tol je - skladišče D-Per COBISS o GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE-CELJE vam želijo: TOZD Keramika, TOZD Grafit, Svet KS Liboje, DPD Svoda Liboje, DPO KIL in KS Liboje CELJE Z OPTIMIZMOM V NOVO LETO 1984 Novo leto je vedno čas za pregled in oceno, kaj smo za preteklo leto predvideli in kaj dosegli. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo pri zagotavljanju pogojev za proizvodnjo keramike v minulem letu imeli manj težav kot smo to napovedovali v lanskem letu ob tem času. Preskrba s surovinami za to proizvodnjo je bila na splošno dobra in tudi s količinami dobavljene energije nismo imeli posebnih težav. Med večje težave preteklega leta, ne samo za proizvodnjo keramike, temveč za vso proizvodnjo moramo šteti dokaj zapleteno situacijo s posameznimi pomožnimi materiali. Sem moramo prišteti zlasti težave s kvaliteto čistilnih gob in za nabavo skoraj vsega kemičnega, elektro in kovinskega materiala. Med težave, katere so nam povzročile večje škode in izpad proizvodnje keramike moramo prišteti še slabo kvaliteto plina v začetku leta in neodgovarjajočo kvaliteto ognjestalnih plošč. V proizvodnji grafitnih izdelkov smo v letu 1983 dosegli doslej najvišjo proizvodnjo. Po zaslugi večjega izvoza keramike je bilo mogoče zagotavljati pravočasne dobave surovin iz uvoza in s tem redno proizvodnjo. No povsem brez problemov tudi v tej proizvodnji ni šlo. Okvara na plinskem regulatorju in na gnetilcu gmote nam je povzročila kar pomembno škodo. Posebna situacija je nastopila v proizvodnji ploščic. Zaradi zmanjšanih dobav biskvita smo bili prisiljeni to proizvodnjo ukiniti in TOZD Ploščice priključiti TOZD Keramiki. Več o tem je napisano v posebnem članku. Plan proizvodnje bomo v glavnih postavkah kljub naštetim in nenaštetim problemom izpolnili. Če pri tem upoštevamo, da smo izvoz na konvertibilno področje več kot podvojili potem smo z doseženimi rezultati lahko zadovoljni. Prav naporom in rezultatom na področju izvoza gre glavna zasluga, da smo bili z materialom iz uvoza še kar dobro oskrbljeni in da so tudi finančni rezultati poslovanja nad pričakovanimi. Dobri finančni rezultati so nam tudi omogočili, da z osebnimi dohodki sledimo trendu inflacije in s tem preprečujemo padec življenjskega standarda zaposlenih. To je v sedanjih pogojih poslovanja brez dvoma uspeh. Novo leto pa ne pomeni konec problemov. Po vseh napovedih bo tudi leto 1984 težko in bo zahtevalo maksimalne napore, da obdržimo doseženi nivo poslovanja. Zlasti smo dolžni do druž-2 be in do sebe, da maksimalno izkoristimo obstoječe kapacitete, da še nadalje povečujemo izvoz, da stalno delujemo na racionalni substituciji uvoza in da stalno stremimo za čim racionalnejšim poslovanjem. Na vseh področjih še imamo rezerve. Splošne gospodarske razmere pa so takšne, da smo dolžni izkoristiti te rezerve. Za leto 1984 predvidevamo povečanje proizvodnje keramike na 2924 ton, kar bo približno za 12% več kot bo doseženo v letu 1983. Tudi pri proizvodnji grafitnih izdelkov predvidevamo povečanje proizvodnje na 520 ton, to je za približno za 4% več, kot v tem letu. Vendar te količine moramo vzeti kot našo minimalno obveznost in to še tem bolj, saj bo nivo osebnih dohodkov v znatni meri odvisen od obsega količinske proizvodnje. Ob zaključku tega razmišljanja želimo vsem članom kolektiva in njihovim družinam srečno in uspešno novo leto 1984. T.F. Kam gredo cene plina? Že tretjič letos smo dobili obvestilo, da so se cene plina butan-propan povišale. Trgovina z naftnimi derivati "Petrol” nas je z dopisom obvestila, da se z 21. 11. 1983 prehaja na nove ponderirane cene. Nova ponderirana cena fco rafinerija je 52,55 din/kg, kar je kar za 62% več kot cena, ki je bila v veljavi od avgusta letos. Ponderirano ceno so izračunali na osnovi planiranih količin nabave do konca leta 1983. Izračunavale se bodo za vsako tromesečje posebej po enakem postopku. Načeloma bodo veljale za celotno tromesečje, le v primeru bistvenih odstopanj v nabavi ali ceni, pa bo možna sprememba že pred iztekom tromesečja. Cene plina so se v zadnjih treh letih zelo spreminjale, kar je razvidno tudi iz pregleda. V začetku leta 1980 je bila cena plina 6,62 din/kg fco rafinerija ali 7,09 din/kg fco KIL Konec leta 1980 je bila cena plina 8,69 din/kg fco rafinerija ali 9,52 din/kg fco KIL V začetku leta 1981 je bila cena plina 10,16 din/kg fco rafinerija ali 10,99 din/kg fco KIL Konec leta 1981 je bila cena plina 12,41 din/kg fco rafinerija ali 14,41 din/kg fco KIL V začetku leta 1982 je bila cena plina 15,06 din/kg fco rafinerija ali 16,49 din/kg fco KIL Sprememba med letom 1982 16,20 din/kg fco rafinerija ali 17,97 din/kg fco KIL Konec leta 1982 je bila cena plina 17,98 din/kg fco rafinerija ali 20,— din/kg fco KIL V začetku leta 1983 je bila cena plina 17,98 din/kg fco rafinerija ali 20,— din/fco KIL Sprememba v marcu 1983 24,71 din/kg fco rafinerija ali 26,48 din/kg fco KIL Sprememba v avgustu 1983 32,43 din/kg fco rafinerija ali 34,74 din/kg fco KIL Sprememba v novembru 1983 52,55 din/kg fco rafinerija ali 55,— din/kg fco KIL. Indeks 83 nov./80 začetek leta 839 fco rafinerija ali 776 fco KIL Indeks 83 nov./83 začetek leta 292 fco rafinerija ali 275 fco KIL. Komentar k temu ni potreben. In kaj to predstavlja za našo delovno organizacijo? Vsi vemo, da smo v celoti odvisni od plina butan-propan. Trenutno predstavlja stroške plina v skupnih proizvodnih stroških 13% v oktobru in ko-mulativno 11%. Ob koncu leta ocenjujemo, da bomo porabili plina v vrednosti cca 65.000.000,— din, kar je v primerjavi z letošnjim planom vrednostno več za 19.400.000,—din. Za leto 1984 potrebujemo 2.320.000 kg plina. Če bi plin računali po ceni, ki jč veljala od avgusta 1983 z 10% povečanjem, kot je bilo prvotno dogovorjeno, bi znašal strošek plina v letu 1984 cca 88.700.000, — din. Po novi ceni pa bo ta strošek kar 127.600.000, — din. Udeležba plina v celotnih stroških se bo povzpela na 18%. Za udeležba pa bi bila še občutno večja, če se ne bi konec letošnjega leta povečale tudi cene našim izdelkom. Razlika, ki pri tem nastane je 38.900.000, — din. Za toliko pa se bo na račun povečanja cen plina zmanjšal tudi končni rezultat poslovanja. G.S. Priključitev TOZD Ploščice k TOZD Keramika in referendum uspel Gotovo je vse v naši DO presentila novica, da se bo TOZD Ploščice priključil k TOZD Keramiki in da se ukine do-) sedanja proizvodnja ploščic. Za tiste pa, ki bolje poznajo razmere v jugoslovanski industriji keramičnih ploščic pa je bil ta ukrep logičen, kajti v zadnjih letih so imeli vsi proizvajalci keramičnih ploščic velike težave pri plasmaju tega artikla in zagotovitvi surovin za nemoteno delo. Tudi finančno stanje v tej panogi je zaradi velikih podražitev plina, glazur in barv izredno slabo, tako da ima kar 16 proizvajalcev ploščic izgubo cca 56 milijard starih dinarjev. Od leta 1973, ko so se v Libojah zopet začele proizvajati ploščice, ta proizvodnja pri letnih obračunih ni imela izgub. Težave so se pojavile leta 1978 in 1979 zaradi nizkih cen ploščic in proizvodnje oblike provancale 15 x 20 cm. Z uvedbo novih kaset in s tem zmanjšane porabe plina in povečane proizvodnje pozneje v tem TOZD-u ni bilo težav. Če gledamo podatke o proizvodnji 11 let nazaj vidimo, da je proizvodnja rasla iz leta v leto, prav tako pa je rasla tudi storilnost. Kljub temu, da se v ta TOZD ni vlagalo večjih sredstev in smo imeli najstarejšo in naj slabšo opremo med proizvajalci ploščic v Jugoslaviji smo kar dobro delali. Večkrat so se nam delavci iz sorodnih proizvodenj čudili, kaj smo na našem kratkem traku z ročnim pobiranjem naredili. Prvi smo uvedli tudi kontinuirano proizvodnjo ročno dekoriranih ploščic, kar drugim kljub večletnim naporom ni do sedaj uspelo. Proizvodnje v dosedanjih letih pa so bile takšne: leto proizvodnja (m2) storilnost (kg/uro) 1973 4870 6,47 1974 47553 16,89 1975 124261 45,38 1976 108606 51,04 1977 134443 55,73 1978 118144 50,65 1979 108595 46,47 1980 141255 57,74 1981 133699 55,86 1982 152369 63,29 1983 (9. mes.) 113500 67,98 Kljub tem podatkom pa je zanimivo še to, da so naše teoretične kapacitete mnogo večje kot smo naredili. Vsa leta nazaj nismo imeli nikoli celo leto dovolj biskvitnih ploščic. V začetku, ko smo jih kupovali še v Italiji so bile težave pri dobavah in plačilu v devizah, pozneje ko smo biskvitne ploščice ku- povali od Keramike Gorenje in Jugo-keramike Orahovica pa sta nam omenjena proizvajalca dala le svoj višek biskvita. Logično je, da sta oba najprej poskrbela za svojo nemoteno proizvodnjo in šele ostanke biskvita so prodali nam. V zadnjih dveh letih smo zaradi biskvitnih ploščic stali 8-krat v letošnjem letu pa že od julija nismo imeli izgleda za dobavo biskvitnih ploščic. Naše teoretične kapacitete so cca 18000 — 20000 m2 vendar si nismo mogli zagotoviti niti 13000 m2 kolikor rabimo in da lahko dosežemo plan. Kljub večkratnim dogovorom, obiskom in urgencam je postala dobava ploščic v letošnji jeseni nemogoča. Zaradi znanih dejstev, da TOZD Keramika v zadnjih letih izredno dobro posluje in primanjkuje izdelkov za prodajo na tujem trgu in tudi domačem je rešitev obeh problemov logična — priključitev TOZD-a Ploščice k TOZD Keramiki. Peč št. 6 Sitti je samo z zamenjavo kaset z regalnimi ploščicami takoj začela žgati keramiko. Keramika odžgana v tej peči je lepa brez napak in večjega loma. Na referendumu, kije bil 17. 11. 1983 pa so se delavci iz TOZD Ploščice odločili tako: vpisanih v volilni imenik 26 glasovalo 23 glasovalo za 22 glasovalo proti 1 Na referendumu 17. 11. 1983 pa so se delavci iz TOZD Keramika odločili tako: vpisanih v volilni imenik 373 glasovalo 301 glasovalo za 279 glasovalo proti 8 neveljavnih 14 Od 26 zaposlenih delavcev se jih je 23 zaposlilo v TOZD Keramika, dva v DSSS in en delavec je zapustil DO. Iz odločanja na referendumu 17. 11. 1983 se spozna, da smo se delavci trezno in pametno odločili za najboljšo rešitev prej omenjenih težav. Vsake drugačne rešitve bi bile najverjetneje le začasne, kaj nam bo pa ta odločitev prinesla v bodočnosti bomo videli in spoznali kasneje. Delež TOZD Ploščice z delavci vajenimi dela s keramiko bo gotovo povečal proizvodnjo in pomagal v borbi za še boljše rezultate Keramike in DO. Turk Porto Dodelitev priznanja Splošno združenje rudnikov in industrije nekovin Beograd je meseca novembra 1983 dodelilo naši delovni organizaciji "PRIZNANJE”. V obrazložitvi za dodelitev tega dokumenta je rečeno: "Keramična industrija Liboje - Celje je dosegla dinamične rezultate poslovanja v prvem polletju tega leta. Skupni prihodek je bil povečan za 33%, dohodek za 31%, čisti dohodek za 36%, dočim je ostanek čistega dohodka za sklade povečan celo za 69% v prvem polletju tega leta v odnosu na isto obdobje preteklega leta. Izvoz te delovne organizacije v skupni realizaciji sodeluje s 36,46%, a samo konvertibilni izvoz 22,88%, kateri je za obdobje od 9 mesecev 1983. leta v razmerju na isto obdobje preteklega leta 2-kratno povečan. Akumulacija te delovne organizacije v prvem polletju tega leta znaša 1/3 akumulacije vse jugoslovanske keramike. Za obogatitev tržišča z novim asorti-manom je ta delovna organizacija dobila letos ponovno na Zagrebškem velesejmu diplomo za najboljši dizajn v okviru manifestacije "DAN STEKLA IN KERAMIKE”. Priznanje naj nam bo vzpodbuda za nadaljnje dobro delo. T.F. ODDELEK STRUGARNA Načini oblikovanja v keramiki so se s časom korenito spremenili. Iz nekdaj malih obrtniških delavnic so se razvile tovarnice, iz tovarnic pa podjetja večjih razmer in s tem večja proizvodnja. Trg je zahteval vse več kvalitetnih, a tudi raznovrstnih proizvodov, kar pa je povzročilo, da je staro tehniko oblikovanja, ki je zahtevala predvsem izredno ročno spretnost, postopoma zamenjala novejša in boljša tehnologija. Pravo prelomnico v keramiki pa je pomenil začetek uporabe mavčnih modelov in šablon za oblikovanje. Z uporabo teh dveh delovnih pripomočkov se je v keramiki uveljavil nov pojem — struženje. V zadnjem Keramiku sem vam v kratkem sestavku predstavil oddelek Gmota, v tem članku pa bom kot je razvidno iz naslova in uvoda napisal nekaj besed o oddelku Strugama. Da se je način dela v oddelku s preteklimi leti zelo spremenil, vedo najbolj starejši delavci. Z načinom dela so se spremenili tudi pogoji dela, sicer ne vedno na bolje v večini primerov pa vendarle. Pred približno dvema desetletjema so v strugami namestili prvi avtomat za oblikovanje skodelic. Temu so nato sledili še drugi avtomati, montaža za delo nepogrešljivih sušilnic ter adaptacija in dograditev samega prostora. Kljub vsemu je bila stiska s prostorom še vedno velika. Zato so nad oddelkom gmota dogradili nadstropje in leta 1978 je steklo delo v prostoru Strugama II, kjer so pričeli z oblikovanjem skled in drugih izdelkov, ki se oblikujejo na ročnih stružnicah z uporabo mehke gmote. Le-te so pred tem stružili v starem oddelku, vendar je to zaradi prenatrpanosti in raznovrstnosti izdelkov postalo skoraj nemogoče. Omeniti moram, da je naša služba vzdrževanja po lastnih načrtih skonstruirala nekaj pnevmatskih stružnic, ki vse brez izjeme odlično služijo svojemu namenu. Poleg tega je bil pred nekaj leti montiran transportni trak, ki vsaj delno olajšuje to že kritično fazo našega delovnega procesa. Dandanes je strugama predvsem oddelek, kjer je večina zaposlenih vezana na oster tempo dela, ki ga narekujejo avtomati, sušilnice in tekoči trak. Pogoji dela so izredno neugodni, neredko fizično zahtevni, monotoni (do 4000 in večkrat ponovljena ista faza dela) in vezani na možnost poklicnih, začasnih ali trajnih obolenj. Ta obolenja povzroča delo v prahu, vodi in prepihu, ob močnem ropotu, visoki temperaturi in vlagi ozračja. Kljub vsemu, pa je to predvsem ženski oddelek, saj je od 75 zaposlenih kar 62 delavk. Sedaj bi na kratko opisal še delovne operacije, ki se vršijo v Strugami za nemoten proces dela. Oddelek gmota pripravlja za oblikovanje izdelkov predvsem tri vrste gmote, ki se razlikujejo po vsebnosti vlage. To je: — trdo gmoto, z 18,5 — 20% vlage za struženje na avtomatih (tudi angleški liniji, ki je zadnja pridobitev tega oddelka) in pnevmatskih stružnicah; — poltrdo gmoto, z 20 — 21% vlage za struženje krožnikov na ročnih stružnicah; — in mehko gmoto, z 21,5 — 23% vlage za oblikovanje skled raznih oblik in velikosti. Oblikovanje izdelkov s struženjem trde gmote poteka v Strugami I. Prvenstveno ločimo zunanje in notranje oblikovanje krožnikov in podstavkov. To je takrat, ko oblikovalna glava zaoblikuje zunanji del izdelka z nožico (fusom) vred, notranjemu delu pa da obliko model. Pri notranjem oblikovanju je ravno nasprotno, saj pri tem notranjost izoblikuje oblikovalna glava, zunanji del z nožico pa dobi obliko modela. Tako se stružijo raznovrstne skodelice, lončki, jušnici in podobni izdelki. Za zunanje oblikovanje se uporablja gmota ustrezne oblike (gmotni valj — bucel), ki se pred uporabo razreže na potrebno debelino. Gmotni valj se položi na rezalno mizico, kjer se s prirejenim orodjem (citre) razreže. Odrezane kose delavec polaga na modele, ki jih je pred tem vzel iz sušilnice, nakar oblikovalna glava izstruži izdelek. Vrsto izdelka pogojuje oblika in velikost oblikovalne glave ter modela. Pri struženju je poglaviten moment nastavitev oblikovalne glave glede na model (enakomerna debelina in oblika) in nastavitev Škarij, ki odstranijo odvečno količino gmote. Izstruženi izdelek se z modelom vred vlaga nazaj v sušilnico, da s sušenjem pridobi trdnost za potrebno dodelavo. Po približno dveh do treh urah (odvisno od ciklusa sušenja) se suhemu izdelku s polirno pločevino ostruži rob (robljenje-randlanje) in z vlažno gobo očistijo drobne napake. Tako izgotovljene izdelke pregleda kontrolor in če odgovarjajo postavljenim normam, se vložijo na transportni trak. Oblikovanje skodelic, lončkov in drugih izdelkov z roči poteka na podoben način, le da je pri tej delovni operaciji prisotna še delovna faza — lepljenje ročk (garniranje). Tudi te izdelke je treba po končanem sušenju v sušilnici ali na prostem še očistiti s pomočjo noža in vlažne gobe. Nekoliko drugačno je struženje krožnikov in skled na ročni stružnici, ki se vrši v Strugami II. Za struženje krožnikov se uporablja poltrda gmota, razrezana na tanke lističe. Iz njih strugar na ročni stružnici s pomočjo kovinskega šablona izoblikuje izdelke. Ročna stružnica je os s sklopko in pogonom na elektromotor. Na os je montiran obroč (rink), ki se mu tesno prilega dno mavčnega modela. Nad obročem je na gibljivi ročici (poku) pritrjen šablon, ki je s piljenjem ustrezno oblikovan. Na v obroč vložen model strugar položi tanko odrezano gmoto, s pritiskom na nožni pedal požene stružnico in s potegom prstov iztisne morebitni zrak med gmoto in modelom. Odvečno gmoto odreže, z vodo omoči površino in s pritiskanjem šablona izstruži izdelek. Pri delu si pomaga z roko, tako da pravilno razporeja gmoto pred šablo-nom in z zašiljeno deščico, s katero izdelek dovrši. Sledi sušenje, obvezno robljenje in čiščenje (švemanje) izdelka. Opisan postopek je v rabi pri izdelovanju krožnikov z reljefom ali z večjim premerom. Struženje skled na ročni stružnici poteka z uporabo mehke gmote na podoben način, kot struženje krožnikov. Iz sušilnice vzet model delavka vloži v obroča na stružnici. Nato z rokami oblikuje gmotno kepo (količina gmote je odvisna od velikosti izdelka), ki jo položi v pripravljen model. Z nogo vklopi stružnico in s pritiskanjem šablona izstruži izdelek. Poglavitno za kvalitetno izdelan izdelek je: — pravilno potiskanje gmote pred šablon — pravilo močenje, da dobi notranja stena gladko površino in — odrez odvečne gmote. Sledi sušenje v sušilnici, robljenje in čiščenje izdelka. Vsekakor je pomembna tehnika struženja, ki si jo strugarka-strugar pridobi, pravilno izdelan in nastavljen šab-jon, brezhibna stružnica in kvalitetna gmota. Omenjene delovne operacije seveda niso vse aktivnosti, ki so prisotne v delovnem procesu oddelka strugama. Nepogrešljivo je delo livarjev ročk, transporta gmote in mavčnih modelov, vzdrževanje strojev in naprav, delo pri angleški liniji, ki se nekoliko razlikuje od že opisanega, odvažanje smeti, čiščenje oddelka in nenazadnje tudi delo mojstrov in oddelkovodje. Vse pridobitve zadnjih let, da se izničujejo v boju za konkurenčnost na domačem in tujem trgu. Narediti več je pogoj, da se uresničijo načrti zapisani v planih stabilizacije širših in ožjih okvirov. Tako postaja oddelek zopet utesnjen, stroji izrabljeni in zastareli, reprodukcijski materiali pa vse slabše kvalitete. Poučen in jasen primer je pomanjkljiv oz. nekvalitetnost pločevine za robljenje, popolnoma neustrezne gobe za čiščenje in še mnogo podobnega. Za konec bi dodal, da je to oddelek, ki se odlikuje z delovno in tehnološko disciplino v tej smeri, da je lahko vzgled mnogim drugim oddelkom in delovnim skupinam. Maček Zlatko Sodelovanje z univerzo iz Ljubljane Pred nekaj dnevi smo podpisali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev z Akademijo za likovno umetnost Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Temelj tega samoupravnega sporazuma je v krepitvi povezovanja in sodelovanja organizacije združenega dela neposredne proizvodnje in vzgojno izobraževalne organizacije. Takšno sodelovanje je skladno z interesi vseh subjektov v družbeni reprodukciji, zakonsko osnovo pa ima v določilih zakona o združenem delu in zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Na osnovi tega samoupravnega sporazuma bodo delavci in študenti akademije sodelovali pri likovni opremi naših izdelkov ter odstopali določeno število svojih izdelkov kot kompenzacijo za usluge in material, ki jih bo dala naša delovna organizacija. Podpis tega samoupravnega sporazuma potrjuje v bistvu že dosedanje dobro sodelovanje z Akademijo, obenem pa daje temu sodelovanju bolj organizirano obliko. T.F. Delo skupne disciplinske komisije Skupna disciplinska komisija je izrekla 12 disciplinskih ukrepov, od tega: 1. Enkrat prenehanje delovnega razmerja delavki Cadej Bredi, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je delavka neoprevičeno izostala z dela 19 delovnih dni. 2. Enkrat pogojno prenehanje delovnega razmerja za dobo 1 leta delavcu Kelner Edvardu, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je bil delavec dne 28. 9. 1983 na delovnem mestu v vinjenem stanju. 3. Trikrat pogojno prenehanje delovnega razmerja za dobo 6 mesecev, in sicer: — Kozovinc Viktorju, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je bil delavec 2. 9. 1983 na delovnem mestu v vinjenem stanju in ima ta dan neopravičen izostanek, — Obreza Antonu, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je delavec neopravičeno izostal z dela dne 24. 9. 1983, — Kroflič Mihaelu, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je delavec neopravičeno izostal z dela, z dne 24. in 25. 8. 1983. 4. Enkrat pogojno prenehanje delovnega razmerja za dobo treh mesecev delavcu Dosedla Rafaelu, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je delavec neopravičeno izostal zdela 12. in 18. 8. 1983. 5. Šestkrat javni opomin, in sicer delavcem: — Bučej Antonu, zaradi neopravičenega izostanka z dela dne 6. 9. 1983, — Colnarič Romanu, zaradi lažje kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, daje 15. 7. 1983 neopravičeno zapustil delovno mesto in DO med delovnim časom, — Burjan Faniki, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je delavka odtujila bokaleto, — Bučar Martini, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je bila delavka dne 12. 9. 1983 na delovnem mestu v vinjenem stanju, — Toplak Olgi, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je bila delavka dne 12. 9. 1983 na delovnem mestu v vinjenem stanju, — Čobanovič Ljubimki, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je 12. 9. 1983 prinesla v DO alkoholno pijačo. P.B. Gladovna stavka -50-letnica Kmalo bo leto 1984, ki je za proletariat Libojske kotline jubilejno leto. Naslednje leto bo 50 let, ko je bila marca 1934 prva gladovna stavka v Praprotniko-vem rudniku v Libojah. Rudarji so ostali v jami 18 ur. Prav je, da se spomnimo petdesetletnice tega dogodka in poudarimo v stavkah in v pomoči stavkajočim velikokrat izpričamo resnico, da je bil proletariat Liboj in okolice enoten. Takoj po gladovni stavki se je v Libojah formirala prva partijska organizacija, ustanovil jo je Jurij Debelak, njen član je postal Rudi Cilenšek, ki sta bila tudi med organizatorji stavke. V knjigi ”150 let libojske keramike” se omenja prosvetno društvo ”RADOST”, ki je bilo ustanovljeno leta 1924, torej pred 80 leti. Omenja se keramik Jakob Rotar, ki je začel vaditi tamburaše. Verjetno je bilo to prosvetno društvo predhodnik ”Svobode”, ki bila ustanovljena leta 1929. Mimo nas ne sme petdesetletnica oziroma leto 1934. Omenimo znani prvomajski shod na Mrzlici in veliki koncert pevskih zborov Svobod iz Liboj, Zabu-kovice, Celja, Ljubečne in Štor v Libojah, na Škobernetovem vrtu julija 1934. Izziv današnjemu zboru, da ob petdesetletnici organizira spominski koncert. Tu je samo nekaj mejnikov, nekaj jubilejev, teh mejnikov delavskega gibanja je veliko in na nje ne smemo pozabiti. V predjubilejnem letu naše tovarne se jih bomo spomnili. Ježovnik Franc Športne igre keramikov Jugoslavije tokrat v Šabcu Tradicija športnih iger keramikov se kljub stabilizacijskim gibanjem in priporočilom nadaljevala. Zadnje igre so se odvijale v Kadovu ob Derdapu, prireditelj pa je bil tovarna porcelana "Porcelan” Zaječar, leta 1982. V letošnjem letu iger ni bilo in sindikat združenja in komite keramičnih iger, sta sklenila, da bodo igre keramikov vsaki dve leti. Predlog, ki se je izoblikoval na zadnjem sestanku prireditelj "Zorka” Šabac in komiteja keramičnih iger je bil, da se zmanjša število udeležencev in to s tem da se določijo športne panoge. Na zadnjih igrah je bilo še 1000 udeležencev in gotovo je velik problem zagotoviti prenočišče in prehrano za toliko število udeležencev, pa tudi stroški v delovnih organizacijah so zaradi odsotnosti z dela zelo visoki. Organizator je predlagal, da se namesto 10 moških disciplin predlaga samo 5 in namesto 6 ženskih disciplin tudi samo 5. Naš sindikat je predlagal sledeče discipline: Moški — mali nogomet — košarka — streljanje — kegljanje 6 x 100 in 6 x 3 ter — pikado Ženske — streljanje — pikado V razpravi je bil sprejet tudi nov Samoupravni sporazum o organizaciji in srečanjih delavcev Keramikov Jugoslavije. Igre bodo predvidoma v maju ali juniju, vsa igrišča so v sklopu mesta Šabca in naša DO se bo predvidoma udeležila z 20 udeleženci. Kljub varčevanju se bodo vsi podpisniki sporazuma udeležili iger in tako bo bratstvo in enotnost, prenašanje izkušenj med keramiki in prijateljstvo znova zaživelo. Turk Porto Šahovski novoletni brzopotezni turnir Kakor vsako leto tako so tudi letos ša-histi v naši DO zelo aktivni. V letošnjem letu so spomladi priredili turnir in prav tako tudi za zaključek leta. Turnir se je odvijal 9. 12. 1983 v jedilnici DO. Že več dni pred turnirjem je vladalo med šahisti napeto vzdušje. Šale na račun "dobrih” šahistov smo slišali vsak dan, pa tudi prijateljsko prepričevanje kdo je boljši je bilo na dnevnem redu. Tako je prišel petek 9. 12. in že od dveh popoldan naprej so šahisti zasedli jedilnico in se ogrevali. Turnir se je začel ob 16. uri. Udeležilo se ga je 16 šahistov in ena šahistinja. Vnel se je ogorčen boj in ob 20. uri smo si bili na jasnem z vsem. Rezultati: 1 mesto URISEK Mitja 15,1/2 točk 2— 3 mesto P1ŽMOHT Bruno 13 točk JAGlC Rajko 13 točk 4— 5 mesto VIDEC Marjan 12 točk 6 mesto GORENJAK Milan 9,1/2 točk 7— 8 mesto HALADEA Marjan, jr. 9 točk ŠKODlC Ivan 9 točk 9— 10 mesto URISEK Suzana 8,1/2 točk VIDEC Milan 8,1/2 točk 11 mesto ŠTEFANČIČ Karel 7 točk 12 mesto URISEK Mitja, jr. 5,1/2 točk 13 mesto DŽUDARlC Marko 4 točke 14 mesto KVEDER Milan 3,1/2 točke 15 mesto JEVŠEVAR Grečko 3 točke 16 mesto LOVRENČIČ Drago 2 točki 17 mesto ZUPAN Drago 1 točka Del obnove dvorane gre k koncu Turnir je lepo uspel in šahisti komaj je bile množične in da se delovni ljudje čakajo naslednjega, da si vrnejo milo ob ukvarjanju z vsemi športi spočijejo za drago. Želim, da bi tudi v nasled- in naberejo novih moči. njem letu vse naše športne manifestaci- Turk Porto PROSLA V A DNEVA REPUBLIKE Uvodno besedo na proslavi je podal tov. Anton Mlinarič kot sekretar OOZK in predsednik DPD Svoboda Liboje Družbenopolitične organizacije Liboj so za to leto, ko slavimo 40. obletnico zgodovinskega zasedanja AVNOJ-a, ki je bilo leta 1943 v Bosanskem Jajcu, organizirale obsežno proslavo. Zaradi obnovitvenih del v dvorani Svobode je bila proslava v jedilnici Keramične industrije Liboje. Z dolgoletni sodelovanjem kolektiva Keramične industije Liboje in osnovno organiza- Obnova dvorane kljub nepredvidenim težkočam napreduje. Veseli smo, da je revija narodno-zabavnih ansamblov že bila v dvorani, čeprav stranski prostori še niso dokončno urejeni, kar upamo, da bo končano v teku dveh mesecev. Z ureditvijo teh prostorov bo dokončana I. faza in del II. faze. Z obnovo dvorane pa bomo pričeli predvidoma v mesecu aprilu, tako, da bi v zimskem času že zagotovili predvajanje filmov in ostalo kulturno dejavnost. Da smo dosedanjo obnovo uspešno opravili, se moramo predvsem zahvaliti delovnemu kolektivu KIL in kulturni skupnosti Žalec, ki nam je odobrila dodatna fianančna sredstva. Nešteto je tudi posameznikov, ki žrtvujejo svoj prosti čas pri organizaciji dela, nudijo pomoč z udarniškim delom in akcijah pri organizaciji dela. Že v prejšnji številki smo omenili, da bomo objavili podatke o prostovoljnih urah in dobitnike ploščic, vendar je o tem še težko poročati, ker je prav zdaj pred zaključkom te faze udarniško delo najbolj razgibano. Prepričani smo, da boste vsi tisti, ki razumete prizadevanja odbora za obnovo dvorane še naprej z nami sodelovali, nam dajali pozitivne predloge in nasvete, da bomo s skupnimi močmi zgradili to, kar smo si začrtali. Odbor za obnovo dvorane pa še nadalje čaka težka naloga pri obnovi III. faze, predvsem na finančnem področju, saj bo ta obnova zahtevala še dodatna finančna sredstva. Š.D. Izžrebani reševalci križanke Dne 14. 12. 1983 smo v oddelku pakirnica izžrebali nagrade reševalcem križanke in sicer: I. nagrada — garnitura za belo kavo tov. KROFLIČ Miha, Kasaze 110 (upokojenec KIL) II. nagrada — garnitura za belo kavo tov. BRECL Katica III. nagrada — garnitura za črno kavo T tov. LUKEŽ Fanika Vsem čestitamo in vabimo še ostale, da v čimvečjem številu oddajate rešene križanke. Uredništvo 7 Tudi godba na pihala iz Liboj je prispevala svoj delež k proslavi Delavci KIL in krajani pozorno spremljajo kulturni program Skupina mladincev OO ZSMS KIL, ki je prispevala svoj delež k proslavi 29. novembra cijo sindikata, mladine in sekcij društva je bil podan kulturni in vsestranski poudarek temu pomembnemu prazniku. Najprej je o pomenu praznika predsednik društva Svobode lepo nanizal celotna zgodovinska dejanja, nakar so sledili nastopi sekcij društva Svobode. Pevski zbor s tremi pesmimi, godba na pihala pa je zaigrala štiri skladbe. Izostali tudi niso mladinci Keramične industrije Liboje, ki so program dopolnili z recitacijami. Prav gotovo so se Liboje, kljub težavam s prostori potrudile, da je bila proslava tega pomembnega praznika organizirana v splošno zadovoljstvo članov kolektiva in krajanov. Š.D. Šeligo Ljudmila je pričela delati v naši tovarni 1962. leta pri odpraševanju biskvitnih izdelkov v loščilnici. Tedaj je bil biskvit zložen na mestu, kjer je sedaj siti peč št. 5. Streha nad pečmi je bila stara in dotrajana, pozimi je bil hud mraz, tako da je bilo treba večkrat delati v rokavicah in z električno pečjo pri nogah. Milka je opravljala tudi druga dela, kar je pač bilo potrebno, vozila je tudi ter od peči h generatorju. Po treh letih je v loščilnici pričela polniti sklede in ostale izdelke v Samotne kapice, delala je tudi po osem nedelj skupaj, kajti potek dela je zahteval več kot sedaj, peči so morale biti polne in praznovalo se je samo Nov leto in Prvi maj, drugi prazniki so bili delavni. Zadnja leta je postala izvrstna loščilka in take se bomo še vedno spominjali. Klasič Marija je več let stanovala v Oblakovi zidanici na Homu z možem in štirimi otroki. Največja želja se ji je izpolnila takrat, ko je v Grižah dobila primerno stanovanje v bloku. Zaradi tega, se je zaposlila šele 1963. leta v KIL pri predornih pečeh, zatem pa je delala pet let pri okroglih pečeh, kjer je pomagala pri polnjenju in praznjenju peči. Ko smo okrogle peči podrli, je lahko izbirala ali gre v livarno ali v loščilnico. Izbrala je loščil-nico, kjer je lahko z nedeljskim delom zaslužila več kot v livarni, kajti ostala je sama z otroki, ko je bila najbolj potrebna pomoči. Doma ji je sedaj lepo, ima velik vrt, sosedi v bloku pa so ji ob upokojitvi podarili knjigo o rožah, tako da ji ne bo dolg čas, zimske večere in poletne popoldneve pa ji bodo popestrili vnučki. Zorko Albin se je zaposlil takoj po končani vojni pri GRADISU v Celju in gozdni upravi Planina, tako da je prišel v Liboje kot izkušen delavec. Delal je v Samotnem oddelku in na generatorju, a ga je kmalu zamikal podzemni svet in pridružil se je črnim kopačem premoga v Libojskem rudniku. Leta v rudniku so mu še kako prišla prav pri potrebnem delovnem stažu za upokojitev. 1966. leta se je vrnil v Keramično tovarno in delal kot kurjač pri okroglih pečeh, obenem pa je skrbel tudi za pravilno delovanje in popravilo peči. Po ukinitvi okroglih peči je delal pri predornih pečeh, popravljal je vozove, brusil plošče, vozil izdelke iz livarne, nobeno novo delo mu ni bilo pod častjo opravljati ga, bil je priročen za vse in to, da je doma zidaril in skrbel za majhno kmetijo, ni prav nič vplivalo na njegovo delo v tovarni. Sedaj, ko je doma, vstaja prav tako zgodaj zjutraj, samo časa mu primanjkuje, ker ni skregan s pregovorom "kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri”. Izdaja: Keramična industrija Liboje. Ureja: odbor za informacije. Odgovorni urednik: Majda Oblak. Izhaja štirikrat letno. Telefon: 063/737-120. Tisk: REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Naklada 800 izvodov. Srečanje upokojencev Upokojenci, ki smo se dne 1. 10. 1983 na povabilo kolektiva zbrali v lepi novi jedilnici, smo se predvsem mi, ki smo ta prisrčen sprejem doživeli prvikrat, počutili tako srečne, da se tega ne da opisati, saj na enkrat zagledaš toliko veselih in nasmejanih obrazov. Moram priznati, da me je bilo kar malce strah priti na to srečanje, saj sem se odvadila pogovorov s sodelavci in nasploh družbe in občutek sem imela, da bom kar odveč. Ko pa sem prestopila prag tega sprejemnega prostora, prisrčen stisk rok, pa sem se zopet počutila kot v drugem domu, kamor sem rada zahajala celih 30 let. Ob tej priliki sem spoznala, kako se nekateri upokojenci, med njimi tudi jaz po upokojitvi napačno usmerimo, ne vidimo drugega kot svoj dom in pozabljamo, da so zunaj še ljudje, ki radi prisluhnejo našim pogovorom in radi nas imajo v svoji sredini, a kaj ko je ta lep občutek tako kratek in zopet se znajdemo na starih tirih in če bomo zdravi bomo nekaj lepih uric s kolektivom ponovno preživeli čez dve leti. Upam, da bi nihče od prisotnih na tem prijetnem srečanju ne bo zameril, če se v njihovem in svojem imenu prisrčno zahvalim za tako topel sprejem, lep kulturni program in dobro postrežbo. J Štefki v spomin Čeprav je živela daleč od tovarne in od rojstne vasice Migojnic smo vsi, kateri smo jo poznali in dolga leta delali skupaj z njo onemeli ob novici, da je v 59-tem letu starosti umrla naša upokojenka, dolgoletna članica kolektiva Štefka Goršek poročena Pilih. Kljub temu, da se je morala pred mnogimi leti invalidsko upokojiti, zapustiti kolektiv ter sodelavce, nismo skoraj mogli verjeti, da je ne bo več med nas vedno nasmejane in dobre volje. Ob vsakem obisku domačih je obiskala tudi tovarno. Vesela in ponosna je bila na uspeh, katere dosega podjetje danes. Rada je pokramljala ter obujala spomine na dni, ko je še tudi ona lahko delala in soustvarjala. Da je bila vestna in marljiva delavka je dokazala v 20-tih letih kolikor je bila med nami, saj je bila 2-kratna udarnica. Čeprav je preživljala grenke ure v svojem življenju, ji niso vzele volje do vestnega dela. Držala se je (pregovora), da delo krepi človeka. Šele ob rojstvu hčerke Helence, bi naj bili boljši časi zanjo, ali na žalost je bila ta sreča zelo kratkotrajna. Neizprosni zakon narave se je poigral z njo. Komaj štiriletna Helenca je ostala brez očeta, Štefka pa brez moža. Vlogo očeta je morala vzeti na svoje rame. Leta žalosti so minevala, trpljenje je sčasoma odšlo v pozabo. Kot sorazmerno mladi upokojenki se ji je ponudila priložnost, da izreče svoj drugi DA. Za dobro premišljeno odločitev ji ni bilo žal do zadnje ure mnogo prekratkega življenja. Dobila je dobrega in marljivega moža, kateri ji ni prinesel samo zakonske sreče, ampak tudi dva majhna sinova. Ta dva otročička nista dobila samo druge mamice, ampak tudi vzorno življenjsko učiteljico. Da so jo spoštovali vsi njeni , kakor tudi ljudje med katerimi je dolga leta živela so dokazali, saj so se kljub izredno slabemu vremenu in mrazu zbrali ob njeni zadnji poti, dne 17. oktobra 1983 na pokopališču v Blejski dobravi — Jesenice. Tudi iz tovarne KIL nam je bila dana možnost, da se dostojno poslovimo od nje, zavedajoč se, da je veliko prispevala s svojim delom za nas sedanje keramike. S temi skromnimi vrsticami želim vsem njenim najdražjim, znancem in prijateljem izreči v imenu članov kolektiva Keramične industrije Liboje naše globoko sožalje. Tone Mlinarič Osnovni organizaciji sindikata Tovarne keramičnih izdelkov LIBOJE Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi drage žene Štefanije Pipan, se iskreno zahvaljujem govorniku za ganljive besede slovesa. Iskrena hvala za podarjeno cvetje in vence in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. mož Miha Pipan NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA 2-5. ČlUtk ho sito IKE (VASjA^ SAD JAPoNski DRŽAVkl IK. H|$0~ bUMl P°kOSE\J TRAvOlK tlSTR? fREhoZE- aJJE NAT Ril Liter ZAMVISCM« Prostor 1(o lU 11 ČRVA VARJENO MESTO UAPOLEOU- 5LOVE UUA KDOR TRE U E K DlKOUC 'pecbiVAia SCVUlCt GliMA UMETNA masa PREBIVALEC Dutal ?R06A Z1I3ANA »Ota ,ev ttouie-A 2LVOU. OViKJElC ?*JihEK„ TREH CEL) KOŠARKAR. UTRDBA UAD SEvJJEH UAPEV UAJVISJA KARTA >R' TAROKU MAieriua DuŠitA HUEKA