2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 12. julija 2012  Leto XXII, št. 28 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 12. julija 2012 Porabje, 12. julija 2012 KELKO IŽ, TEKLO ŠEG STR. 3 ŠTEVANOVSKI MUZEJ DAUBO SLOVENSKE NAPISE STR. 4 Ljubljana: XII. vseslovensko srečanje V ZNAMENJU PRENAŠANJA MEDGENERACIJSKIH IZKUŠENJ Osrednja tema XII. srečanja Slovencev v zamejstvu in po svetu je bila posvečena razpravi o medgeneracijskem dialogu. Tako so se odločili organizatorji, Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Državnega zbora in Urad za narodnosti, ker je evropski parlament leto 2012 razglasil za Evropsko leto staranja in medgeneracijske solidarnosti. Srečanje je bilo letos zastavljeno širše, in sicer je bilo več kulturnih in družabnih dogodkov, posebna pozornost pa je bila namenjena I. mladinskemu parlamentu, s poudarkom na vključevanju mladih v vse dejavnosti društev in organizacij Slovencev v sosednjih državah in po svetu. Zdaj je obdobje, ko se marsikje, predvsem med izseljenci, poslavljajo prve generacije, ki so vodile kulturne, izobraževalne in druge dejavnosti, in prevzemajo naloge in obveznosti mladi, s svojimi pogledi, načinom razmišljanja in življenja. Predsednik vlade Janez Janša se je v nagovoru zahvalil za pomoč Slovencev v zamejstvu in po svetu pri osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Po premierjevem prepričanju se mnogo bolj zanimamo za življenje in delo rojakov v svetu, kot se zdi na prvi pogled, se veselimo uspehov, beremo njihove knjige in spremljamo športne rezultate. Vlada si prizadeva za več sodelovanja s Slovenci po svetu, zato navezuje stike z znanstveniki in gospodarstveniki. Predsednik je napovedal jesenska sestanka Sveta za Slovence v svetu in Slovence v sosednjih državah, kot najvišji zastopstvi, ki sodita v pristojnost vlade. Pretresljiv in poln umetniškega čustvenega naboja je bil nastop šolske gledališke skupine Teatr zora z avstrijske Koroš-ke, ki je skozi pesmi in besedila v narečnem in knjižnem slovenskem in tudi nemškem jeziku pesnika Andreja Kokota ponazorila težak in zapleten položaj manjšin. Uradni del srečanja je začel Franc Pukšič, predsednik Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, več o pomenu medgeneracijskega dialoga sta zbranim z domala vseh koncev sveta in Slovencem iz sosednjih držav in držav nek-danje Jugoslavije povedala predsednik Državnega zbora dr. Gregor Virant in ministrica Ljudmila Novak, v uvodnem nagovoru pa tudi pesnica in pisateljica iz Gorice v Italiji Antonia Claudia Vončina. Predsednik DZ Virant je izpostavil izjemen pomen učenja slovenskega jezika med mlado generacijo, ki živi na tujem. Tudi na tem občutljivem pod-ročju je vloga starejših nenadomestljiva. Zato je potrebno, tako Gregor Virant, gledati na starost kot obdobje, ki omogoča razcvet življenjske energije. Zagotovil je, da bo Slovenija pomagala Slovencem zunaj meja tudi materialno, kolikor bo le zmogla, kajti to je dolžna storiti. Ministrica Ljudmila Novak je izpostavila misel, da je pomemben premislek, na kakšne temelje postaviti odnose med starejšimi in mladimi, kajti izkušnje in tudi dejanja se od okolja do okolja razlikujejo. Na to, da morajo starejši upoštevati energijo mladih, izobraženih in pomembnih tudi za razvoj Slovenije, je opozorila v poetično zastavljenem uvodnem nagovoru v tujini bolj kot v Sloveniji priznana književnica Antonia Claudia Vončina iz Gorice v Italiji. O znanstveni presoji medgeneracijskega dialoga pri Slovencih v zamejstvu in po svetu je govorila dr. Marina Lukšič Hacin in ugotovila, da je bistveno vedeti, da so medgeneracijske dileme prisotne v vseh družbah, razlika je le v njihovi intenzivnosti. Tega se moramo zavedati in tudi, da mladi slovenstvo doživljajo drugače kot starejše generacije, drugačen je tudi njihov odnos do jezika. Zaradi tega je, tako Marina Lukšič Hacin, medgeneracijski dialog med Slovenci v zamejstvu in po svetu izjemno pomemben. O tematiki so razpravljali številni drugi, med njimi zelo nazorno in porazdeljeno med več generacij dr. Zvone Šturbej, župnik iz Nemčije, ki je sicer, ampak ne zgolj, predstavil važno vlogo cerkve v medgeneracijskem dialogu. Dobro obiskane so bile tudi prireditve Dobrodošli doma. V Narodni in univerzitetni knjižnici so, denimo, odprli razstavo S peresom in čopičem - Ted Kramolc, 90 let med Slovenci v Kanadi. Dan prej je bila strokovno – znanstvena konferenca Etnična ekonomija in Slovenci zunaj Republike Slovenije. ERNEST RUŽIČ Velika dvorana državnega zbora: XII. vseslovenskega srečanja so se v imenu Porabskih Slovencev udeležili Dušan Snoj, slovenski generalni konzul v Monoštru, dr. Katarina Munda Hirnök, Inštitut za narodnostna vprašanja, Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev, in Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave. Vaški dan v Števanovcih Murska Sobota-Peskovci MED DIRKALNIMI MOTORJI IN STARODOBNIMI TRAKTORJI Števanovska lokalna samouprava organizira vsako leto junija vaški dan, kajti v juniju je obletnica blagoslovitve vaškega prapora in grba. Letos je bila ta prireditev 24. junija. Program se je začel ob 14. uri z dvojezično mašo, ki so jo darovali domači župnik Tibor Tóth, Dejan Horvat iz Markovec in Vili Hribernik iz Dolenec. Po sveti maši so blagoslovili igrišče pred cerkvijo, ki so ga naredili vaščani. V imenu otrok in samouprave se lepo zahvaljujemo vsem tistim, ki so pomagali z denarjem ali z delom. Maši in blagoslovitvi je sledil kulturni program, v katerem je najprej nastopila otroška folklorna skupina iz Števanovec. Nekaj lepih pesmi so zapele števanovske ljudske pevke, zaplesala je tudi folklorna skupina iz Bogojine, domača gledališka skupina Veseli pajdaši so zaigrali kratek skeč. S KUD Bogojina ima vas Števanovci stike že od leta 2002. Po kulturnem programu smo pogostili nastopajoče in tudi vaščane. Okrog pol šestih so se začele gasilske igre, ki jih je organiziralo Društvo za lepšo ves. Bogojinski gasilci so predstavili gasilske vaje. Za otroke so bila na razpolago cel popoldan različna igrala. Za dobro voljo je skrbel harmonikar Joži Kosar iz Števanovec. Dan smo zaključili s koncertom, na katerem so lahko obiskovalci poslušali blues in rokovsko glasbo. Lepo se zahvaljujemo vsem nastopajočim in tudi ZSM za denarno pomoč. Anita Kovač članica lokalne samouprave Murskosoboški klub Veterani je pripravil XI. tradicionalno razstavo starodobnih vozil in tehnike, predvsem motornih koles in nekaj avtomobilov in III. srečanje nekdanjih dirkačev/tekmovalcev; peskovsko društvo ljubiteljev starodobne tehnike oldtaimer Abraham pa 9. mednarodno srečanje starodobnikov, pretežno traktorjev, ki jih je večina pogojno še uporabnih. Med motornimi kolesi v Murski Soboti so prevladovali slovenski lastniki, v Peskovce pa so se s traktorji pripeljali iz Avstrije in Madžarske, zlasti iz obmejnih krajev Štajerske in Železne županije. Lepo obnovljena motorna kolesa in tista, tudi še zdaj hitra, s katerimi so nekoč tekmovali Edi Berden, Vlado Jelen, Aleš Mrzel, Norbert Salobir, Janko Štefe, vsega petnajst dirkačev, tudi nekdanji legendarni avtomobilski dirkač Jovica Paliković iz Zagreba, so pritegnila množico obiskovalcev tudi tokrat. Med motornimi kolesi je bilo kar nekaj lepo ohranjenih in izvirno obnovljenih s konca tridesetih let prejšnjega stoletja, velika večina pa sodi v povojni čas, ko je predstavljalo nekoliko močnejše motorno kolo enak prestiž kot zdaj pregrešno drag športni avtomobil. Sicer pa Avto moto društvo Štefan Kovač spada med nekdaj pomembne organizatorje uličnih dirk. Prve dirke so pripravili leta 1952, zadnje z mednarodno udeležbo pa leta 1972. Verjetno bi jih še več, če se ne bi zgodilo v Sloveniji nekaj hudih nesreč s smrtnim izidom. Kar nekaj nekdanjih tekmovalcev, tudi prikoličarjev, je po ulicah, kjer so nekoč bile dirke, odpeljalo dva kroga, v spomin na odlično organizirano tekmovanje in izjemen obisk na vseh dirkah v Murski Soboti. Manj razburljivo, toda privlačno je bilo mednarodno srečanje starodobnikov, na katerem se je na travniku ob vaško-gasilskem domu v Peskovcih zbralo prek sto bolj ali manj starih, bolj ali manj lepo ohranjenih traktorjev, celo z registrskimi tablicami Ljubljane. Kot je tudi letos poudaril župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, srečanja ponudijo priložnost mlajšim generacijam, da se spoznajo s stroji, predvsem traktorji, ki so pred desetletji prvič olajšali kmetom delo na poljih, travnikih in v gozdovih. Mladi si težko predstavljajo, kako je bilo orati in obdelovati polja s konjskimi in kravjimi vpregami zdaj, ko so sodobni traktorji opremljeni s klimatskimi napravami, radijskimi sprejemniki in računalniki. Napredek je v pičlega pol stoletja izjemen, za mnoge težko dojemljiv, kakor traktor letnik 1944 lastnika Johanna Domitera iz avstrijske Radgone z motorjem »na žarečo glavo«, predhodnikom sedanjih modernih dizelskih pogonskih agregatov, ki v ničemer ne zaostajajo za bencinskimi motorji. Srečanje so popestrili tudi s kulturnim programom in tekmovanjem za lastnike starodobnikov v različnih spretnostih. Da brez vstrajnosti in zagnanosti Draga Abrahama tega srečanja ne bi bilo, smo zapisali že večkrat, zdaj lahko le ponovim. E. Ružič Množca ljubiteljev in radovednežev je prišla v središče Sóbote pogledat okoli 50 starodobnih motornih koles in avtomobilov, mnogi pa so uživali ob dveh spominskih krogih, ki so jih po ulicah, kjer so nekoč potekale dirke, prevozili nekdanji dirkači. Johann Domiter z volanom traktorja letnik 1944, ki ga mora sneti za zagon motorja »z žarečo glavo«, prednikom sedanjih modernih dizelskih motorjev, ob njem organizator srečanja Drago Abraham. Kelko iž, telko šeg Kak so se naši starci ravnali? Ka so geli? Kakše iže so meli? Kakšo muziko so igrali? Kakše špile so meli v mlašeči lejtaj? Kak je bilau pri Slovencaj, kak pri Madžaraj? – tau vse je brigalo tisti 19 mlajšov, šteri so s svojimi škonikami štiri dni preživeli v muzejskom tabori na slovenskoj pa vogrskoj strani grajnce. Tabor so organizerali sodelavci muzejov iz Sombotela, Monoštra, Murske Sobote pa Lendave, ka bi vösprobali delovni zvezek (irko), CD, karte Spomin, tiste učne pripomočke (segédeszköz), štere so v preminauči dvej lejtaj vküper napravili. Njini projekt »Doživetje prostora – A megélt táj« se približava konci, zatok so pozvali šaulsko mladino pauleg pa malo bole vkraj od grajnce, ka aj bi spoznali žitek svoji stari starišov. Tabor se je začno v sombotelskoj Muzejskoj vesi. Mlajši so si oprvim poglednili cejli škanzen, po tistom so morali pokazati, ka so si zamerkali. Napravili so več skupin, štere so dobile imena: »Citre«, »Lapci« ali »Börgle«. Pri slovenskoj cimpranoj iži so leko že delov-ne irke tö v roké vzeli, v šteraj je vse napisano slovenski pa vogrski, mlajši pa so se mogli ništerne rejči navčiti v porabskoj pa hetiškoj (lendavskoj) domanjoj rejči tö. »Takše naloge smo nutdali, štere so nej preveč žmetne, nej trbej za nji dosta znati, depa trbej meti dobre ideje. Vsi odgovori so nutri v irki, na konci vsikšoga tala pa je edna končna miseu v slovenskom pa vogrskom geziki« - je raztomačila muzejska pedagoginja iz Murske Sobote Tamara Andrejek. Njena kolegica s Pomurskoga muzeja, etnologinja Jelka Pšajd, je cüjdala: »Irko, CD pa karte Spomin leko nücajo mlajši od 6 do 14 lejt, ka so žmetnejše pa ležejše naloge tö. Mi pa škemo, ka bi šaularge spitavali svoje stare stariše, stariše pa škonike, ka aj jim pomagajo pri deli doma pa v šauli tö.« Téme v škanzeni so bile ljudske zidine pa ljudske špile. Mlajši so kotalili obrauč, skakali po skakanci pa lüčali male krauglice. »S pomočjauv te špil do mlajši bole spretni pa do bole vküper delali. Inda so je špilali na vesi, gde je nej bilau dragi moderni špil, meli so pa takše prausne, depa koristne igre« - je tapravo projektni menedžer, etnolog dr. Sándor Horváth, šteri se je špilo z mlajšami pa cüjdau: »Tau je naša preteklost, sausednji narodi pa se morajo spoznati med seuv. Samo če se spoznamo, leko eden drügoga poštüjemo ali lübimo.« Drügi den je tabornike najšo že v Monoštri, gde so oprvin začnili küjati pa pečti v restavraciji Lipa. S pomočjauv strine Marije Lang so redili mlejčne aubrike, straušanco, škipkovo župo pa tamedli. Eške podje so flajsno graužali kapüsto pa lüpali aubrike. Rejsan so mogli flajsni biti, ka so za obed samo tisto dobili, ka so sküjali. V Muzeji Avgusta Pavla so šaularge pá leko v roké vzeli delovne irke. Tü so mogli rejšiti naloge o ljudskom gesti pa špilaj. Sledik pa so si leko glavau škrabali, vej so pa mogli med muzejskimi predmeti (tárgyak) najti »kukancino djajce« - najprvim so mogli pogledniti vse predmete pa najti tistoga, šteri se ne šika v skupino. Za mlajše pa je bilau donk najbole zanimivo, gda so leko nücali svoje prste tö. S papéra pa cvörna so mogli narediti dedaša (bábo), depa špilali so se z brnkevcov tö, štera je prausni gomb na cvörni, samo ka brní, gda ga vlačimo. »Sronjek smo naredili iz edne posabne trave, iz smüdovca, šteroga smo gnes zrankoma dobili z Gorenjoga Senika. More biti frišek, samo tak se leko vugiba« - je tretjo špilo nutpokazala etnologinja Marija Kozar, štera je eške povödala, ka mlajši nemajo šegau prešteti delovno irko, samo od sebé nutpišejo odgovor. Na tau pa morajo tö skrb meti, ka má vsikši guč (slovenski, vogrski, porabski pa hetiški) ejkstra farbo. Na konci dneva v Monoštri so vsi taborniki splezdili na tromejnik s strani Trdkove. Kak je biu drügi den od Porabski Slovencov, je biu tretji den od lendavski Madžarov. Mlajši so spoznavali kulturno erbo bejdvej manjšin, tak jim je etnolog dr. Zoltán Kepe v Lendavi nutpokazo Kulturni dom, Židovski muzej, Meščanski muzej pa so najšli najbole kusto drejvo v varaši tö. Glavna tema so bili ljudski gvanti, mlajši so iz papera flajsno vörezali nago žensko pa moškoga, štere je trbölo ranč tak naravnati s papérnatimi gvanti. Na lendavskom gradi sta se dva »praviva pavra« tö naravnala v hetiški vogrski gvant. »Ka se zgodi z drejvov, štera nema korenjé? Se vövtrgne. Mislim, ka so stari stariške tisti, šteri leko vnükom prejkdajo prave vrejdnosti. Ge sem vse svoje vrejdnosti od stari starišov dobila, zatok je fajn, ka leko na tabori šaularge spoznajo, kak je inda bilau, kakši je biu žitek« - je povödala udeleženka tabora, leranca z dvojezičnoga Dobrovnika Éva Tivadar, šteri se je program trnok povido. Zvečer v Veržeji so leko taborniki malo delali na lončarskom vreteni, slejdnji, štrti den pa je je najšo že v Murskoj Soboti. Najoprvim so spoznali muzej, te pa je prišlo tisto, komi so se mlajši venak najbole radüvali: leko so začnili igrati na muzične škeri. Sami so napravili lončeni bas (köcsögduda) z glažojne pa füčkanco. (Soboški muzej je prej eške nikdar nej tak glasen biu). Karte Spomin so se šaularom tö vidle - tak so mogli med špilanjom najti pare, ka so imena predmetov goršteli v vsikšom od štiri gučov. Prejk tabora so si leko muzejski strokovnjaki pridobili dosta pomembni izkušenj, štere do leko ponücali pri muzejskopedagoški delavnicaj. Té do mogli organizerati eške pet lejt po konci projekta. Samo tak do leko mlajši s Porabja pa Lendavskoga, oziroma z županij Vas in Zala ter Prekmurja, kak vrabli nosili drtinice kulturne erbe slovensko-vogrske krajine. -dm- »Höppögetü« (lončeni bas) iz glažojne Vsi udeleženci tabora pred sombotelskov slovenskov ižov Mlejčne aubrike so pomagali rediti strina Marija Lang Gvant na lidaj – gvant iz papéra OD SLOVENIJE… Rokovanje kultur Tabor »Zdrav način življenja« V Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru je na ogled razstava, ki jo je pripravil Kulturni dom Gorica. Skupinsko mednarodno razstavo »Rokovanje kultur – Likovni poklon ob 30-letnici Kulturnega doma v Gorici (1981 - 2011)« so odprli 29. junija. Zbirka je nastala ob proslavljanju jubileja, ko so številni umetniki poklonili svoja dela v trajno last slovenskemu goriškemu kulturnemu hramu. Na razstavi, ki je že v novembru mesecu krasila prostore galerije Kulturnega doma v Gorici (Italiji), sodeluje 42 likovnih in fotografskih umetnikov iz celotnega goriškega prostora pa tudi iz Trsta, Vidma, Benečije, Slovenije, Italije, BiH in Hrvaške. Otvoritve se je udeležil tudi direktor goriškega kulturnega doma Igor Komel, ki je izpostavil, da so med avtorji tako Slovenci kot tudi Furlani in Italijani, kajti ena od nalog Kulturnega doma je, da ljudi seznani s kulturo raznih narodov, ki živijo na njihovem območju. Sodelovanje med dvema kulturnima hišama traja že nekaj let, s pomočjo Kulturnega doma Gorica je Monošter gostil tudi Vlada Kreslina, stvaritve mednarodne likovne kolonije v Monoštru so si lahko ogledali tudi obiskovalci goriškega kulturnega doma. Razstavo, ki je na ogled do 20. julija, je predstavila Marisa Pelesson. MS Od 18. do 22. junija 2012 je na srednji strokovni šoli Béla III. v Monoštru potekal tabor z naslovom »Zdrav način življenja«. Tabor so financirali iz evropskih sredstev in so se ga udeležili dijaki iz štirih šol. Ti so bili: domača srednja šola Béla III., srednje šole iz Sárvára, Lendave in Radencev. Vsega skupaj je bilo 29 dijakov oz. dijakinj. Mladi, ki se učijo na zgoraj omenjenih šolah, so se zbrali v ponedeljek, 18. junija, v restavraciji Lipa. Po okusnem kosilu so se skupaj podali na pot do šole, kjer so spali v šotorih na šolskem dvorišču. Nekatere šotore so si morali postaviti sami. Prvi dan so v popoldanskem času imeli ocenjevanje zdravstvenega stanja. Zmerili so jim višino, telesno težo, raven glukoze v krvi in krvni tlak. Poleg tega so imeli individualni izračun indeksa telesne mase in ocenjevanje fizičnega stanja z nekaterimi gibalnimi vajami. Po večerji so pa vsak dan imeli prosti čas, da bi bolj spoznali mesto. Naslednji dan je bil posvečen športu oz. športnikom. V dopoldanskem času je mlade udeležence tabora obiskalo več športnikov. Najprej se jim je predstavil Zsolt Koszár, tekač iz Monoštra. Povedal jim je, zakaj je začel teči in kako se pripravlja na tekmovanja. Priznal jim je, da se sedaj pripravlja na olimpijado. Njemu je sledil dijak srednje strokovne šole Béla III., Dénes Mihály. On se v svojem prostem času ukvarja s kolesarjanjem. O tem je govoril na kratko. Ta dopoldan so se lahko udeleženci spoznavali s košarko. Njene skrivnosti sta razlagala oz. pokazala dva košarkarja iz Körmenda. Bolj pogumni fantje so na koncu že igrali skupaj z njima. V popoldanskem času jih je obiskal Vasi Logomobil. Z njegovo pomočjo so se lahko veliko igrali z različnimi zadevami, igrami. V dobri družbi je čas hitro tekel in je zopet nastal večer. Tretji dan je bil posvečen plesu, glasbi in kopanju. Po zajtrku so se dijaki razdelili na dve skupini in šli na delavnice. Na eni so se spoznavali z madžarskimi narodnimi plesi in s trebušnim plesom. To jim je bilo zelo všeč in so se tudi sami naučili nekaj korakov. Na drugi delavnici so izražali vzdušje glasbe preko risbe, barv in slikanja. S pomočjo vodje delavnice, Marianne Takács, so veliko zvedeli o svojem psihičnem stanju, o svojih čustvih. Nato so pa plesali zumbo v kulturnem domu. Po kosilu so udeleženci uživali v termah. Ta del programa so vsi nestrpno čakali, saj je v teh dneh bilo zelo zelo vroče. Predzadnji dan tabora, v četrtek, so spoznavali območje, na katerem so preživeli en teden. Ta dan so imeli pohod v Andovce, kjer so pri Hiši rokodelstva preživeli cel dan. Zvečer so imeli manjši piknik. Vsemu lepemu in dobremu pa je enkrat konec. To je bilo tudi sedaj tako, zato so se dijaki v petek poslovili drug od drugega in se odpravili proti domu. Še nekaj mnenj tabornikov na kratko: Marsel Habjanič: »Gostitelji so bili zelo prijazni in hrana je bila tudi dobra. Spali smo v šatorih, samo zadnji dve noči smo bili v telodvadnici, ker je izgledalo, da bo deževalo. Podnevi je pa bilo zelo vroče v šotorih.« Patricija Kocon: »Spoznala sem veliko novih ljudi. Zato, ker prihajam iz Lendave in govorim tako slovensko kot madžarsko, sem se lažje spoznavala z drugimi. Zelo sem uživala ta teden. Vsi so bili prijazni.« Aleksandra Hozjan: »Na tabor sem se prijavila, ker mi je predlagala profesorica oz. zaradi družbe. Zumba mi je bila zelo všeč.« Martina Zakoč Evropsko sodišče šestim izbrisanim dosodilo odškodnino Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji razsodilo, da slovenske oblasti niso uspele v celoti urediti vprašanja izbrisanih. Šestim izmed enajstih izbrisanih je zato dosodilo po 20.000 evrov odškodnine, vsem skupaj pa je priznalo še 30.000 evrov za stroške. Prav tako je slovenski vladi naložilo, naj v enem letu pripravi sistem odškodnin za izbrisane. Odvetnik izbrisanih Andrea Saccucci je odločitev sodišča označil za zgodovinsko. Po njegovih besedah bo odškodnina predstavljala izhodišče za določitev zneskov, ki jih bo treba priznati vsem izbrisanim. Saccucci meni, da se temu slovenska vlada ne bo mogla izogniti. Premier Janez Janša je v svojem prvem odzivu na razsodbo dejal, da Slovenija nima denarja za odškodnine za izbrisane, saj nima niti denarja za nujne potrebe. Nižje pokojnine za nekatere upokojence Med upokojenci je bilo v zadnjem mesecu tudi 26.000 takšnih, ki so zaradi zakona za uravnoteženje javnih financ prvič prejeli nekoliko nižja izplačila. Gre za pokojnine, ki delno ali v celoti ne temeljijo na vplačanih socialnih prispevkih. Izjema so policijski vojni veterani, pripadniki Teritorialne obrambe, žrtve dachavskih procesov ter delavci pri proizvodnji in predelavi azbesta. Zaradi znižanja pokojnin so bili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije deležni veliko klicev in obiskov upokojencev, pri čemer pa, kot so zagotovili, ni prihajalo do varnostnih težav ali motenja delovnega procesa. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je dejal, da je koncept znižanja zamišljen tako, da se posega zgolj v nadpovprečne starostne pokojnine, to so tiste nad 622 evri, in sicer se progresivno znižuje tisti del te pokojnine, ki ima osnovo v proračunu in ni povezan z odplačilom prispevkov v slovensko pokojninsko blagajno. Zveza društev upokojencev Slovenije je napovedala, da bo zakon za uravnoteženje javnih financ zaradi omenjenih znižanj pokojnin in letnih dodatkov poslala v ustavno presojo. Na otvoritvi razstave (z leve) Szilárd Gyeček, predsednik ZSM Jože Hirnök, direktor Kulturnega doma Gorica Igor Komel, Marisa Pelesson in Andreja Kovač Tudi brez zdrave hrane ne gre … DO MADŽARSKE Števanovski muzej daubo slovenske napise »Spretni prstki, pridne roke« Letos so že sedmič ustvarjali mladi lončarji v Števanovcih, kjer je potekal mednarodni lončarski tabor. Njegovi udeleženci iz Porabja in Prekmurja so pridobivali nova znanja in spretnosti za izdelavo izdelkov iz gline, poleg tega pa so imeli številne druge aktivnosti in zanimive programe. Tabor je trajal pet dni, od 25. do 29. junija. V tem času so otroke inštruirali mentorji iz Őrséga in Goričkega, in sicer Ferenc Vörös in Katarina Vörös ter Štefan Zelko in Karel Šalamon. Letos so se na tabor prijavili tudi najmlajši učenci, prvo- in drugošolčki, ki so jih bili mentorji zelo veseli, saj so ti malčki najbolj navdušeni in delavni. Vse jih zanima, vse bi poskusili – to se je tudi dejansko pokazalo na njih, saj so bili od glave do pete umazani z glino. V šestih dneh so otroci pripravili ogromno lončenih izdelkov. Teh niso izdelovali le na vretenu, temveč tudi z golimi rokami. Pripravili so nakit, ogrlice in zapestnice iz gline, ki so jih potem tudi pobarvali in tako so pridobili zares lepe in unikatne izdelke. Letos prvič pa so udeleženci lahko pripravljali predmete tudi iz slame. Pri tem jim je pomagala ljudska umetnica gospa Karola Szabó, ki je prišla domov iz Švice – kjer je učila pletenje slame – en dan prej, da bi se lahko udeležila tabora. »Pred veliko nočjo sem že imela delavnico tukaj in sem zelo vzljubila to šolo, ljudi in otroke. Zelo so mi všeč, zelo dobro je z njimi delati. Zelo prijazno so me zopet povabili, da pridem v ta tabor. To, kar učim, je zmeraj odvisno od tega, koliko so stari otroci. Z najmlajšimi se učimo bolj enostavne stvari, z večjimi pa pripravljamo tudi bolj resne izdelke. Svoj življenjepis začnem zmeraj s tem, da sem se rodila na slamnati vreči in od takrat ne morem živeti brez slame, saj zmeraj čutim v njej toploto poletnega dne, ko pozimi delam z njo. Nekoč so rekli, da to ni nič vredno, to je samo slama. Ampak v rokah poznavalca je to zlata vredna stvar, saj se lahko ogromno stvari pripravlja iz tega materiala. Se pravi, ne samo iz gline, kovine ali ostalih snovi, temveč tudi iz tega materiala, ki so ga revni ljudje imeli za plemenito stvar, lahko pripravljamo razne stvari. Izdelujemo naprimer majhnega konja, s katerim lahko igramo lutke. Otroci naj bi se igrali s temi predmeti in naj ne bi zmeraj samo sedeli pred televizorjem. Otrokom lahko pribiližamo dejavnosti, skozi katere bodo spoznali, kaj vse lahko pripravljajo z lastnimi rokami. Ljudje čedalje bolj cenijo rokodelske izdelke, ker sta v njih srce in duša«- je pripovedovala umetnica. Poleg ustvarjanja so organizatorji poskrbeli tudi za sprostitev otrok. Sredi tedna so udeleženci šli na izlet v Körmend, Őriszentpéter in Szalafő, predzadnji dan pa so se zabavali na pikniku v Andovcih, kjer so pekli slanino, peli in plesali. Tabor je letos vodila ravnateljica števanovske šole Agica Holec. Namen organizatorjev je bil, da ohranjajo tradicijo ljudske obrti in da se udeležencem v taboru razvija znanje slovenskega jezika ter se tkejo dobra prijateljstva med porabskimi in prekmurskimi učenci. Vsak udeleženec je lahko nesel domov predmet, ki ga je sam napravil. Najboljše izdelke pa bodo tudi žgali. Pripravljeni izdelki so bili razstavljeni na zaključni slovesnosti tabora, na katero so se otroci skozi cel teden pripravljali s plesom in pesmimi, ki so jih predstavili navzočim gostom in svojim staršem. Otroci so skupaj zapeli tudi pesmico, ki so jo s pomočjo učiteljic sami napisali, z naslovom »Spretni prstki, pridne roke«. Na koncu programa je vsak udeleženec dobil priznanje in tudi bilten, v katerem so fotografije o dejavnosti v taboru in spisi, ki so jih o svojih doživetjih napisali otroci. Nikoletta Vajda-Nagy Števanovski muzej, steroga so odprli leta 2007, ma končno slovenske napise tö. Nauve panoje s slovenskimi pa vogrskimi rečami so prejkdali 30. juniuša, gda so meli malo proslavo. Patron graničarov (határ-őrség) je sv. Ladislav, steri je tisti keden emo svoj den, zatok so na slejdnjo soboto v juniuša pri števanovskom muzeji vküpprišli nekdenešnji oficirge, med njimi generalmajor József Béndek, steroga ideja je bila, ka bi se v Števanovci napravo muzej v spomin graničarom. Zatok so leta 2007 obnauvili en tau stare laktanje pa v njej pokazali, kak so živeli graničarji. V ednoj takšnoj laktanji je bilau od 25 do 30 sodakov (v števanovskoj 28), steri so slüžili tü svoj redni sodački rok. V muzeji leko spoznamo zgodovino vogrske mejne straže, potem je vönapravlena iža, gde so sodacke spali, bivali, leko vidimo, kak so pa iz kakšni posaud so geli, kakšen gvant (uniforme) so meli, kakšno orožje so nücali… Kauli kasarne so autonge, džipi pa čunaklinge, stere so nücali. Dapa leko vidimo rampo, stera je gnauksvejta bila na austrijski granici. Že na začetki, gda se je muzej opro, se je pokazalo, ka je dosti lidi, turistov prišlo iz Slovenije (kak hišnik Laci Merkli pravi, več kak 60 procentov lidi pride iz Slovenije), steri bi zvün toga, ka poglednejo predmete, radi kaj prešteli tö. Baugše so zopojdli tisti, steri so skupinsko prišli, ka njim so vodiči kaj raztomačili, dapa individualni turisti so bili prepüščeni sami sebi. Tau potrebo je spoznala vodja Razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač, stera je v okviri čezmejnega projekta Saused k sausedi dala napraviti prevod pa nauve panoje. Zahvalila se je lastnikom muzeja, ka so pistili, ka so se naredili nau-vi panoji, Zgodovinskomi muzeji v Budimpešti pa za dobro delo. V svojom kratkom guči je Andreja Kovač podčrtala, ka te muzej vsakšomi drugo pomeni, drugo tistim, steri so tü slüžili vojsko pa se zdaj z nostalgijov spominjajo na svoja mlada lejta. Njim osto je v dobrom spomini tisti cajt. Pa drugo tistim, steri so tü živeli pri granici pa nji je tau oviralo v tom, ka bi se svobodno gibali. Njim je pa dostavse ostalo v lagvom spomini tö. Vsem nam pa naj bau v opomin (figyelmeztetés), ka nej trbej več taši granic, kak smo je meli. M. Sukič Odgovor za ZDA Premier Viktor Orbán je odgovoril na pismo, ki ga je junija poslalo petdeset kongresnikov iz Združenih držav Amerike in prosilo madžarskega predsednika vlade, naj ukrepa proti antisemitizmu, ki se je razpasel na Madžarskem. Orbán je v pismu objasnil, da doletijo precejšnji antisemitski napadi skupnost, ki jo vodi, in osebno tudi njega. Dodal je, da največ napadov izhaja prav iz ZDA, »kajti središče madžarskega antisemitizma je spletni portal, ki se je – zaradi ukrepov madžarske vlade – umaknil v Ameriko... Prosim vas, prizadevajte si, da bi se na Madžarskem nehale iz Amerike podpirane antisemitske provokacije,« je še zapisal premier Orbán. Orbán čestital Gyuli Hornu za rojstni dan Premier Viktor Orbán je v pismu čestital Gyuli Hornu, ki je 5. julija praznoval 80. rojstni dan. Gyula Horn, znana osebnost madžarske tranzicije, je bil predsednik vlade med letoma 1994 in 1998. »Vsak voditelj, ki služi javnemu dobru, je dolžan priznavati delo svojih predhodnikov, kajti dvig naroda je možen le skupaj in v sodelovanju generacij, ki sledijo druga drugi,« je zapisal Orbán. Gyula Horn je od septembra 2007 hudo bolan, zanj skrbijo v budimpeštanski bolnici Honvéd. Legalna parasolvenca Po novem zakoniku o delu je za delo ali storitev prepovedano sprejeti denar od tretje osebe, razen če to delodajalec dovoli. S tem so praktično legalizirali parasolvenco, kajti v večini bolnic je dovoljeno, da zdravniki in strokovno osebje sprejme t. i. modre kuverte. Prepovedano pa je izsiljevanje parasolvence ali sprejemanje le-te pred opravljenim posegom, terapijo itd. Denar, ki ga dobivajo na tak način, je obdavčen, torej naj bi ga navedli v napovedi za dohodnino. Po mnenju nekaterih direktorjev bolnic je plača zdravstvenih delavcev tako nizka, da če bi jim prepovedali sprejemanje modrih kuvert, bi to lahko povzročilo množično preseljevanje v države z boljšimi plačami. Pri mikrofoni Andreja Kovač, vodja Razvojne agencije Slovenska krajina, prvi z leve generalmajor József Béndek I. pokal v nogometi za slovenske samouprave v Porabji Državna slovenska samouprava je 30. juniuša v Sakalovci organizirala I. pokal v malom nogometi za slovenske samouprave. Kak državna samouprava tak slovenske narodnostne samouprave cejlo leto delajo za Porabske Slovence na prireditvaj pa na programaj, za sebe ali ka bi se člani dobili med seuv, do tejga mau je nej bila prilika. Prva ideja je bila, ka bi napravli en piknik, gde bi se leko srečali, drüžili, samo potejn smo začnili zmišlavati o kakšnoj zabavi. Tak smo si te vözbrodili, ka vsakša narodnostna samouprava vöpostavi edno nogometno ekipo (focicsapat) pa napravimo turnir v malom nogometi 23. junija v Sakalovci. Tak je bilau na začetki leta, gda smo vküppostavlali letni program. Mejsec za mejsecom, pa gnauk smo tau v pamet vzeli, ka je že samo par kednauv do turnira, gda so nam Budimpešterge telefonirali, ka za njij je te datum nej dober, zato ka oni tö majo edno prireditev. Zavolo tauga smo te datum spremejnili pa smo ga prejkdjali na 30. junij. Pred turnirom nam je večkrat napamet prišlo, ka baude te, če de dež üšo, ka mo te delali. Pozvali smo že vse slovenske samouprave, ka je kauli stau lidi. Zvün porabski samouprav so eške povablene bile samouprave Sombotel, Budimpešta, Székesfehérvár pa Mosonmagyaróvár. V soboto, 30. Junija, se je nej trbelo bojati, ka de dež, takšna vročina je bila že v devetoj vöri kak v pekli. Ekipe so se že začnile zbirati, najprvin so iz Mosonmagyaróvára prišli, šteri so najbola daleč bili, zato ka iz Székesfehérvára pa z Verice nejsta prišle ekipe, iz Budimpešte pa samo štirge. Dapa tau, ka iz Pešte nji je samo telko bilau, tau je nam fejst dobro prišlo. Sledkar te znali, zaka. Eno ekipo smo eške plus dobili, zato ka delavci na uradi DSS so tö vöpostavili svoje nogometaše, na čelu z vodjo urada Anito Kovač. Gda smo že vsi vküper bili, te smo začnili žrebati dvej skupine, A pa B. V skupini A so bili Andovci, Gornji Senik, Slovenska ves pa ekipa Urada, v skupini B pa Sakalovci, Mosonmagyaróvár, Števanovci pa Dolnji Senik. Te čas, ka je držalo žrebanje, je Laci Nemeš vküppostavo svoj šank, gde je pivo, vino, vodau pa sok vötalo. Tak radi smo ga eške vejn nikdar nej meli kak tisti den, brezi njega bi vejn vsi vöposenili, pa eške zdaj bi nas tam noso veter kak süjo listke. Eške prvin, kak bi začnili labdo brsati, se je organizator pobrigo, aj ne baudemo lačni pa brez energije, vsakši, sto je tam biu, je küjene klobasi daubo. Gda smo se dobro nadjeli pa vözušficali od klobas, te so edni že talegli pod drejvami. Nam je telko dojšlo, mi smo že od tauga trüdni gratali, nej ka bi se brsali, so pravli. Pred prvo tekmo smo vpamet vzeli, ka nika fali, nejsmo meli sodnika, šteri bi füčko. Včasin so mi Peštrge napamet prišli, če se že ne špilajo, te aj füčkajo. Joži Karba je biu prvi, šteroga sem pito, pa je vzejo tö. Kak pravo, on sodniški izpit (vizsga) tö ma. Tauma sem se fejst veseliu, ka sem profesionalca najšo za sodnika, dapa kak te sledkar vidli, mi, Andovčani smo se dobro naklepali z njim. Potistim ka je Joži vzejo tau nej malo delo, je predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš vcujstaupo k nam, pa pravo, če je že tak, te de on tö sodnik. Tak smo te že dva sodnika tö meli, samo tekme je trbelo začniti. Dapa te je že sunce tak peklo, ka najraj bi vsi v sejnci ostali. Joži Karba v desetoj vöri füčno pa mujs je bilau titi, če smo steli ali nej, eške sreča, ka prva tekma je nej naša bila. Dapa nej trbelo dugo čakati pa smo mi tö na red prišli, pa najprvin smo se z Gorejnjim Senikom špilali. Senčarge so leteli kak žrebci, mi, šteri smo že več lejt nej vidli labdo, po peti minutaj smo tak mislili, ka nas vrag vzeme. Dostakrat sem že tak biu, ka enjam, nejsem emo sape, sonce je sijalo, pa itak sem zvejzde vido pred očami. Dola dem z igrišča, sem že zmišlavo, pa se te rejšim tej muk. Samo smo se pa zato redno držali, zato ka skurok do konca je biu rezultat 0:0. Pa te je prišo gospaud Jože Karba, pa nam je osaudo enajstmetrovko (büntető). Zaman smo ma prajli, ka tau nika nej bilau, pa Senčar je samo vküpspadno, ka nej emo lufta, nej smo ga mogli nagučati. Tak smo te z ednim golom zgibili, dapa tau je te več nikoga nej brigalo, radi smo bili, ka je konec, pa nej se nam trbej tadale mantrati. Dapa s tejm je vejn skur vsakša ves tak bila, samo Slovenska ves pa Sakalovci nej, zato ka oni so zato z baukšo ekipov prišli. Do tretje vöre smo vse tekme dojzošpilali, že samo edna bila nazaj, gde so se za prvo mesto špilali. Kak se je tau že naprej znalo, Sakalovci pa Slovenska ves sta se špilala. Slovenska ves je zmagala z 2:1, zaman je Laci Nemeš z ednim velkim bobenom navijo za Sakalovce. Potejm je že samo tau bilau znak, ka se pokali prejkdajo. Za tretjo mesto nej bilau tekme, te pokal smo Števanovčarom dali kak nagrado za fair play, zato ka v njigvi ekipi so tri dekle, ženske špilale. Dob-ro, ka smo te čas že končali s tekmami, zato ka je zavolo vročine piti že tö sfalilo. Karči Holec Sakalovčani so krepki bili, vej se je pa žüpan tö špilo Sodnik Jože Karba Organizator, DSS, je poskrbo za mrzlo piti Najbaukša ekipa je bila slovenčarska, pokal za prvo mesto njim je prejkdau predsednik DSS Martin Ropoš VII. mednarodni lončarski tabor v Števanovcih Od 25. do 29. junija je Dvojezična osnovna šola Števanovci že sedmič organizirala lončarski tabor. Letošnji tabor je vodila ravnateljica Agica Holec, obenem avtorica tega članka. Tabor smo začeli v ponedeljek, dobili smo se na šoli zjutraj ob osmih. Imeli smo udeležence z Grada, iz Mačkovcev in z Gornjega Senika. Ostali so bili učenci naše šole. Anita Puhan, spremljevalka iz Mačkovcev, nam je bila cel teden na pomoč. Vsega skupaj smo imeli 34 udeležencev. Da bi bil tabor uspešen, smo delale vse učiteljice šole. Delavnice so vodili lončarji in rokodelci. Tabor je trajal pet dni in za vsak dan smo ponudili različne delavnice in dejavnosti. Prvi dan smo začeli z lončarstvom. Karel Šalamon in Štefan Zelko sta pripravljala z otroki na kolovratih različne izdelke iz gline. Med tem so nekateri v eni od učilnic barvali različne majice s tehniko batik. Vsak si je sam naredil majico, ki si jo je oblekel na zaključku tabora. Klara Pungor pa je delala različne vrste nakita iz plastelina. To je bilo zanimivo za vse učence. Popoldne smo se odpeljali v Monošter, najprej smo se namestili v dijaškem domu, potem smo šli na kosilo v restavracijo Lipa. Ogledali smo si Slovenski radio. Ob treh smo si ogledali muzej Avgusta Pavla, kjer sta nam Marija Kozar in Sandor Horvath pripravila delavnico v okviru projekta »Doživetje prostora«. Spoznavali smo stare predmete. S kartami so se igrali, zelo jim je bilo všeč. Udeleženci tabora so otipavali predmete v čarobnem zaboju, nakar so jih morali narisati in poiskati v vitrinah in poimenovati. V torek zjutraj ob osmih smo se napotili iz Monoštra proti Verici. Peljali smo se v Puconce na otvoritev mednarodnega lončarskega tabora. Otvoritev tabora z naslovom »Bogastvo narave za danes in jutri« se je začela ob desetih. Ravnatelj in župan sta na začetku pozdravila vse udeležence in goste in sta tudi uradno odprla tabor. Sledil je kulturni program. Najprej so nastopili učenci iz osnovne šole Puconci, potem so bili na vrsti naši učenci, ki so na odru peli, plesali, recitirali in igrali na različne inštrumente. Franc Kous, vodja tabora, je predstavil program tabora, kaj vse se bo dogajalo v enem tednu. Sama sem se kot ravnateljica in vodja našega tabora zahvalila za vabilo in za sodelovanje, vsem sem želela aktivne delavnice in sem jih za 29. junij povabila na zaključek tabora k nam v Števanovce. Pred kosilom smo si ogledali sončne elektrarne in hladilnice v Puconcih. V hladilnici imajo sadje in sok. Tudi mi smo lahko poskušali jabolčni sok, jedli čips in jabolka. Bilo je zelo fino. Po kosilu se je začel popoldanski izlet. Prva postaja je bila vas Selo, kjer smo si ogledali rotundo. To je okrogla cerkev, ki so jo zgradili v 13. stoletju. Cerkev je posvečena sv. Nikolaju in Devici Mariji. Legenda pravi, da je na sredini cerkve močna energija, in če nam zmanjka energije, se lahko napolnimo z njo. Pri cerkvi je lesen zvonik. Kdor pozvoni in si kaj zaželi, se mu bodo želje uresničile. Od rotunde nas je pot peljala v Časarov mlin, v katerem je že zdaj muzej. Veliko zanimivega smo slišali o tem mlinu, in o tem, kako so mleli pšenico in druga žita, kakšne predmete so uporabljali pri tem delu. Nazadnje nas je pot peljala v Ratkovce, kje smo si ogledali medičarstvo pri Jožici Celec. Gospa Celec nam je veliko pripovedovala o tej obrti. Pečejo raznovrstne medenjake po starih recepturah, pečejo in krasijo tudi značilno figuralno lectovo pecivo. Med temi so najbolj opevana različno velika lectova srca z barvnimi risbami in ljubezenskimi sporočili. Neprekinjeno se tradicija nadaljuje, dejavnost se prenaša iz roda v rod, tako da je to že tretja generacija Medičarstva Celec. Svoje izdelke prodajajo na proščenjih, etnoloških prireditvah in sejmih ter v lastni delavnici, kjer imajo urejen razstavno-prodajni kotiček. Prijazna Jožica nam je ponudila medenjake, ki so bili zelo okusni. S tem se je naš izlet končal in smo se ob pol šestih napotili domov v Porabje. Hvala lepa vsem, ki so nam olepšali ta dan in organizirali izlet. Z lepimi spomini in utrujeni smo se vrnili domov. V sredo smo vsi udeleženci tabora šli na izlet. Naš cilj je bil spoznati pokrajino Őrség. Najprej smo si ogledali dvorec v Rátotu, v Körmendu pa grad Battyhyányi. Veliko zanimivosti smo lahko slišali o zgodovini. Pri jezeru Vadása smo imeli malico: palačinke in sok. Kosilo smo imeli v kraju Őriszentpéter. V kulturnem domu smo si ogledali razstavo in potem cerkev iz obdobja Arpadovičev. Četrti dan smo nadaljevali z delom v delavnicah, zdaj že s tremi lončarji. Po kosilu smo se podali peš v Andovce k malemu Triglavu, kjer smo imeli piknik. Vročina je bila, zato se je vsak razveselil sladoleda. Teta Iluš Bartakovič je delala cvetlice iz krep papirja. Pridno smo delali, ne samo deklice, temveč tudi fantje. Ob štirih sta se pripeljala Francek in Dušan Mukič, ki sta nam zapela in zaigrala lepe slovenske pesmi. Tiste pesmi, ki smo jih znali, smo zapeli skupaj. Proti večeru smo pekli slanino in hrenovke. Ob osmih smo se poslovili in odpeljali na prenočišče. Prihajal je zadnji dan. Delavnice so se nadaljevale. Lončar Vörös in njegova žena sta delala z otroki v lončarski delavnici, gospa Karola iz Győra pletla iz slame konjičke in druge stvari. Bilo je zelo zanimivo. Po kosilu smo se pripravljali na zaključek. Sestavili smo lepo razstavo iz različnih izdelkov, pripravili kratek kulturni prog-ram, na katerem so nastopili vsi udeleženci tabora. Prišli so tudi naši prijatelji iz puconskega tabora in smo skupaj zaključili VII. lončarski tabor. Upam, da so se otroci poslovili z lepimi spomini. Hvala vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji in preživeli z nami ta lep teden. Hvala tudi Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za finančno pomoč. Agica Holec vodja tabora Skupinska slika na izletu v Körmendu »Novodobni graščak« PETEK, 13.07.2012, I. SPORED TVS 6.40 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.25 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNO-RAZVEDRILNA NANIZANKA ZA OTROKE, 10.40 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 11.05 (NE)POMEMBNE STVARI, 12.00 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 NA ZAPRAŠENEM PODSTREŠJU SVETA - NEPAL, DOK. ODD., 14.20 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 VREMENSKE UGANKE, DOK. NAN., 16.20 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.45 BLISK, SLOV. NAD., 18.15 MALA, KRATKI FILM, 18.30 OZI BU, RIS., 18.35 BALI, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NOČ MODRIJANOV 2011, POSNETEK KONCERTA, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 POLNOČNI KLUB, 0.35 POSEBNA PONUDBA, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL PETEK, 13.07.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 13.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 13.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.30 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI - 12. ETAPA, 17.00 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: NIZOZEMSKA : NEMČIJA, 18.50 NOVA ZEMLJA, DOK. FILM, 20.00 SANJSKI POLET NAD AFRIKO: OD CAPE TOWNA DO KENIJE, DOK. ODD., 20.45 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 21.10 ŠOPEK BODEČE ŽICE, ANG. NAD., 21.55 WALLANDER: MOŽ, KI SE JE SMEHLJAL, ANG. SER., 23.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 14.07.2012, I. SPORED TVS 6.10 ODMEVI, 7.00 RIBIČ PEPE: ŽE SMO V ŽELEZNIKIH S ČRKO Ž, 7.25 RADOVEDNI TAČEK, ODDAJA ZA OTROKE, 7.35 PLAŠNE ŽIVALI, ODDAJA ZA OTROKE, 7.55 STUDIO KRIŠKRAŠ: SONCE, LUTK. ODD., 8.35 KRTEK, RIS., 9.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 9.50 KEKEC, MUZIKAL, 10.40 SAMA NA POT, DOK. FILM, 10.55 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, 11.00 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 11.35 KINO KEKEC: KRALJESTVO MAČK, JAP. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, SLOVENSKI MAGAZIN, 14.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.20 NA VRTU, 15.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 16.00 ADRENALIN IN TURBULENCA, DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 KULTURNI VRHOVI, DOK. SER., 17.40 KOMISAR REX, IT.-NEMŠ.-AVSTR. NAD., 18.25 OZARE, 18.35 PUJSA PEPA, RIS., 18.40 OLIVIJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 POLETNA NOČ - 50 LET SLOVENSKE POPEVKE, 21.15 LJUBEZENSKI RANČ, AM. FILM, 23.10 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.45 POLETNA SCENA, 0.15 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 1.00 ADRENALIN IN TURBULENCA, 1.50 OZARE, 1.55 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.10 INFOKANAL SOBOTA, 14.07.2012, II. SPORED TVS 10.00 SKOZI ČAS, 10.25 POLETNA SCENA, 10.55 POLNOČNI KLUB, 12.10 POSEBNA PONUDBA, 12.35 SLOVENSKI UTRINKI, 13.05 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: ŠPANIJA : IRSKA, 15.00 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI - 13. ETAPA, 17.25 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: ITALIJA : HRVAŠKA, 19.15 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 21.15 KONCERT SLOVANSKE KLASIČNE GLASBE, 22.55 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 23.20 NA LEPŠE, 23.45 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 15.07.2012, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.45 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NOČ MODRIJANOV 201, 14.50 NA LEPŠE, 15.15 BUTEC NA VEČERJI, FR. FILM, 16.35 PRVI IN DRUGI, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 IGRALCI BREZ MASKE - TEJA GLAŽAR, 18.15 IGRALCI TUDI POJEJO, 18.35 KANOPKI, RIS., 18.40 OKEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 UMORI NA PODEŽELJU, ANG. NAN., 21.30 VEČERNI GOST: DDR. KLEMEN JAKLIČ, 22.25 NA VRTIČKU, DOK. SER., 22.55 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 23.05 POROČILA, 23.35 POLETNA SCENA, 0.05 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 1.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 1.30 IGRALCI BREZ MASKE - TEJA GLAŽAR, 2.30 IGRALCI TUDI POJEJO, 2.45 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 3.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 4.05 INFOKANAL NEDELJA, 15.07.2012, II. SPORED TVS 7.30 SKOZI ČAS, 7.55 POLETNA SCENA, 8.25 GLOBUS, 9.00 MINUTE ZA ..., 9.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 9.50 ZDRAVJE SLOVENCEV: PARKINSONOVA BOLEZEN, DOK. SER., 10.20 KOROŠKA POJE 2012 – 40 LET: PESMI KOROŠKIH GLASBENIH USTVARJALCEV, 11.05 GLASBENA MATINEJA: SLOVENSKI SKLADATELJI MLADEMU OBČINSTVU, 12.25 OPUS: MEDNARODNI MLADINSKI ZBOROVSKI FESTIVAL V BASLU, 13.00 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: UKRAJINA : FRANCIJA, 15.00 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI - 14. ETAPA, 17.20 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: ŠVEDSKA : ANGLIJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 SAMOA, ZIBELKA POLINEZIJE, POTOPIS, 20.30 IGRALNIŠKI JACK IN ZDRUŽENE DRŽAVE DENARJA, DOK. ODD., 22.25 SKRIVNA AZIJA: SOBE ZA UMIRANJE, DOK. FILM, 23.00 ROK BIČEK: LOV NA RACE, DOK. FILM, 23.25 BOBEN USODE, KRATKA TV-IGRA, 23.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 16.07.2012, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.25 UTRIP, 7.40 ZRCALO TEDNA, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.55 TABORNIKI IN SKAVTI, 11.10 SPREHODI V NARAVO, 11.30 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB: MOŠKI V KUHINJI, 14.40 UTRIP, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 BALI, RIS., 15.55 ŽAMETEK, RIS., 16.10 BACEK JON, RIS., 16.15 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM ŽELOD, POUČNA NANIZANKA, 16.25 DEŽELICA PIMPAN: ČISTO POSEBEN DEŽ, RIS., 16.30 RIBIČ PEPE: MI RADI NASTOPAMO, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DUHOVNI UTRIP, 17.35 VOLK, DOK. ODD., 18.05 MI SE MAMO RADI, SLOV. NAD., 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 PODOBA PODOBE: VEČ GLAV VEČ VE, 23.55 KNJIGA MENE BRIGA, 0.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZ KAMP KRANJ 2009: OTVORITVENI KONCERT MENTORJEV, 1.15 DUHOVNI UTRIP, 1.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFOKANAL PONEDELJEK, 16.07.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 11.40 NA LEPŠE, 12.05 ADRENALIN IN TURBULENCA, DOK. ODD., 13.00 PRVI IN DRUGI, 13.15 VEČERNI GOST: DDR. KLEMEN JAKLIČ, 14.10 SANJSKI POLET NAD AFRIKO: OD CAPE TOWNA DO KENIJE, DOK. ODD., 15.00 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI - 15. ETAPA, 17.45 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: ČEŠKA : POLJSKA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 20.40 KOŠARKA: EVROPSKO PRVENSTVO DO 20 LET, 22.30 V KOLESJU PRAVICE, ANG. SER., 0.15 PEKLENSKI IZBOR, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 17.07.2012, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.05 MALI KRALJ BOBNA, KRATKI FILM, 11.30 TABORNIKI IN SKAVTI, 11.45 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 11.50 ENID BLYTON: PUSTOLOVŠČINE, 12.20 PODOBA PODOBE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ALEKS V VODI, RIS., 15.50 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 15.55 TONI IN BONI, RIS., 16.00 TEO, RIS., 16.10 BINE, LUTK. NAN., 16.30 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 16.35 MOJ SVETILNIK, DOK. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.35 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 17.50 MI SE MAMO RADI, SLOV. NAD., 18.15 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ZAHODNA CIVILIZACIJA - SE JI BLIŽA KONEC?, DOK. SER., 20.50 ZGODBE IZ GOZDA, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 GLOBUS, 23.55 TEMPLJI POTROŠNIŠTVA, DOK. ODD., 1.10 UGRIZNIMO ZNANOST, 1.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL TOREK, 17.07.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 13.10 PEKLENSKI IZBOR, 14.00 POLETNA NOČ - 50 LET SLOVENSKE POPEVKE, 15.15 SAMOA, ZIBELKA POLINEZIJE, POTOPIS, 15.45 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: GRČIJA : RUSIJA, 17.30 NA VRTIČKU, DOK. SER., 18.00 MOSTOVI – HIDAK, 18.30 POSEBNA PONUDBA, 19.00 KOROŠKA POJE 2012 – 40 LET: PESMI KOROŠKIH GLASBENIH USTVARJALCEV, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO: BLUES, 20.40 KOŠARKA: EVROPSKO PRVENSTVO DO 20 LET, 22.30 DOM, ŠVIC.-FR. FILM, 0.05 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 18.07.2012, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNO-RAZVEDRILNA NANIZANKA ZA OTROKE, 10.45 VREMENSKE UGANKE, DOK. NAN., 11.00 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 11.25 AFNA FRIKI: ZNANOST III – REAKTOR, DOK. NAN., 12.00 ZGODBE IZ GOZDA: SONARAVNO GOZDARJENJE V SLOVENIJI, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ROLI POLI OLI, RIS., 15.55 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER., 17.45 POGLED NA …, DOK. ODD., 17.55 MI SE MAMO RADI, SLOVENSKA NAD., 18.25 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 FILM TEDNA: LAPONSKA ODISEJADA, FINSKI FILM, 21.25 SESTRIČNA, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 PRAVA IDEJA!, 0.10 GLASBENI VEČER, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL SREDA, 18.07.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 13.10 DUHOVNI UTRIP, 13.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 13.55 NA VRTU, 14.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 15.00 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI - 16. ETAPA, 17.30 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: PORTUGALSKA : NIZOZEMSKA, 19.15 ŠPORTNI MAGAZIN, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 OLIMPIJSKI FILM: LONDON 2012 - ŠPORT BREZ MEJA, 20.40 KOŠARKA: EVROPSKO PRVENSTVO DO 20 LET, 22.40 MEDNARODNI BALETNI GALA KONCERT DRUŠTVA BALETNIH UMETNIKOV SLOVENIJE 2011, 23.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 19.07.2012, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.45 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNO RAZVEDRILNA NANIZANKA ZA OTROKE, 10.45 MOJ SVETILNIK, DOK. FILM, 11.00 POTPLATOPIS: STARI PIL, MLAD. NAN., 11.20 ENID BLYTON: PUSTOLOVŠČINE, 11.50 ČRNO-BELI ČASI, 12.10 PRAVA IDEJA!, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ZAHODNA CIVILIZACIJA - SE JI BLIŽA KONEC?, DOK. SER., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI: BREZ MEJE - KANALSKA DOLINA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KRTJI SESTRICI, RIS., 15.55 OLIVIJA, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ: SONCE, LUTK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 SLOVENSKI VODNI KROG: DRAVA, DOK. NAN., 17.45 EKO UTRINKI: TRAJNOSTNA MOBILNOST, 17.55 MI SE MAMO RADI, SLOV. NAD., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PREDRAG ŠPORT, FR. FILM, 21.40 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 PANOPTIKUM, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL ČETRTEK, 19.07.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 12.35 IGRALCI BREZ MASKE - TEJA GLAŽAR, 13.35 IGRALCI TUDI POJEJO, 13.50 MUZIKAJETO: BLUES, GLASBENA ODDAJA, 14.25 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER., 15.00 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI - 17. ETAPA, 17.35 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: DANSKA : NEMČIJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 NAJ NAM ZAIGRA SRCE!: JANEZ LOTRIČ, OTO PESTNER, ORKESTER ACADEMIA SANCTI PETRI IN MARKO HRIBERNIK, 21.30 KRATEK POSTANEK V ŠVICI, ANG. FILM, 23.00 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 23.25 ZABAVNI INFOKANAL Občina Csesztreg je 30. junija organizirala t. i. Dan tradicij v Csesztregu. Dopoldne so se člani Folklorne skupine ZS Gornji Senik udeležili tekmovanja v kuhanju, na katerem so naši »kuharji« pripravili tradicionalno porabsko gobovo juho, s katero so dosegli tretje mesto med 9 skupinami. Popoldne so na pestrem kulturnem programu slovenski folkloristi predstavili porabske in goričke plese. Vroč sobotni dan se je zaključil s koncertom, kjer so vsi navzoči uživali ob dobri glasbi in se sprostili. Člani folklorne skupine Gornji Senik so se vrnili domov pozno ponoči z lepimi spomini in novimi poznanstvi. Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu www.porabje.hu KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 12. do 16. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11.