TRGOVINA Vse za gradnjo — keramične ploščice iz uvoza — fasade — vodovodni material in material za centralno kurjavo (pri montaži samo 3% davek) NOVO MESTO, Srebrniče 1, tel. 068/321-604, fax. 321-611 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul Ul >Q Brez denarja v SOP Novolineu ne bo muzike DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Paič PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax: 0608/61-450 TER M OTE H N IKAj VEČ KOT TRGOVINA NOVO NOVO NOVO Poleg materiala za ogrevanje, vodovod in elektroinstalacijo vam nudimo tudi belo tehniko iz programa candy. Candy je pojem kvalitete na področju pomivanja posode, hlajenja in zamrzovanja živil ter kuhanja hrane. Vse stroje candy je možno kupiti na več obrokov. Tel.: 068/322-550, 323-903, 323-933 Fax: 068/322-050 Nagrajenec tega tedna je 0108006 ZVONE JAKLIČ, GABRJE 132, BRUSNICE JERNEJEVO 94 ŠENTJERNEJ - Turistično društvo Šentjernej bo v soboto, 27. avgusta, organiziralo “Jernejevo 94”. Tega dne ob 17. uri bo povorka, v kateri se bodo predstavila vsa društva s širšega območja Šentjerneja. Po kulturnem programu, ki bo ob 18. uri, bo velika veselica, kjer bodo igrale domače skupine in godba. Da ne bi kdo zaradi lakote predčasno zapustil zdaj že tradicionalne prireditve, bodo skrbeli tudi kuharji, ki bodo pripravili ne le jagenjčke in odojke, pač pa tudi posebne Jernejeve štruklje. Organizatorji, ki obljubljajo razvedrilo za staro in mlado, bodo v okviru prireditve pripravili tudi zabavne igre. Stavka še traja KRŠKO - Okrog 70 delavcev krške proizvodne enote SOP Novoline, je v torek popoldne še vztrajalo pri stavki, ki sojo začeli že pred mesecem dni. Zaradi dolgega zastoja v proizvodnji ne bo šlo brez gospodarske škode in izgube kredibilnosti pri tujih parnterjih, posebej čeških. Delavci so pred kratkim sicer izvedeli, da imajo novega lastnika, a šele prejšnji teden sta stavkovni odbor in predstavnik sindikata videla dokument o tem. Stavkajoči vztrajajo pri izplačilu junijske plače po kolektivni pogodbi in stroškov iz montaž do konca junija letos ne glede na lastnika. Podjetnik Kobe iz Črnomlja, ki je s podpisom predkupne pogodbe dobil lastniške in upravljalske pravice v podjetju, je pretekli petek delavcem ponudil, da pod določenimi pogoji delajo zanj, vendar so * V tovarni sicer ni nikogar, tudi ne Bojana Mikca, ki je vodil proizvodnjo. Kot smo izvedeli, je namreč s 1. avgustom napisal odpoved novemu lastniku Ko-betu. Če jo je sprejel in kakšna je zdaj funkcija Mikca v podjetju, do torka nismo uspeli izvedeti. odklonili. Včeraj je ponudil,'da bo sam predlagal ekipo 40 delavcev, s katero bi dokončal že sklenjene posle in jim tekoče delo tudi plačal. Po izjavah predstavnika sindikata, ki zdaj zastopa stavkovni odbor, pa Kobe še vedno noče slišati o tem, da bi poravnal dolgove do delavcev za nazaj, zato le-ti še naprej odklanjajo tako delo. Delavci varujejo premoženje v tovarni, saj računajo, da bodo iz stečajne mase dobili poplačane vsaj nekatere dolgove. Podjetje SOP, d. o. o (v lasti Koržetovega sklada), kije lastnik prostorov,je namreč dalo predlog za stečaj, zato je razumljivo, da je novi lastnik zainteresiran, da se še ired tem zaključijo že dogovorjena dela, ki bi mu odprli nove možnosti na Češkem. B.D.-G. OLENJSKI LIST Št. 31 (2346), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 4. avgusta 1994 • Cena: 110 tolarjev Prijateljstvo ima zdaj podpisa Podpisali pogodbo o sodelovanju med občinama Novo mesto in Vilafranca del Penedes - Stiki na več področjih - Novo mesto v treh evropskih projektih OTOČEC - lu so 29. julija podpisali pogodbo o sodelovanju med občino Novo mesto in katalonsko občino Vilafranca del Penedes. Dokument sta podpisala župan Vilafrance del Penedes Joan Aguado i Masdeu in predsednik novomeške občinske skupščine Franci Koncilija. Na podlagi pogodbe naj bi obe občini okrepili sodelovanje na področju kulture, izobraževanja, raziskovanja, socialne politike, gospodarstva in drugje. Vilafranca in Novo mesto sta sedaj vstopilo v tri projekte Evrop-navezala stike leta 1991 v času slo- ske skupnosti. Eden od njih je pro-venskega osamosvajanja in Novo jekt Phare demokracija, katerega mesto je s pomočjo Vilafrance do prva stopnja se je končala prav s POGODBA ZA EVROPO - Joan Aguado i Masdeu, župan Vilafrance del Penedes (na fotografiji levo) in Franci Koncilija, predsednik novomeške občinske skupščine, sta ob podpisu dokumenta o sodelovanju poudarila velik pomen stikov med obema občinama. “Zavedamo se, da vse to delamo za obe naši občini in za naša naroda, ” je rekel na srečanju na Otočcu Joan Aguado. (Foto: L. M.) USTANOVITEV ZDRUŽENJU PODJETNIKOV DOLENJSKE IN BELE KRMNE ZDRUŽENJE PODJETNIKOV - Ustanovitev Združenja podjetnikov Dolenjske in Bele krajine so nekako pričakovali, saj so bili podjetniki že brez sedanjega Združenja precej dejavni. Združenje so ustanovili, ko jih je povezovanje v podjetniško društvo začelo utesnjevati. Kot je rekel Franca Zavodnik (na fotografiji pni z leve), so podjetniki že pred tremi leti navezovali nekatere mednarodne stike, koristne za razmah slovenskega podjetništva, Slovenija pa to počne šele zdaj. (Foto: L. M.) Ustanovili Združenje podjetnikov Podjetniki Dolenjske in Bele krajine izvolili za svojega predsednika Franca Zavodnika - Zahteve za Rigelnika - Država lahko zniža obresti - Manjka dovolilnic OTOČEC - Tu so 28. julija ustanovili Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine, ki je prvo tako združenje v državi. Za predsednika so izvolili Franca Zavodnika. Na ustanovnem zboru so prebrali zahteve, ki jih je dclegacjja Združenja naslednji dan vročila predsedniku državnega zbora Hermanu Rigelniku. Na ustanovnem zboru je Dagmar Šuster, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, opozoril na ob- Prvi naj le bodo prvi Če Dolenjska in Bela krajina postajata za Ljubljano in Slovenijo vzorec, kako se da nekaj narediti hitro in dobro, je to po zaslugi tukajšnjih podjetnikov. Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine, ki je nedavno nastalo kot prvo tako stanovsko združenje v Sloveniji, potrjuje, da je vsaj i’ nečem prvi tisti del mlade samostojne države, id proti samovolji države nastopa južno od glavnega mesta. Če so podjetniki pohiteli z organiziranjem, so to najini storili, da bi lažje uveljavljali svojo samostojnost nasproti ustanovam, ki si jih kot posameznike ali kot skupino hočejo podrediti. V tem bi lahko bili za zgled in podjetniški pobudi bi lahko sledile še druge dolenjske in belokranjske pobude, ki bi tema območjema zagotovile samostojnejši položaj še v kakšnem drugem pogledu. Koristilo bi, na primer, boljše organiziranje in premišljeno sodelovanje ljudi, ki imajo kaj besede, ko se delajo načrti za avtoceste. Toda podjetnost, vdelana v nedavno ustanovljeno Združenje podjetnikov, bo lahko koristila tudi pri teh “drugih " rečeh, med katere sodi cesta. Da bi podjetnost le trajala in se krepila, kot so želeli in že malo napovedali na Otočcu. Dolenjska in Bela krajina sta prvi, kot rečeno, in drugje bodo taka združenja ustanovili kdaj pozneje. Da le ne bi bili zadnji prvi in prvi zadnji. M. LUZAR stoj močne države, ki posredno omejuje razvojna vlaganja in občutnejši razmah podjetništva. Država ima v Sloveniji v lasti največ denarja. Lahko bi znižala ceno kapitala, vendar ohranja visoke obresti za kredite, zaradi česar podjetniki najemajo manj posojil in tudi vlagajo manj, kot bi radi. Da podjetniki ne bi občutili visokih obresti, so udeleženci v razpravi predlagali BUTARA IN KLISARIČ NA NOVIH DOLŽNOSTIH LJUBLJANA - Minister za obrambo Jelko Kacin je 1. avgusta na predlog načelnika RŠTO generalpolkovnika Albina Gutmana in po predhodnem soglasju predsednika republike Milana Kučana imenoval majorja Janeza Butaro za poveljnika Teritorialne obrambe Dolenjske pokrajine. Janez Butara je bil doslej poveljnik območnega štaba TO Novo mesto. Rade Klisarič, dosedanji poveljnik TO Dolenjske pokrajine, je s 1. avgustom prevzel visoke častniške dolžnosti v republiškem štabu za teritorialno obrambo v Ljubljani, so sporočili iz ministrstva za obrambo. ustanovitev državnega sklada za subvencioniranje obresti. Nekateri razpravljalci so na ustanovnem zboru poudarili probleme pri iskanju cestnih dovolilnic za prevoze v tujino. Pri tem so predlagali, naj se Slovenija zateče k povračilnim ukrepom proti tistim državam, ki Sloveniji ne dajo cestnih dovolilnic. Kot je bilo rečeno v razpravi, dela prevoznikom preglavice tudi dolgotrajno carinjenje blaga na slovenskih carinah. Nekateri pa so menili, da podjetnikom otežuje delo izjemno hitro menjavanje posameznih predpisov. L. M. TELEVIZIJA SE BO SELILA NOVO MESTO - Televizija Novo mesto naj bi se z Glavnega trga preselila v Dom kulture, ko bodo le-tega izpraznili. To se bo zgodilo, ko bo nared Kulturni center Janez Trdina. S tem, da novomeški televiziji oddajo v najem prostor v Domu kulture, je na nedavni seji soglašal tudi izvršni svet novomeške občinske skupščine. VREME Do nedelje bo še vroče poletno vreme, v začetku prihodnjega tedna pa vremenske karte obetajo osvežitev. Končno! podpisom omenjenega dokumenta o sodelovanju. Joan Aguado, župan Vilafrance, je ob podpisu pogodbe rekel, da ima le-ta sporočilo o miru, solidarnosti in zbliževanju Evrope. Obljubil je, da se bo Vilafranca trudila za nadaljnje vključevanje Novega mesta v Evropsko skupnost. Predsednik novomeške občinske skupščine Franci Koncilija seje zahvalil katalonski občini in njenemu županu za pomoč. “Neizmerno sem vam hvaležen za vse, kar ste nam naredili dobrega. Da ste nas preko treh programov evropske skupnosti uvedli v središče vseh dogajanj, v središče Evrope, in nismo ostali ob strani, ampak smo ravno z vašo pomočjo deležni pozornosti, ki nam jo namenja preko teh programov tudi evropska skupnost,” je rekel Koncilija. L. M. URŠIČ ZA GRADBENEGA INŠPEKTORJA NOVO MESTO - Tukajšnji izvršni svet je soglašal s predlogom, da diplomiranega gradbenega inženirja Milivoja Uršiča iz Trebnjega imenujejo za gradbenega inšpektorja uprave inšpekcijskih služb občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Gre za nadomestno zaposlitev. Na razpis za omenjeno delovno mesto se je javil samo Uršič. NEKAJ NEZASLIŠANEGA; DENARJA BO DOVOLJ RIBNICA - Tudi letos je republika razpisala posojila za spodbujanje gospodarskih naložb na demografsko ogroženih območjih. Za ribniško občino je republika predvidela za 5,9 milijona tolarjev take pomoči v obliki posojila. Skupno so v občini zbrali 10 vlog za posojila, od tega 6 s področja kmetijstva. Predračunska vrednost vseh naložb znaša skoraj 22 milijonov tolarjev. Ker k naložbam prispeva republika za območja, ki so več kot 10 km od državne meje, 30 odst. predračunske vrednosti, kar znese okoli 6,1 milijona tolarjev, se dokaj natančno pokriva pričakovani znesek z razpisanim (5,9 milijona tolarjev). To pomeni, da bo možno skoraj v celoti ustreči vsem, ki so zprosili za ta posojila. Stranka SNS je proti slovenski hobotnici Srečanje odborov stranke z Zmagom Jelinčičem BREŽINA PRI BREŽICAH - V soboto se je tu sestalo 25 predstavnikov območnih odborov Slovenske nacionalne stranke, prišel pa je tudi predsednik stranke Zmago Jelinčič. S srečanjem, ki se je končalo z veselico za vse člane in simpatizerje stranke, so počastili v parlamentu sprejete dopolnitve ustavnega zakona o sukcesiji, ki so zavarovale premoženje Slovenije v procesu vračanja dolgov nekdanje 'SFRJ. Po Jelinčičevih besedah je to dejanje nadaljevanje osamosvajanja Slovenije, veselje v vrstah njegove stranke pa kali le misel, da so v SLS, delu SDSS in DS ovirali sprejem tega akta. Septembra bodo nadaljevali s pripravami na lokalne volitve in poskušali prilagoditi svojo organiziranost novi lokalni samoupravi. Jelinčič je izjavil, da bo drobljenje države na majhne občine prineslo podeželju veliko revščino in centralizacijo. “Ljubljana bo podobna veliki hobotnici, ki ho imela tipalke po vsej državi. Slovenija mora biti močna in razvita, zato se bomo zavzemali za omejeno število občin, okrog 150, ker bo to omogočilo enakomeren razvoj vsem,” je zaključil Jelinčič. B. B. NEMŠKI VELEPOSLANIK V BELI KRAJINI ČRNOMELJ, METLIKA - V torek, 2. avgusta, je Belo krajino obiskal nemški veleposlanik v Sloveniji dr. Gunther Seibert, spremljal pa ga je generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič. Gost si je ogledal zbirni center za begunce v Črnomlju ter se seznanil z uresničevanjem programa zbiranja pomoči za begunce iz BiH v Sloveniji. V Metliki pa so ga sprejeli predsednik občinske skupščine Branko Matkovič, predsednik izvršnega sveta Jože Matekovič ter direktorji večjih podjetij, ki so spregovorili o aktualnih problemih v občini. Veleposlanik si je ogledal tudi metliško vinsko klet ter se zanimal za razvoj vinogradništva v Beli krajini. Več prihodnjič. Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: • Naprej Italija? Kam? na 3. strani: • **Hlapciu za hribovska kmetija na 6. strani: • Večina delegatov bojkotira delo skupščine na 7. strani: 0 Plazovi kot rane, ki še skelijo na 11. strani: • Na krilih vetra z Gorjancev v dolino na 12. strani: • Med kroglo in kuno na 13. strani: • Atomska bomba Iz garaže na 24. strani: • Martina je ugnala premočna burja KMEČKI J DRUŽBA vestno in pošteno Naprej, Italija? - Kam? V zgovornem imenu stranke italijanskega premiera Berlusconija je na koncu sicer klicaj, mi pa smo se odločili, da_vas z vprašanjem povprašamo, kaj menite o.slovensko - italijanskih (in obratnih) odnosih; političnih, pa tudi drugih. Daleč nazaj segajo zamere z obeh strani. Slovenci nikakor ne moremo pozabiti zločinov italijanskih vojakov med drugo Vojno, Italijani, predvsem tisti s skrajne desnice, pa ne naše Primorske, ki so si jo prisvojili po pivi vojni ter ozemlja, ki je bilo po drugi odvzeto (tudi) italijanskim državljanom. Ko sta se pred kratkim v Trstu srečala premiera Drnovšek in Berlusconi, je slednji dejal, da Italija sicer ne pogojuje slovenskega vstopa v Evropsko skupnost z rešitvijo problema meja in'odvzete italijanske lastnine, vendar bo to kljub temu treba čim prej rešiti. Le kaj ima italijanski premier v mislih? Saj imamo vendar Osimske sporazume! In kako naj bi se ob vsem tem obnašali naši politiki? Ne nazadnje: tudi na oni strani meje živijo naši rojaki. STANISLAV ČUBER, mag. ekonomije iz Brestanice: “Mislim, da gre v zadnjih zaostrovanjih v odnosih med Italijo in Slovenijo v prvi vrsti za notranjepolitično igro pri naših sosedih zaradi sprememb na oblasti. Menim, da so bili medsebojni odnosi v preteklosti kar dobro urejeni in da do bistvenih sprememb ne bo prišlo. Zaradi političnih interesov je trenutno malo več pritiskov, vendar se bodo počasi umirili.” BISERKA ŽIBERNA, uslužbenka v Avtohiši Brežice: “Če bi kdo mene vprašal - jaz zemlje, ki jo zahtevajo, Italijanom ne bi dala. Tudi popuščala ne bi pri urejanju odnosov s to sosednjo državo. Ze tako smo dovolj izgubili. Švicariji, ki so pri nas na obisku, celo pravijo, naj zahtevamo nazaj Trst. Enkrat smo se uprli in bili uspešni. Če smo se že začeli boriti za svojo državo, potem nam ne preostane drugega, kot da se borimo do konca.” LOJZE BANOVEC, električar iz Blatnika pri Črnomlju: “Javnost ni dovolj obveščena, kaj hočeta slovenska in italijanska stran oz. pri katerih od postavljenih zahtev vztrajata. Tudi ko je prišlo do pogovora med Peterletom in Caputom, nista natančno povedala, kaj sta se dogovorila. Upam, da nam Italijani ne bodo nastavili kakšne pasti. Sosedje so v politični krizi in hočejo pozornost z notranjih problemov prenesti drugam, tudi na odnose z RS.” MILAN PREDOVIČ, trgovski poslovodja s Primostka pri Metliki: “Gotovo bomo morali tako Slovenci kot Italijani pristati na kompromis. Morda smo Slovenci v dogovarjanjih nekoliko nerodni, ker je naša diplomacija še v povojih. Tu še nimamo svojega ugleda. Predvsem bo v pogovorih med sosedama morala prevladati pamet ter medsebojno spoštovanje. Ne nazadnje bi se morali tako v Sloveniji kot v Italiji zavedati, da je dober sosed največje bogastvo.” JOŽICA JANEŽIČ, uslužbenka na sevniški pošti, doma iz Tržišča: “Zem Ija je prevelika dragocenost in dobrina, da bi smeli z njo delati kot svinja z mehom, kaj šele, da bi jo začeli prodajati ali vračati tujim državljanom, bodisi italijanskim ali drugim. Ne zdi se mi prav, da so prišli nekateri tujci tako zlahka do slovenskega državljanstva, da zdaj lahko zahtevajo premoženje svojih prednikov, ki so (neprostovoljno odšli v tujino.” MIRKO HROVAT, upokojenec iz Mokronoga: “Najodločneje nasprotujem, da bi italijanskim izgnancem vrnili kakšen kvadratni meter naše zemlje. Sprašujem, na kateri naslov naj se obrnem jaz, da bi dobil vsaj delno povrnjeno škodo, ki so jo naši družini povzročili italijanski fašisti. Požgali so nam domačijo. Brat, interniran na Rabu je kmalu zatem umrl. Tudisestra, internirana v Padovi, je umrla po dveh letih, mene pa so pri 14 letih vzeli za talca.” LOVRENC GOMBOČ, upokojenec iz Kočevja: “Italijane kar en lep k..c gleda! Nič jim ne bi dal, ne za denar ne zastonj! Oni so nas napadli, ne mi njih, pa naj trpijo posledice! Na Kočevskem so požgali veliko vasi in hiš ter pobili veliko ljudi, še več pa sojih odpeljali v internacijo, kjer so trpeli in umirali. To pomeni, da bi bili mi upravičeni do odškodnine in ne oni. Slovencem v Italiji so po zadnji vojni pobrali veliko zemlje.” FRANCE ŠKRABEC, upokojenec iz Ribnice: “Odškodnino naj nam plačajo Italijani, za vse požige in poboje, ki sojih zagrešili pri nas. Pa tudi za gorje, ki so nam ga prizadejali, saj so celo nas - otroke poslali v internacijo, ker se nismo hoteli vključiti v italijanske organizacije. Kaj so iskali pri nas, saj Ribnica ni bila nikoli italijanska? V okolici Trsta so razlastili veliko slovenske zemlje in v slovenski občini Dolina zgradili med drugim na odvzeti slovenski zemlji tovarno velikih motorjev.” ALEŠ KIRN, limfoterapevt, maser iz Stopič: “Za te stvari naj skrbijo kar politiki, lahko pa so malo bolj aktivni kot do sedaj. Upoštevajo naj se Osimski sporazumi, najvažnejša pa je strpnost. K boljšim odnosom pa pripomorejo tudi ljudje kot Martin Strel, ki je poskušal preplavati od italijanske Ravenne do Portoroža, s čimer je stkal prijateljske vezi med mestoma.” Peterletovi odgovori na očitke Iz intervjuja zunanjega ministra Lojzeta Peterleta za list Profit • Da potujem preveč in da le tu in tam obiščem Slovenijo? Tisti, ki širijo take govorice, pač niso poučeni, kako stojijo zadeve oz. kaj smo naredili na poti. Vtis PROFIT o nekakšni ministrovi samovolji glede izbire potovanj je napačen, kajti vse obiske v tujini odobrava vlada. Zelo redke so poti, za katere se lahko sam odločim... • Očitajo mi neizdelano politiko do Italije in Hrvaške. Že s prejšnje funkcije predsednika vlade imam vtis, daje Slovenija dežela očitkov. Nihče nikomur ne prizna zaslug za dosežen rezultat. Slovenija je bila zelo uspešna na zunanjepolitičnem področju, zelo hitro je vstopala v različne organizacije. Kjer se je kaj zataknilo, je takoj postalo predmet obravnave. Daje Italija pogojevala naš vstop v Evropsko skupnost zaradi njenih notranjepolitičnih interesov, je povsem nova dimenzija v odnosih do nje, ki jo je treba upoštevati. S Hrvaško so znani problemi... • Za največji uspeli v dosedanjem ministrovanju si štejem, da Slovenija nima nobenega sovražnika, je članica Sveta Evrope, članica Partnerstva za mir, ima urejene odnose s srednjeevropskimi državami, vstopila je v KVSE in Združene narode, podpisala je akt o sodelovanju z Evropsko unijo... • Kako bo, ko bo utihnila vojna na Balkanu? Čim bodo dozoreli pogoji, bo steklo živahno sodelovanje. Poznamo te trge, jezik, navade ljudi. Slovensko blago bo zdaj bolj konkurenčno kot je bilo, ker se je morala marsikatera naša industrija temeljito obrusiti na zahodnih trgih. Vsekakor bomo morali izkoristiti naše primerjalne prednosti... • Na dopust? Po nekaj letih po- litične norije resno računam, da si ga bom privoščil. Pol ga bom namenil družini, pol pa potovanju s kolesom po srednji Ev-ropi. „ _ , JOŽE SIMČIČ Tudi Novo mesto nasprotuje deželam Občine pozivajo slvoensko vlado - Iz izjave predsednika novomeške skupščine Francija Koncilije: gre za ustavno kršitev, ki nakazuje povsem novo delitev Slovenije NOVO MESTO - Novomeška občina se pridružuje pozivu, ki ga je devet slovenskih občin naslovilo na vlado republike Slovenije. V pozivu občine zahtevajo od vlade umik predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije. Novomeški izvršni svet se je na nedavni seji seznanil s pozivom in ga podprl. Predsednik novomeške občinske skupščine Franci Koncilija je v zvezi z omenjenim pozivom vladi izjavil: “Na pobudo župana Ptuja in Branka Brumna, državnega svetnika in predsednika ptujskega izvršnega sveta, smo se zbrali na Ptuju župani iz Celja, Kranja, Ljutomera, Murske Sobote, Nove Gorice, Novega mesta, Ormoža, Ptuja in Škofje Loke in sprejeli peticijo, v kateri smo naslovili vladi nekaj pripomb v zve- zi z njenim Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije. Dogovorili smo se, da v nobenem primeru ne moremo podpirati, da bi vlada policentrični razvoj Slovenije na nekako prefinjen način in pod krinko reševanja infrastrukturnih problemov nadomestila s strukturiranim policentrizmom. Kajti gre za kršitev ustavnih pravic občanov, še posebej v zvezi z ustavnostjo določila 2. odstavka 2, člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju. Podpisniki podpiramo Brumnov predlog za začetek postopka za razveljavitev tega določila. Dogovorili smo se tudi, da naj vlada umakne omenjeni predlog odloka, kajti kot sem že omenil, je protiustaven. Po našem mnenju vlada uvaja oziroma nakazuje povsem novo, pro- rurpn tiustavno delitev Slovenije na tri dežele in s tem na tri velika središča, kot je Koper, Maribor in Ljubljana. S tem ponovno na poseben način uvaja centralizem. Gre za poskus nove centralizacije. Občine naj bi bile brez vseh pristojnosti. Gre za novo rangiranje središč brez upoštevanja zgodovine in podobnega. Maribor in Koper nista bila nikoli regionalni središči, razen s cerkveno pravnega stališča. Z določitvijo nekakšnega trodeželnega sistema bodoče ureditve republike Slovenije je degradirana osnovna zahteva že iz leta 1991 iz osamosvojitvenih tendenc, da se bo Slovenija nekako razdelila v posamezne pokrajine. Gre torej za dokument o deželnih središčih, ki je v nasprotju z ustavo. Vlada ali ne vem kdo v njenem imenu na prefinjeni način pod krinko urejanja infrastrukture. Z omenjenim odlokom vlada posega v bodočo upravno in samoupravno organizacijo, ki ju lahko določamo in sprejemamo le z zakonom, ki je višja raven sprejemanja kot odlok.” .„ • J i PRAZNA STANOVANJA KOČEVJE - Nesklepčnost občinske skupščine se vse bolj zrcali v konkretnih primerih. To nepriljubljeno početje čutijo tudi tisti, ki so v občini dolžni skrbeti za “vzpostavljen” red na področju stanovanjske problematike. V občini imajo kup praznih stanovanj, ki seveda propadajo, ne morejo pa jih oddati drugim, ker še niso sprejeli pravilnika o do; deljevanju stanovanj. Občina zaradi tega trpi veliko škodo. Zato bosta v prihodnje IS in predsedstvo SO vzela stvari v svoje roke in zadevo rešila v skupnem dogovoru. VESELJE IN UPANJE ZA DUŠEVNO PRIZADETE - V Šmihelu, pole}; Domu starejših občanov, so v četrtek odprli nov varstveno delovni center. V njem bo 68 varovancev dobilo varen, prijeten in ustvarjalen dom, hkrati pa tudi delo, zdravstveno in negovalno oskrbo ter socialne usluge. Novi dom, v katerega so se preselile “delavnice pod posebnimi pogoji", ki so bile 13 let v prostorih Doma starejših občanov, ima 2.600 kvadratnih metrov uporabne površine, stal pa je tri in pol milijona mark. Po načrtu arhitekta Gorazda Cibica ga je zgradilo gradbeno podjetje Pionir. Slovesne otvoritve so se udeležili tudi župan Franci Koncilija, predsednik izvršnega sveta magister Boštjan Kovačič, državna sekretarka ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Alenka Ostrman, poslanka državnega zbora Vida Čadonič-Špelič ter predstavnika prijateljskega mesta Lan-genhagna, gospa in gospod Rudolf, ki sta poleg pozdravov in dobrih želja oskrbovancem prinesla tudi darila. Dom, katerega botra je Tovarna zdravil Krka, je blagoslovil novomeški prošt Jožef Lap. (Foto: J. Božič) TUDI DOLENJSKA V DELOVI AKCIJI NOVO MES TO - V letošnjem letu se je tudi Dolenjska vključila v akcijo “Turistična porota bralcev Dela”, v kateri bralci ocenjujejo turistično urejenost kraja, naravne lepote in sprejemljivost cene storitev. Kot že v minulih letih bodo tudi letos najbolje uvrščeni prejeli zlati oziroma zeleni Delov list. Dolenjska se bo predstavljala bralcem i Dela od 29. avgusta do 5. septembra, j medtem ko imata Bela krajina in | Posavje tako predstavitev že za sabo. [ Martin Fuis 80-Ietnik Znani novomeški šolnik Martin Fuis, pedagoški svetovalec v pokoju, je zadnjega julija dopolnil 80. leto svojega bogatega in plodnega življenja. Po rojstvu je sicer Prekmurec, doma iz Beltincev, vendar je polovico življenja preživel na Dolenjskem, od koder je doma tudi njegova soproga Prof. Maijan Matko Ob koncu prejšnjega meseca so v Ljublani pokopali psihologa Marjana Matka, kije po končani drugi svetovni vojni tri leta (1945 -1947) kot pro- fesorski pripravnik poučeval fiziko in ški e' kemijo na novomeški gimnaziji. Bil je sin znanega internista in osebnega zdravnika češkega državnika dr. Masajka. Prof. Matko je bil človek nenavadno bogatega znanja z vseh mogočih področij, naj je šlo za peda- gogiko, filozofijo, kemijo, medicino ali literaturo. To izredno ; i znanje je prišlo do veljave zlasti na nepozabnih Matkovih političnih pregledih, kjer je članom prosvetnega sindikata na izviren način predaval o dogajanjih doma in po svetu v razgibanih prvih povojnihletih. Žal prof. Matko v življenju ni docela izrabil svojih izjemnih sposobnosti. Nedvomno pa je po svoje prispeval, da se je novomeška gimnazija po vojni dvignila na nekdanjo raven. K. B. gospa Ruža, prav tako prosvetna delavka. Jubilant je I. 1937 končal ljubljansko učiteljišče. Prvo službeno mesto je dobil pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah, nato pa je po tedanji navadi obredel celo vrsto šol in po vojni učiteljeva! med drugim v Prečni, Beli Cerkvi in Novem mestu. Kot izvrsten vzgojitelj in temeljito podkovan metodik je postal 1.1960 pedagoški svetovalec pri novomeški enoti Zavoda za šolstvo Slovenije. Ko je bila ustanovljena osnovna šola na Grmu, pa je do upokojitve na njej opravljal posle pomočnika ravnatelja. Ob tem naj še posebej omenimo Fuisovo delovanje na novomeški vajenski šoli, iz katere je izšla vrsta uveljavljenih obrtnikov. Povsod, kjer je služboval, je razvijal ljudskoprosvetno delo, snoval in vodil strokovne učiteljske aktive, sestavljal delovne programe, predaval prosvetnim delavcem ter jim bil vedno pripravljen pomagati, s svojimi bogatimi izkušnjami in z iznajdljivostjo. Uvajal je nove začetne bralno-pisalne metode na širšem območju Dolenjske ter eksperimentalne elemente nove matematike, programirani in polprogramirani pouk v osnovni šoli ter si prizadeval, da bi osnovne šole prešle na moderni individualizirani pouk. Za svoje zasluge je Martin Fuis prejel številne diplome in priznanja tudi od republiških forumov, leta 1972 pa Trdinovo nagrado. Poleg vsega tega je lahko ponosen tudi na številne rodove svojih učencev, ki se ga še po dolgih letih s hvaležnostjo in velikim spoštovanjem spominjajo. Jubilantu, ki je bil svoje čase tudi sodelavec Dolenjskega lista, iskrene čestitke. KAREL BAČER Mašorsfo pismo Kdo se bo opravičil Mariboru? Rous: orožarska afera je mestu ob Dravi naredila le veliko škodo po vrsti. Predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu je sporočil, daje dolžan Mariboru javno izbrisati madež, ki ga je mesto neutemeljeno dobilo zaradi tako imenovane orožarske afere. “Sporočite slovenski javnosti, da to ni mariborska orožarska afera, ne Komarjeva in ne Kocmutova, ampak tipična ljubljanska državna afera, ki je prinesla Mariboru in mariborskemu letališču ekonomsko škodo,” je dejal Rous in dodal, daje letališče, ki ni nikoli služilo za vojaške namene, zaradi te afere ekonomsko obubožalo. Predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku je Rous sporočil, da če že Maribor ne more dobiti kakš- MARIBOR - V Mariboru že celo desetletje poteka načrtna obnova starega mestnega jedra. V tem času se je podoba Lenta, kakor se nega od tujih veleposlaništev, naj prideta v štajersko metropolo za eno dopoldne v tednu vsaj minister za gospodarske dejavnosti dr. »Tajnikar in n' ta del mesta ob Dravi imenuje, te-de • Štirih stvari imamo vedno več, kot si mislimo: grehov, dolgov, nadlog in ški let. (Perzijski pregovor) • Res ne razumem, čemu oblasti očitati, da je oblast. (Omerza) meljito spremenila. Pred desetletjem najbolj zanemarjeni del mesta, ki so se ga Mariborčani na daleč izogibali, je sedaj s številnimi galerijami, letnimi odri, trgovinicami in lokalčki najprivlačnejši del mesta in središče kulturnega, družabnega in zabavnega življenja štajerske metropole. Prenova Lenta je letos segla tudi do prostora pred Narodnim domom, kjer so na mestu zapuščenih delavnic Varilnega inštituta postavili monumentalno in moderno poslovno stanovanjsko zgradbo. Ne glede na to, da se urbanisti in drugi strokovnjaki še vedno javno prepirajo, kako do kraja urediti ta prostor, pa so pred novo zgradbo ob popolnem soglasju vseh postavili spomenik knezu Koclju. Pravzaprav gre, kakor v šali pravijo Mariborčani, za konja kneza Koclja, saj spomenik simbolizira konja v vzponu. Je pač tako, da so si konji od nekdaj podobni, kakšen je bil knez Kocelj, pa bi bilo danes verjetno težko dognati. Predsednik mestne vlade Anton Rous, ki je znan po tem, da nima dlake na jeziku, je tudi tokrat ostal zvest svoji tradiciji. Začelje kar Maks Tajnikar in njegov sekretar dr. Ivo Banič ter pomagata Mariborčanom pri reševanju gospodarskih problemov. Podpredsednika vlade Lojzeta Peterleta je Rous sjximnil, da je leta 1993 položil skupaj z dr. Antonom Trstenjakom in dr. Davorinom Kračunom temeljni kamen za koroški most prek Drave, ki ga Maribor potrebuje že 20 let. “Nerazumljivo je, da administracija okoli vas lahko to razvrednoti,” je dejal Rous. Ministru za obrambo Jelku Kacinu pa je Rous sporočil: “Gospod minister Kacin, na vasje, da skupaj z nami popravite napake in krivice Mariboru iz preteklosti tudi s tem, da sprejmete predlog programa izgradnje vojašnic izven mesta in da morebitni nakup vojaške opreme v tujini, če se le da, povežete z uveljavitvijo Tamovih avtobusov, investicijske opreme ali drugih izdelkov iz mariborskih firm.” Mnogi Mariborčani sedaj pravijo, da bodo nekoč zanamci, če bo Anton Rous še naprej tako odločen borec za pravice Maribora, morali poleg Kocljevega konja postaviti spomenik še sedanjemu predsedniku mestne vlade. TOMAŽ KŠELA l d di tj či sl di je P' tv Zl ja di ra 2 2 .2 E a = 6 “Hlapci” za hribovske kmetije Avtohiša Brežice je v preteklem tednu okoliškim kmetom predstavila kosilnice za hribovita področja znamke Rapid - Žal veliko zanimanja, a malo denarja NA ODZIVNIKU 9823 -KMETIJSKI NASVETI NOVO MESTO - V PTT podjetju Slovenija, Poslovna enota PTT Novo mesto, so /a vse, kijih zanimajo strokovna vprašanja kmetijstva, uvedli avtomatski telefonski odzivnik s številko 9823 - kmetijstvo. Na tem odzivniku so bile doslej na voljo le splošne informacije, namenjene vsej Sloveniji, po novem pa bodo informacije namenjene poljedelcem, vinogradnikom in sadjarjem Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Na tej številki je možno vsak čas izvedeti tudi vremensko napoved in vsakodnevno bio prognozo. Za strokovnost povedanega bodo skrbeli sodelavci kmetijskega zavoda. OB NEKI ČESTITKI V premislek vsem tistim neobjektivnim kritikom, ki so metali blato na politiko v gozdarstvu in delo strokovnjakov v preteklih desetletjih. Predsednik Evropskega združenja gozdarjev Bric de Turckheim, ki si je s skupino zahodnoevropskih gozdarskih strokovnjakov v juniju ogledal gozdove na Kočevskem in v okolici Novega mesta, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije, je pisno čestital predsedniku vlade dr. Drnovšku, češ da je navdušen nad kakovostjo slovenskih gozdov ter izjemnim tehničnim in gospodarskim znanjem naših gozdarskih strokovnjakov. Naše gozdove prišteva med vrhunske v Evropi. BREŽICE - V Posavju in tudi drugje v Sloveniji je precej hribovskih kmetij. Delo na nagnjenih zemjiščih je težko in še vedno predvsem ročno. Ni več skrivnost, da prenekateri kmet pokosi strmine in grive bolj zaradi lepega videza in zato, ker želi tudi v očeh sosedov ostali skrbni gospodar, manj pa zaradi koristi. V teh dneh so si mnogi kmetje ogledali predstavitve kmetijskih strojev za hribovita območja organizirala Avto hiša Brežice. Hiša, ki jo že nekaj časa vodi podjetnik Jože Verstovšek, poleg zastopanja, prodaje in servisnih storitev za Renault, TAM, Iveco in Savo, prodaja in popravlja tudi kmetijske stroje. Doslej je zastopala avstrijsko firmo Rasant, ki našim kupcem ponuja predvsem stroje za delo v vinogradih in na komunalnem področju, zdaj pa so ponudbo obogatili še s kosilnicami znamke Rapid za hribovita. V treh dneh preteklega tedna so pripravili pet predstavitev strojev s praktičnim prikazom dela. V torek so z motornimi kosilnicami za hribovite terene kosili v Pavlovi vasi pri Pišecah, v sredo na Bizeljskem in v Orešju, v četrtek pa v Velikih Ma-lencah in v Kostanjevici na Krki. Švicarsko podjetje Rapid, ki je v bližini Ziiricha, proizvaja motorne kosilnice že od leta 1926 in ima torej že bogato tradicijo. Po dveh desetletjih s svojim programom spet nastopa v Sloveniji. Kosilnice za hribovita področja so majhne in imajo nizko težišče, zaradi česar omogočajo varno delo na pobočjih. Rapid in AHB ponujata majhne kosilnice, kombinirane s talno frezo za ljubiteljsko kmetovanje in večje, ki so opremljene z dvojnimi kolesi (tudi s kovinskimi), z dodatno obtežitvijo in s priključki. Precej zanimanja je na predstavitvah požela balirka, ki travo stisne v valje s premerom pol metra. Kot je povedala Biserka Žiberna, so v podjetju AHB presenečeni nad obiskom predstavitev in tudi nad zanimanjem kmetov za stroje. Na Bizeljskem si je predstavitev tako ogledalo nad sto udeležencev. S praktičnim prikazom dela so jih zlahka prepričali, da bi jim kosilnice prirejene za hribovska področja zelo olajšale delo. Žal so stroji precej dragi, zato v AHB že razmišljajo, da bi uvedli prodajo na obroke ali kak drug ugoden način plačila. Avtohiša se ravno zdaj tudi dogovarja z japonskim podjetjem Izeco o podobni predstavitvi njihovih strojev, ki naj bi jo pripravili v prvih dneh septembra. B. D.-G. KMEČKE IGRE MIKLAVŽ NA GORJANCIH -V soboto je KS Orehovica izvedla pri Miklavžu na Gorjancih “2. podgorjanske kmečke igre”, ki se jih je udeležilo 12 ekip iz celotne krajevne skupnosti. Ekipe so se pomerile v 8 zabavnih igrah in dosegle naslednji končni vrstni red: I. Dol. Mokro polje (86 točk), 2. Polhovica (72), 3. Zapuže (71), 4. Gor. Mokro polje (70), 5. Gor. Stara vas (69), 6. Loka (66), 7. Cerovi log (64), 8. Orehovica (54), 9. Prapreče (50), 10. Pristava (48), 11. Tolsti vrh (46) in 12. Hrastje (219. POSKUSU.I SO TUD! SAMI - V Velikih Malencali so kosili nedaleč od gostišču Prah. Po uvodni predstavitvi strojev in podjetja Rapid so dali vsem udeležencem možnost, da so kosilnice tudi sumi preizkusili na bližnjem pobočju. (Foto: B. D.-G.) Z MEŠKE TRŽNICE Slutnje potrdile številke V ponedeljek so bile branjevke kar zadovoljne s prodajo, cene pa se od prejšnjega tedna niso bistveno spremenile. Buče so bile po 80, koleraba 100, cvetača 200, krompir in zelje 70 ali 80 tolarjev, čebula od 100 do 150, česen od 400 do 500, paprika od 250 do 300, rdeča pesa od 120 do 150, solata od 150 do 250 ter paradižnik od 150 do 280 tolarjev. Na stojnicah s sadjem ste lahko izbirali med: bananami po 140 tolarjev, lubenicami in limonami po 100, marelicami po 350, pomarančami in slivami po 200, breskvami po 95 ali 130 tolarjev, hruškami po 150, grozdjem po 320 in lončkom malin, kije stal 100 tolarjev. Slovenska živinoreja vidno nazaduje, vendar očitno to nikogar, celo ministra ne, pretirano ne skrbi u m sejmisca BREŽICE - V soboto je bilo na sejmišču naprodaj 145 do tri mesece starih in 70 starejših prašičev. Prvih so prodali 115 po 230 do 300 tolarjev, drugih pa 42 po 210 do 280 tolarjev za kilogram žive teže. UUBUANA - Kur smo po negodovanju in tarnanju kmetov lahko le slutili, se je potrdilo tudi z uradnimi številkami. Slovenska živinoreja nazaduje, bolj črnogledi pa napovedujejo celo, da drvi v propad. V obsežnem poročilu kmetijskega ministrstva o živinoreji v lanskem letu stoji črno na belem, da se je stalež goveda zmanjšal za 5,2 odst., konj za 4,4, drobnice za 7,1, prašičev za 1,7 in perutnine kurza 8,3 odst. Kljub temu, da ima v naši kmetijski politiki pridobivanje mleka poseben položaj in zaščito, se je - karje za nadaljnji razvoj najbolj nespodbudno -opazno zmanjšal tudi stalež krav in telet. Slovenija jih je leta 1991 imela še 256.000, lani pa samo še 237.000. Ne pomagajo niti premije za privez plemenskih telic, saj je bilo lani za 5 odst. manj zahtevkov, kar je vse prej kot obetajoče. Večje domače reje ne spodbudi niti nezadovoljeno povpraševanje, kar je primer z rejo prašičev. Dobro tretjino vsega potrebnega svinjskega mesa moramo uvoziti, ker se domača Kmetijski nasveti Zamrzovanje zmore čudeže Zamrzovalnik je močno izboljšal in popestril našo prehrano. To še posebej velja za kmečko kuhinjo, kije bila brez njega izjemno enolična in odvisna od sezone. Žal še vedno ne izkorišča vseh možnosti, saj v zamrzovalniku hranimo predvsem meso, ne pa različnih vrtnin in sadežev, kijih je v sezoni na pretek in ki jih lahko zamrzovalnik ohrani užitne tja do deset mesecev in še čez. Da vrtninam ohranimo prehransko vrednost in kakovost, moramo poznati nekaj osnovnih pravil zamrzovanja. Za vse vrtnine velja, da morajo biti pakirane tako, da so primerne za enkratno uporabo, nato pa zamrznjena v taki obliki, da so po odtajanju uporabne brez naknadnega čiščenja. S tem se priprava jedi zelo poenostavi, po uporabi pa ni nepotrebnih ostankov in odpadkov. Nekatere vrste vrtnin, pravzaprav večino, je treba pred zamrzovanjem blanširati ali kuhati, da s tem zaustavimo oksidacijo in kvarjenje. Velja preprosto pravilo, daje treba posamično vrtnino ali vrsto gob blanširali toliko minut, kolikor milimetrov so debeli delci oz. lističi. Tri do pet milimetrov debele lističe gob, ki - mimogrede povedano - zelo dobro prenašajo zamrzovanje, blanširamo tri do pet minut. V nasprotju s tem pa dišavnic in zelišč sploh ne blanširamo, saj bi s tem prizadeli njihove lastnosti in kuhinjsko vrednost. H kakovosti zamrzovanja pripomore tudi hitrost. Zamrzovati je treba čim hitreje, za to morajo sveži zavitki v tisti del zamrzovalne omare ali skrinje, kjer je mraz najmočnejši, to pa je v omari v njenem zgornjem delu. Tam dosega temperatura okrog 30 stopinj Celzija pod ničlo, kar je dovolj, da se pri zamrzovanju ne tvorijo ledeni kristali, ki bi poškodovali notranjost tkiva. Za kakovost pripravljene jedi pa ni odločilno le zamrzovanje, ampak tudi odtajanje posamezne vrtnine. Najpreprosteje je vsebino zamrzovalne vrečke stresti v posodo za kuhanje tik pred kuhanjem. Odtajanje, ki so ga svoj čas priporočali, ne izboljša kakovosti jedi pa še zelo dolgo traja, kar je povrhu tega tudi nepraktično. V ta namen so uporabne tudi mikrovalovne pečice. Inž. M. L. reja preprosto ne izplača. Še dobro, da so vsaj za zdaj še ostale nekatere velike družbene furme, ki bi jih nekateri tako radi zbrisali s sveta. Za poglobljeno analizo o stanju in možnostih naše živinoreje je na tem mestu premalo prostora. Dejstvo je, da imamo sprejeto strategijo o ekosocial-nem razvoju slovenskega kmetijstva, ki pa je nihče dovolj resno ne jemlje. Pa ne zgolj zaradi pomanjkanja denarja. Celo sam kmetijski minister ne, ki se je sprijaznil s svojo nemočjo, češ da ne more storiti nič proti večinski liberalni usmeritvi vlade in njenih ministrov. Toda najtežji časi preizkušnje šele prihajajo, ko se bo bolj treba vključiti v Evropo in svet ter odgovoriti na še hujše izzive konkurence. Vse tako kaže, da se bo v Evropi subvencioniranje kmetijstva zaradi obilice pridelkov in prireje prej ali slej začelo zmanjševati. Kako bo pa potem z našimi primerjavami in z našim najbolj razdrobljenim kmetijstvom, ki je sicer pravi humus za demagogijo in množitev političnih točk, rešitve pa, tako kot je, ne obeta. M. LEGAN SREČANJE VINOGRADNIKOV METLIKA - Metliška podružnica društva vinogradnikov Bele krajine prireja v nedeljo, 7. avgusta, ob 15. uri pri gasilskem domu na Grabrovcu tradicionalno srečanje vinogradnikov. O pripravi na trgatev in predelavi grozdja bo predaval Tone Pezdirc, o zaščiti vinske trle v tem času pa dipl. inž. Jože Muljevič. Vinogradniki bodo dobili tudi informacije o odkupu grozdja letošnjega letnika ter o strokovnih izletih za člane. Po uradnem delu bo gasilsko društvo Grabrovec pripravilo veselico, na kateri bo poskrbljeno za zabavo, jedačo in pijačo. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Bolezni vina Vlečljivost vina imenujemo neprijetno, toda na splošno nenevarno bolezen vina. Povzročajo jo različni mikroorganizmi, predvsem bakterije. Vino težje teče in se ne iskri. Pri pretakanju se naredijo kar nitke sluzi. Mehurčki CO„ ki jih nastane veliko v vlečljive’m vinu, se počasi premikajo proti površini. Okus tako zbolelega vina je top, ubit, opazi se “viskoznost” na jeziku, ki za vino ni običajna. Vinska cvetica je manj prizadeta. Vlečljivost nastopi skoraj izključno pri mladih vinih, ki imjo malo kisika, in takih, ki so doživela močnejši biološki razkis in niso bila v stiku z zrakom (pre-takana), ph teh vin je običajno višji, recimo čez 3,4. Vina, ki jih pustimo dolgo na drožeh in jih zelo pozno prvič pretakamo, ponavadi postanejo vlečljiva. Rdeča vina, z večjo zalogo taninskih snovi redkeje postanejo sluzava in enako velja za alkoholno močnejša vina. Prepričanje, da postanejo vlečljiva samo vina z večjim ostankom nepovretega sladkorja, ne drži. Celo zelo majhna količina sladkorja, do 100 mg/l (suha vina po sedaj veljavni zakonodaji vsebujejo do 4.000 mg/ I sladkorja), zadostuje, da se tvorijo v vinu sluzi. Bakterije so glavni povzročitelji vlečljivosti vina. Sluzavost pa nastopi večkrat po močnejšem biološkem razkisu, zato se domneva, da so bakterije razki-sa tiste, ki z odebelitvijo svoje zunanje opne in seveda ogromnega števila le teh v vinu, dejansko s svojo prisotnostjo naredijo vinovlečljivo. V našem podnebju smo vajeni, da nastopi biološki razkis vina spomladi, ko se dvignejo temperature. Iskrenje vina nas opozori na ta biološki proces, saj je bilo vino sicer že mirno. Biološkega razkisa, ki se pa v toplih jesenih nadaljuje takoj po končanem alkoholnem vrenju, ne opazimo, ker se v tej dobi vino iskri zaradi mehurčkov CO„ ki so nastali z alkoholnim vrenjem. Sluzavost se pojavi obakrat. V vaseh, kjer pridelujejo jabolčnik, se pa sploh bolj pogosto srečujejo s to boleznijo, ker je jabolčnik bolj reven na kislini kol vina.Spremljajoči pojavi te bolezni so lahko bolj nevarni, recimo višje hlapne kisline. Kako preprečujemo nastanek vlečljivosti (sluzavosti) vina? Žveplanje takoj po končanem alkoholnem vrenju je najbolj zanesljiv ukrep. Vina, ki so že postala sluzava, je potrebno zaščititi z višjo dozo SO,. Pretok, ki ga izvedemo kmalu (2 dni) po žve-planju, opravimo po možnosti skozi preluknjano bakreno cev, še boljša je iz nerjavečega jekla (rostfrei), in sluzavost skoraj izgine. Če pa po tej ozdravitivi kažejo vina povišane hlapne kisline ali porajajoči se mlečni cik, jih seveda obravnavmo zopet kot “bolna”. Že vstekleničena vina lahko postanjejo vlečljiva, če smo jih polnili v steklenice prej, predno je potekel hioološki razkis, ker se le-ta zgodi tudi v steklenici, ko nastopijo pogoji za ta naravni pojav. Seveda pa ni biološki razkis za vsa vina zaželjen, predvsem za bel.i ne in tudi za rdečkasta (cviček), v letih, ko so nižje kisline ne. Da bi pa ostalo naše vino v steklenici biološko stabilno, ga je potrebno zelo natančno filtrirati, preden ga stekleničimo. Zanesljiv je samo mi-krofilter, toda tudi ta ne, če v samem postopku stekleničenja ni higiena na dovolj visoki ravni. Reševanje biološke stabilnosti vina samo z žveplom ne priporočam, ljudje bodo opazili taka vina, oz. takega vinogradnika -polnilca - in bodo vinu odklanjali. (Nadaljevanje prihodnjič) Dr. JULIJ NEMANIČ Ribnica j )rij )ravl ja razstavo živi ne Kaj vse bo 3. septembra - Priznanji Kristini Adamič iz Andola in Pavli Marolt iz Novega pota za uspeh na ptujski razstavi “Dobrote slovenskih kmetij” RIBNICA - V Ribnici na Marofu bo 3. septembra razstava goved in konj, ki jo organizirajo Kmetijska zadruga Ribnica, Govedorejsko društvo Ribnica in Kmetijski zavod Ljubljane. Z njo bodo počastili tudi 85-letnico Živinorejske zadruge Sodražica. Na razstavi bo prikazanih okoli 60 glav plemenskih govedi sivotjave pasme ter okoli 15 konj. Govedo in delovni konji bodo na privezi, športni konji pa bodo sodelovali le v reviji in še prej v dogonu živine, ki se bo začel ob 9. uri. Ob 11.30 bo uradna otvo- ritev razstave in revija najboljših živali, vse to bo trajalo do okoli 13. ure, ko se bodo začele kmečke igre. Tudi te igre bodo na Marofu. Vabljene pa so bile tudi ekipe sosednjih občin Kočevje in Cerknica, ki pa na vabilo še nista odgovorili. Tekmovali bodo v izdelavi lesenih predmetov, HELENA MR71IKAR pojsanju hloda, sestavljanju voza, pripovedovanju kmečkih šal, itd. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja za doma izdelana jedila, ki sta si jih prislužili udeleženki iz ribniške občine na letošnji razstavi “Dobrote slovenskih kmetij”, ki je bila v Ptuju. Srebrni priznanji bosta dobili Kristina Adamič iz Andola za kekse na strojček in Pavla Marolt iz Novega pota za poltrdi sir trapist. Maroltova bo dobila še bronasto priznanje za maslo. J. P. NAJBOLJŠA DOLENJSKA TRAKTORISTA JANEZ MIKLIČ MlAJŠl IN STAREJŠI - Na sobotnem področnem tekmovanju traktoristov v oranju in spret-nostni vožnji seje v Rakovniku pri Šentrupertu, na posestvu KPD Dob oz. tovarne Pohorje Mirna, pomerilo 33 tekmovalcev (na posnetku). Največ -18 jih je bilo iz domače, trebanjske občine, 9 iz novomeške občine in 6 iz kmetijske šole Grm. Tekmovalce je najprej pozdravil v imenu trebanjskega izvršnega sveta in občine novi sekretar za gospodarstvo in družbeno planiranje Bogdan Breznik. V oranju sta se najbolj odrezala oče in sin, oba Janeza Miklič (Gorenje Kamence), ki sta zbrala največ točk in sta zmagala pri mladincih ter članih. Pri mladincih je bil drugi Robi Žnidaršič iz Dobrniča, tretja pa Irena Škedelj (Pangerč Grm), kije tekmovala za kmetijsko šolo. Pri članih je bil drugi Alojz Škrbina (Šmarješke Toplice), tretji pa Darko Anderlič iz Straže pri Šentrupertu. Vspretnostni vožnji so največ pokazati domačini: zmagal je Dobmičan Robert Žnidaršič pred Silvom Kužnikom iz Železnega pri Dobrniču in Janezom Grandovcem izArtmanje vasi. \ gospodinjski kotiček Kumare na več načinov Poletne deževne osvežitve zelo ugodno vplivajo na rast in razvoj kumar in kumaric. Te bomo tudi med prvo zelenjavo vložili v kozarce ali zamrznili. Kumare so kljub svoji široki uporabnosti nekoliko zapostavljena zelenjava. Mnogi jim pripisujejo težko prebavljivost in napenjajoče učinke, kar izvira iz nepravilnosti pri pripravi in uživanju. Glavna napaka pri pripravi kumarične solate je ožemanje ne-ribanih kumar in dodajanje večjih količin olja, soli in čebule. Nekateri pa tudi pozabijo, da je prepovedano pitje vode po kumarah. Od vse zelenjave imajo kumare najmanjšo energijsko vrednost in kar 96 odst. vode. V 100 g kumar je le 14 kcaL (59 KJ), nekaj C, B in A vitamina. Ker vsebujejo zelo malo natrija, so naravno diuretično sredstvo. Hranilno vrednost kumar najbolj izkoristimo tako, da mlade neolupljene kumare na tanko nariba- zato vedno pred uporabo preverimo okus. Če imamo veliko kumar, jih tan- ko olupimo, naribamo in zložimo v dvojne plastične vrečke zaradi močne arome ter zamrznemo. Kasneje jih uporabimo za omake. Za pripravo solate pa zmrznjene kumare vzamemo iz vrečke, pokapljamo z oljem in pustimo, da se odtale. Po okusu jim dodamo še kis, sol, poper, sesekljan česen in peteršilj ter žlico kisle smetane. Za pripravo kumaric v kisu izberemo mlade in čvrste plodove, ki jih dobro operemo pod tekočo vodo. Od zemlje umazanih kumaric ne namakajmo v vodi! Pripravimo mešanico iz 1 dela aromatiziranega kisa za vlaganje in 3 delov vode. Količino soli, sladkorja in izbranih začimb dodajamo po lastnem okusu. Nato vse skupaj dobro prevremo. Del te mešanice prelijemo v drugo posodo, kjer kumarice blanširamo. Ko postanejo olivno zelene, jih zložimo v segrete kozarce, zalijemo z vrelo mešanico iz prve ----j. :---------- orevretimi ....r-----------Ihranek bo obstojen, če bomo upoštevali čistočo pri delu in visoko temperaturo, sicer bo postal čez nekaj tednov sivkast in kalen. Takšnega zavrzite! DOLENJSKI LIST IMfclZ NAŠIH OBČIM MM Konfekcija ima pomoč od zunaj Po neuspelih razpisih sanacijska ekipa NOVO MESTQ - Novoteksova Konfekcija je pred časom razpravljala o nezavidljiv/h razmerah, v katerih podjetje posluje. Glede na to, da sta bila dva razpisa za direktorja neuspešna, so v podjetju pristali na pomoč od zunaj in poskušali pridobiti sanacijsko ekipo, da bi rešila nastalo situacijo. Ministrstvu za delo so predložili sanacijski program, s katerim naj bi prebrodili krizo. Kljub razmeram, v katerih delajo s težavo, so za julij in avgust že pridobili nekaj dodatnih naročil in nekaj jih nameravajo še pridobiti. Zato so že poklicali spet na delo nekaj delavcev, ki so bili na prisilnem dopustu in jih tako na čakanju ni več 300. Razgovori za nove posle bodo potekali v mesecu avgustu in glede na predhodne razgovore pričakujejo, da bodo v jesenski sezoni delali s polno zasedenimi zmogljivostmi. Tudi v programu, ki so ga predložili na ministrstvo, so napovedali zmanjšanje števila delavcev, ker so ugotovili, da nekateri ne dosegajo niti 60 ali 70 odst. norme in da zato ne bodo mogli več delati v Konfekciji. Poslovanje Konfekcije je pred nedavnim obravnaval novomeški Novomeško pošto začasno preselili Storitve na Novem trgu in na pošti v Kandiji NOVO MESTO - Pošta, ki posluje na Novem trgu, se je zaradi preurejanja stavbe preselila na tri začasne lokacije. Zbirni distribucijski center, kjer sprejemajo tudi pošiljke velikih uporabnikov poštnih storitev, je na Mali Cikavi. Poštni predali, pisemsko in paketno sprejemno okence, sprejem telegramov in telefonske govorilnice so v medetaži pod veznim hodnikom med staro in novo poštno stavbo na Novem trgu. Blagajniška okenca, dodatno pisemsko sprejemno okence in dodatne telefonske govorilnice pa so začasno namestili v staro Kompasovo pisarno v t. i. novi občinski stavbi. Pošta predlaga poslovnim partnerjem, da po možnosti uporabljajo drugo novomeško pošto, kije v Kandiji na Ragovski ulici 1. Posluje od 7. do 18. ure ob delavnikih in od 7. do 12. ure ob sobotah. Podružnica v Kandiji bo v času prenove glavne pošte tudi dežurna ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure. V Sele ob stavki so se pogovorili Delavci Pinirjeve družbe MKO v ponedeljek niso delali, ker do takrat še niso dobili plač za junij - Proti tajnim plačam in za izplačilo dodatkov - Zakup stane NOVO MESTO - Delavci Pionirjeve delniške družbe MKO so v ponedeljek stavkali, ker do tega dne niso prejeli junijskih plač. Druge Pionirjeve družbe so plačo dobile v petek. V ponedeljek okrog pol dveh popoldne smo v Pionitju izvedeli, da so do takrat delavcem že nakazali zahtevano plačo. Dopoldne, ko so se člani stavkovnega odbora in delavci omenjene delniške družbe pogovarjali z ljudmi iz vodstva družbe in krovnega podjetja, je direktor MKO Milan Kapetan sicer obljubil, da bodo delavci dobili plačo še ta teden, vendar natančnega datuma dopoldne še ni sporočil nihče. Ponedeljkovo zakonito izvedeno stavko, ki se je začela s krajšim mirnim zborovanjem pred Pionirjevo upravno stavbo v Bršljinu in se nadaljevala s pogovorom v sejni sobi, so delavci in direktor izkoristili za pogovor o marsičem, o čemer se očitno niso pogovarjali že dolgo časa ali pa sploh še nikoli. Delavci so največ očitkov direktorju in drugim vodilnim ljudem izrekli zaradi neizplačane plače za junij. Ob tem se niso strinjali, da so plače v podjetju tajne, in zahtevali izplačilo posebnih denarnih dodatkov za težko delo. Direktorja so vpraševali tudi o nekaterih preteklih naložbah in načrto- vanih investicijah, ki so ostale le pri besedah in nekaterih dogovorih o sovlaganju. Pri tem so se delavci izkazali kot dobro obveščeni. Direktor Kapetan je delavcem bolj ali manj prepričljivo pojasnjeval, da je do zamude s plačami prišlo tudi zaradi tega, ker njihovemu podjetju dolgujejo druga. Menil je tudi, da je sto- • Pogovarjali so sc tildi o avtomobilih, ki sojih preko Pionirja dobili v zakup nekateri delavci na vodilnih mestih. Direktor Kapetan, ki ima tak avtomobil, je delavcem pojasnjeval, da tovrstni nakup vozila v resnici ni bil posebno ugoden, češ da je za to nabavo avtomobila tudi sam plačal znatno vsoto. rilnost delavcev v MKO še prenizka. L. M. Salon pohištva in stanovanjske opreme »DOMLES« Jedinščica, Novo mesto (bivša vojašnica v Pogancih) vas v soboto, 6. avgusta, vabi na otvoritev novega salona. Pohištvo in stanovanjska oprema vseh priznanih slovenskih proizvajalcev na enem mestu po konkurenčnih cenah! Prisrčno vabljeni! * V sanacijski ekipi, ki jo vodi Martin Bajuk, direktor Obrtne zadruge Hrast, delajo Janez Prijatelj, Zvone Preskar, Tatjana Ahlin, Marjan Erpe, Anica Grdun in Jože Klobučar. Status te ekipe so uredili s posebno pogodbo med Novoteksom, vodjo sanacijske ekipe in izvršnim svetom. Do septembra ne bo vrtca Premalo prostora za varstvo otrok v Žužemberku izvršni svet, ki je izglasoval, da s 1. avgustom posebna sanacijska ekipa začne reševati probleme Konfekcije. Izvršni svet je pri tem potrdil predlog svojega predsednika mag. Boštjana Kovačiča, po katerem naj sanacijska ekipa pripravi sanacijski program in z njim doseže nov tržni prodor ter kadrovsko in tehnološko-proizvodno prenovo. L. M. SDSS VABI NA PIKNIK V MIRNO PEČ NOVO MESTO - Občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije (predsednik stranke je Janez Janša) vabi vse člane stranke, njihove družine in simpatizerje na piknik, ki bo v soboto, 6. avgusta, ob 17. uri pod kozolcem gostilne Novljan v Mirni Peči. NOVO MESTO - Novomeški izvršni svet je na zadnji seji obravnaval sporočilo, ki sta mu ga posredovala svet staršev iz Žužemberka in krajevna skupnost Žužemberk in v katerem ga seznanjata, da je žužemberški otroški vrtec za šolsko leto 1994/95 odklonil 25 otrok. Žužemberčani, ki so poslali dopis v Novo mesto, kot rešitev nastalega problema predlagajo razširitev obstoječega vrtca, ureditev stare šole za potrebe otroškega varstva ali družinsko varstvo. Sekretar sekretariata za družbene dejavnosti Novo mesto Danijel Brezovarje na seji izvršnega sveta dejal, da Žužemberk zahteva rešitev omenjenega problema v zvezi z otroškim varstvom do 1. septembra. Po Brezovarjevem mnenju je do tega roka nemogoče odpraviti omenjeni problem, ker v novomeškem občinskem proračunu ni denarja za ta namen. Po njegovem mnenju prideta v poštev dve možni rešitvi, in sicer ureditev prostorov v stari šoli in družinsko varstvo. Izvršni svet je na podlagi žužemberškega obvestila in Brezo-varjevih pojasnil odločil, da je potrebno preveriti število prosilcev in ugotoviti, kakšne so razmere pri prosilcih. Poleg tega je sklenil, da je potrebno preučiti možnost širitve vrtca v staro šolo in vse možnosti za organiziranje družinskega varstva. L. M. CERTIUSOVI PROSTORI V NOVEM MESTU NOVO MESTO - V torek so na Rozmanovi 16 v Novem mestu odprli poslovne prostore novomeške enote družbe za upravljanje Certius. Družbo so ustanovili Inter timex iz Ljubljane ter uspešni novomeški podjetji Bas in Feniks ter sedem manjših delničarjev. V to družbo so vložili 75 milijonov tolarjev svojega denarja. Ob otvoritvi prostorov v Novem mestu so Certius in njegovo poslovno politiko tudi predstavili. suncrANJsri IKIl/ V Žafranu vse pristno slovensko Vendar ne drago kot žafran - Nova trgovina odprli novo trgovino z izdelki iz domače obrti Žafran, ki je prva le vrste na Dolenjskem. Žafran jc last Alojza Zupančiča, v njej pa izdelke prodaja Nada Zupančič, ki pri nabavi sodeluje z Jelko Štern iz Ljubljane in tudi z znanim gtnologom dr. Janezom Bogatajem. NOVO MESTO - V petek, 30. julija, so na Dilančevi ulici 11 V Žafranu imajo naprodaj poslikane panjske končnice, pristno domačo medico in medeno vino v ročno izdelanih glinenih vrčih, suho cvetje v venčkih, idrijske čipke, sveče iz naravnega voska, obilico glinenih izdelkov in keramike, ki jo je izdelala kiparka Lučka Dražumerič, pletene košare, dražgoške kruhke in škofjeloška medena srca. Tam lahko dobite izvirne belokranjske pisanice in ročno vezene prtičke. Posebno ponudbo predstavljajo stekleni izdelki: steklenice in kozarci vrhunskega oblikovalca stekla Oskarja Kogoja. Tudi nabožne slike in slike z motivi s slovenskih skrinj je moč najti v Žafranu, razmišljajo pa že o prodaji umetniških slik s kmečkimi motivi. Žafran, trgovina, kise trudi oživiti zanimanje za slovensko domačo obrt. V Žafranu so se že povezali s Turistično zvezo Novo mesto, v načrtu pa imajo še sodelovanje pri opremljanju objektov kmečkega turizma. Njihov namen je oživljanje domačih izdelkov in razširjanje tradicionalne slovenske kulture. Predvsem pa v trgo-vinci Žafran predmeti prijetni za vsako oko niso dragi kot žafran. P. MRVAR • NOGOMETNO IGRIŠČE - Že nekaj mesecev se dvorski nogometaši trudijo, da bi uredili nogometno igrišče. Pred igriščem je bilo tu parkirišče in prostor za odlaganje smeti. Trava že lepo poganja in fantje obljubljajo otvoritev igrišča in prvo tekmo med starimi igralci Fužine in sedanjimi. • KUL TURA - Precej nove svežine je prinesla v žužembersko faro sestra, redovnica Krista Povirk. Sestra Krista uči mešani pevski zbor, ki deluje kot prerojen in jc uspešno debitiral ob posvetitvi zvonov v Žužemberku. • PRALNICA - Nekdanja pralnica, po domače seji je reklo bajer, že dolgo ne služi več svojemu namenu. Že dve desetletji dvorskim in drugim gospodinjam pomaga pri pranju pralni stroj. Bajer pa je postal glavni otroški bazen na Dvoru. Poleti je vedno poln, pa še. zastonj je. • FUŽINA - Te dni bo izšel edini časopis v Suhi krajini. Ta številka prinaša zanimivo branje. • PRAH - Na laiki v Žužemberku, ki je še posebej ob vikendih polna preznojenih kopalcev, sc dvigajo oblaki prahu, ki se nebodigatreba krasno primejo na mokro kožo ravnokar okopanih ljudi. Vir množice prašnih delcev je cesta, povod pa žužemberški pubertetniki, katerim so skrbni aleji kupili jeklene konjičke. Tako neugnana motorizirana mladina dviguje prah v dobesednem in prenesenem pomenu. S. M. in P. M. Novomeška kronika) “ŠUŠTER" - Na ustanovnem zboru Združenja podjetnikov Dolenjske in Bele krajine so Dagmarja Šusterja naslavljali Šuster. Predsednik gospodarske zbornice se jc dobro vživel v novo vlogo, ki so mu jo dali z novim priimkom, saj je nekaj časa govoril vzvišeno kot kak škof. Nekaj časa pa jc bil bolj podoben čevljarju in nekateri od navzočih podjetnikov so mu že mislili izročiti v popravilo čevlje. BANKIRJI - Majhno novomeško podjetje je prosilo veliko novomeško banko za kredit. Banka se je tokrat izprsila in je podjetju ustrežljivo odgovorila, da mu je posojilo odobrila. Vse srečno je podjetje pričakovalo kredit. Ampak veselje gaje kmalu minilo, saj mu je banka sporočila, da mu je posojilo sicer odobrila, vendar mu ga ne more dati, ker nima denarja. SCENARIJ - Na ustanovnem zboru podjetnikov Dolenjske in Bele krajine je kar nekaj govorcev uporabljalo besedo scenarij. Na primer: po današnjem scenariju moramo zdaj narediti to in to. Ključna beseda je seveda scenarij in pove: vse je samo igra. PREVOZ - Nedavno neurje je pustošilo tudi na Lazah in v tamkajšnjih gozdovih porušilo veliko drevja. Ko so ljudje iskali komisijo, da bi si prišla ogledat škodo, so jim na občini rekli, da komisija ne more priti na ogled, ker nima prevoza. Ce ima občina prevoz za na Kitajsko, bi lahko kupila tisti komisiji za ogled škode vsaj eno ubogo katrco, da bodo imeli kaj od občine tudi Lazarji, ne pa samo Kitajci. lina gospa je rekla, da bo Novo mesto še naprej bolj pijano kot zdravo. Gostilno ima za vsakim vogalom, tretje lekarne pa noče odpreti. PIKNIK NA VALOVIH KRKE - Gasilsko društvo Idvor prireja v soboto, 6. avgusta, ob 20. uri tradicionalni Piknik na valovih Krke. Igral bo ansambel Danilu Camernika (na sliki), na programu pa je še žrebanje vstopnic, karaoke in bogat srečelov. Podjetje Biro oprema Vovk iz Ljubljane bo srečnemu dobitniku poklonilo gorsko kolo, podjetje Ergo z Dvora pa servirni voziček. Na voljo bo tudi dobra hrana in domača kapljica. Ves dobiček od prireditve bo namenjen za nakup novega gasilskega vozilu. DVOJNA SLOVESNOST V KRIŽI H 23. julija je bila v Križah slovesnost oh 20-letnici delovanja gasilskega društva in blagoslovitev slike .sv. Florjana. Na prireditvi, ki se je končala z gasilsko veselico, so zbrane pozdravili predstavnik občinske gasilske zveze, boter novega gasilskega vozila in predsednik KS Žužemberk Franc Škufca ter predstavnik zavarovalnice Tilia Franc Plantan, ki je prispevala največji delež sredstev za nakup gasilskega kombija in bila tudi glavni sponzor veselice. Vozilo in sliko sv. Florijana je blagoslovil žužemberški dekan Franc Povirk. V Križah vse od ustanovitve gasilskega društva pred 20. leti ni bilo požara, ravno dva tedna pred slovesnostjo - pa je strela uničila gospodarsko poslopje predsednika G D Križe Jožeta Hribarja. (S. Mirtič) asu PRENOVUENA ČRPALKA NA OTOČCU - Minuli teden so s krajšo slovesnostjo odprli prenovljeni Petrolov bencinski servis na Otočcu, ki so ga prenavljali od lanskega decembra. V naložbo, vredno 88 milijonov tolarjev, jih je silila ekologija, majhnost rezervoarjev in postopna oživitev nekdaj najbolj obremenjene slovenske ceste. Novi ser\'is, ki je samopostrežnega tipa, ima na voljo vse vrste goriva in predvidene rezervoarje za najnovejši evro super 98. Nova je tudi samopostrežna trgovina na 25 kv. metrih površine z bogato ponudbo avto kozmetike in drugih stvari, ki jih potrebuje popotnik. Poleg več udobja za osem zaposlenih je še novost, da so sanitarije dostopne tudi invalidom. Bencinski servis na Otočcu sedaj zopet deluje neprekinjeno, v Ločni pa le podnevi. (Foto: Jože Zura) Samoprispevek je kot kvas O komunalnih delih in načrtih KS Žužemberk govori za Dolenjski list predsednik KS Franc Škufca ŽUŽEMBERK - KS Žužemberk spada med največje v novomeški občini, obsega pa tudi demografsko ogroženo območje. Nekatere vasi še nimajo vodovoda, mnoge ceste so potrebne asfaltiranja in popravil. O teh in drugih problemih je za Dolenjski list spre-govorilpredsednik KS Žužemberk Franc Škufca. Pred nekaj meseci razpisani referendum za samoprispevek je uspel in krajevna skupnost bo večji del denarja namenila za izgradnjo cest Jama-Podgozd in Gornji Ajdovec. Z;i cesti občinskega pomena Žužemberk-Stavča vas in Kle-čet-Drašča vas pa bo sredstva prispevala tudi občina. Svojevrsten problem predstavlja regionalna cesta Žužemberk-Dobrava, ki spada pod pristojnost Ministrstva za promet in zveze. Pripravljena je že dokumentacija za napeljavo telefona za ves žužemberški desni breg Krke. Izgradnja se bo začela konec avgusta ali pa v začetku septembra, končana pa bo do konca naslednjega leta. Projekt, ki znaša 145 milijonov tolarjev, financirajo republika, PTT, občina, krajevna skupnost in krajani sami. Hkrati bo pošta naredila tudi novo, močnejšo centralo. Na Dvoru sta v gradnji novi mrliški vežici, od katerih naj bi bila vsaj ena dokončana do 1. novembra. Za vežičo v Žužemberku pa je že narejen načrt. Pripravljen je tudi načrt za graditev vodovoda za Križe. Če bo količina vode iz izvrtine v Križih zadostna, bo možna razširitev vodovoda za ves levi breg. Projekt kanalizacije v Žužemberku se je nekoliko ustavil, ker se ne ve, kdo bo končni investitor. Ne glede na to pa naj bi že letos začeli polagati kable za kanalizacijo tam, kjer ni asfalta in ni urejen odvod meteorne vode. V žužemberški grad je bilo doslej bolj malo vlaganj, vseeno pa so notranjost očistili in odpeljali 300 kubičnih metrov odpadnega materiala. Krajevna skupnost bo skupaj s Turističnim društvom Žužem-berk-Dvor letos naredila ograjo okoli kanala in nova grajska vrata. S soglasjem Zavoda za naravno in kulturno dediščino bodo uredili okolico in zavarovali trško lipo. V pripravi je tudi projekt za obnovo Tomaževega mostu. Obstajata dve možnosti, odločitev pa je v rokah Zavoda za naravno in kulturno dediščino. P. MRVAR b, Us »n C( ni ki m vi sk di v2 Vi: Črnomaljski drobir SREČANJE - Ko so predstavniki slovenske Karitas skupaj z domačini nedavno obiskali Planino pod Mirno goro, kije ena od vasi za ustanovitev don Pierinove terapevtske skupnosti “Srečanje” za zdravljene zasvojencev, so bili prijetno in neprijetno presenečeni. Skupina prostovoljcev je namreč čistila kraj. To je bila prijetnejša plat obiska. Manj prijetno je bilo, ko seje eden od prebivalcev Planinc spravil nad obiskovalce. Ali jc bilo prijateljsko pojasnjevanje portoroškega župnika učinkovito ali ne, bodo obiskovalci lahko preverili ob naslednjem obisku. BOGASTVO - Na petkovem večeru metliškega kulturnega poletja je voditelj Toni Gašperič tako dolgo izzival modno ustvarjalko Jožico Brodarič naj oceni, kako so oblečeni obiskovalci, da se jc na koncu lotila kar njega. Menila je, da je oblečen škandalozno. “Morda bi dobilo boljšo oceno spodnje perilo, ki pa ga ne morem oceniti,” ga jc potolažila. Toda Toni jc bil skoraj pripravljen pokazati, kaj nosi pod dolgimi hlačami. Da bi imeli obiskovalci res kaj videti, seje pokazalo po uradnem delu prireditve. Toni je ob šanku namreč dejal, da se mu mudi v Griblje. Metličani so bili začudeni, kako to, da se tako zavednemu Metličanu kar naenkrat mudi v črnomaljsko občino. “V Gribljah mam ženo i malega," je pojasnil. ORGI.E - Dobliče veljajo za enega najlepših krajev v občini. Ob koncu minulega ledna, ko so blagoslovili nove orgle, pa je bila vas prava lepotica. Tisti v občini, ki jim je veliko do tega, da bi bile urejene prav vse vasi, sedaj razmišljajo, da bi po vaseh posojali dobliške orgle, ki imajo očitno čudežno moč. (Sprehod po Metliki) METLIŠKA MULARIJA SE JE IMELA ob četrtkih v Ljudski knjižnici prijetno, saj je tam lahko gledala video filme, se igrala z igračami in zabavnimi igrami, nudili pa so jim ludi pomoč pri reševanju vprašanj 3. mednarodnega kviza Knjiga v pros-lem času. Kljub počitnicam je bil obisk velik. Tedni je knjižnica razpisala naslednje izobraževalne programe: osnovno šolo za odrasle, tečaje krojenja, šivanja in pletenja, računalniški tečaj za otroke in mladino, tečaj nemškega, angleškega in italijanskega jezika, plesni tečaj, usposabljanje za življenjsko uspešnost ter vrsto seminarjev ter programov po končani V. stopnji. Če koga zanimajo podrobnosti, naj vpraša v metliški Ljudski knjižnici. OB KONCU TEDNA SO BELOKRANJSKE DISKOTEKE polne obiskovalcev, med katerimi prevladujejo najstniki, ki jim do polnoletnosti manjkata še leto ali dve. Veselo pijejo vse, kar jim pride pod roke, najbolj pa so navdušeni nad žganimi pijačami. V Evropi, kamor rinemo z vsemi štirimi, bi ob naročilu alkoholne pijače mlečnezobcem pokazali vrata, lastnika lokala pa kaznovali, da bi si zapomnil za vse življenje. Pri nas pa povrhu vsega celo strežejo otroci. Stoodstotno brez živilskega pregleda in stoodstotno brez prijave. Gospodje inšpektorji pa nič; spijo, v trenutkih budnosti pa razmišljajo, kako so prezaposleni in povrhu vsega še slabo plačani. ZA POZNOPOPOLDANSKO RAZBIJANJE dolgočasja je na Pri-mostku poskrbel do ušes zaljubljeni parček, ki se je na tamkajšnjem kopališču strastno in zadovoljno ljubil v topli reki Kolpi. Kakšnega posebnega zgražanja ni bil deležen, nekaj nenasitnih pohotnic je celo glasno vzklikalo: “Super! Pridružimo se jima.” Trebanjske iveri KONTROLA - Delavke v zasebnem podjetju Italian Shoes Studio v Mokronogu so nam potožile zaradi garaškega dela, prenapetih norm in mizernega plačila. A to še ne bi bilo nič hudega, čeprav psujejo gnili kapitalizem in se jim toži po preminulem socializmu. Bolj jih moti, če ne morejo priti do svojih dokumentov, na primer do zdravstvene knjižice takrat, ko bi rade šle k zdravniku. Pojasnilo vodstva podjetja, češ da so knjižice v Ljubljani, razumejo kot omejevanje pravice do zdravnika. Pa še to: delavke v imenovani tovarni bi bile zelo hvaležne vodstvu, če bi se manj zanimalo za njihovo zdravje oz. bolezni, začenši pri menstruaciji... VZVIŠENOST? - Na malo višjem bregu v trebanjski občini kraljuje in Uspešno vodi tovarno zelo dinamičen ■n prezaposlen direktor. Njegova edina, komaj omembe vredna po-■nanjkljivost je, da včasih pozabi na kakšen pogovor s predstavniki sedite sile. In ker se za to niti ne opraviči, ubogo novinarsko paro vcijctno skoraj bolj pekli tak odnos gospoda direktorja kot njega samega. Gre za vzvišenost na malo večji nadmorski višini, za pozabljivost ali kaj tretjega? 12 NAŠIH OBČIN MII Oj, kam bi del steklo?* Zabojniki so polni in dotrajani, ne Dinosu ne industriji pa ni mar za odpadne surovine ČRNOMELJ - Komaj so se ljudje nekako navadili na zbiranje odpadnih surovin, kot je papir, ki so ga zbirali predvsem otroci, in steklo, za katerega je bilo po občini postavljenih kar nekaj posebnih kontejnerjev, že opažajo, da za te surovine nikomur ni kaj prida mar. Na Belsadu, na primer, kjer imajo veliko odpadnega stekla, so podpirali s Komunalo pogodbo o strogem razvrščanju odpadnih surovin, ki se sedaj kopičijo, a jih nihče ne odvaža. Na ušesa pa jim je v Belsadu prišlo, da steklarne tega stekla ne odkupujejo več, ker se jim ne splača. Leta 1988 sta takratna občinska komunalna skupnost in Dinos nabavila posebne zabojnike za steklo. Prva je prispevala tri četrtine denarja, Dinos pa preostanek. Zabojnike so v dogovoru s krajevnimi skupnostmi razporedili po občini. Od takrat so le posode last Dinosa, a pod pogojem, da jih vsaj vsake štiri tedne ali po potrebi prazni, vzdržuje ler dotrajane zamenjuje z novimi. Toda v zadnjem času se zanimanje podjetij za ponovno uporabo odpadnih surovin zmanjšuje. Tudi država s projektom integralnega koncepta ravnanja z odpadki, imanovanega IKROS, še ni toliko spodbudila porabnikov, da bi se zanimali za uporabo odpadnih surovin. Na oddelku za lokalni razvoj črnomaljske občinske skupščine pravijo, da prav zaradi tega nikakor ne morejo prisiliti Dinosa, da bi spoštoval dogovor o ravnanju z odpadki, predvsem steklenimi. Vendar kljub temu, tako zatrjujejo na občini, ne bodo odnehali. Tudi zato ne, ker so zabojniki za steklo slabo vzdrževani, dotrajanih ne zamenjujejo z novimi, steklo pa odpeljejo le še takrat, ko dobijo sporočilo, da je zabojnik poln. Podobno velja tudi za odvoz stekla iz podjetij. Vendar pa za enkrat ni tolažbe za tiste, ki se jezijo nad onimi, ki naj bi zbirali odpadne surovine. Celo strokovnjaki Projektnega sveta za ravnanje z odpadki v črnomaljski občini trdijo, da bo takšen nered vse do takrat, dokler ne bodo imela podjetja ekonomskega interesa za zbiranje odpadnih surovin. M.B.-J. Ob treh jubilejih še prve orgle V Dobličah so tri za kraj pomembne jubileje proslavili z blagoslovom prvih orgel v podružnični cerkvi - Koncert priznanega organista Saše Freliha - Tudi obnova DOBLIČE - Minuli konec tedna je bil za Dobličane velik praznik. Zaty so imeli več razlogov. Letos namreč mineva 660 let od prvega zapisa o cerkvi Janeza Evangelista v Dobličah, praznujejo 150. obletnico rojstva rojaka škofa Janeza Vrtina, mineva 30 let, odkar v podružnični cerkvi obhajajo nedeljske maše. Vse te obletnice so kronali še z uvodnim orgelskim koncertom ter blagoslovitvijo orgel, ki so prve v zgodovini dobličke cerkve. V Dobličah je že dlje časa tlela tiha želja, da bi imeli v cerkvi orgle. Pred slabim letom so se srečali s Petrom Hazejagrom z Nizozemske, POMEMBNA PRIDOBITEV - Uvodni orgelski koncert hišnega organista v Cankarjevem domu Saše Ereliha-Miša (na fotografiji), je v dohličko cerkev privabil številne poslušalce. A ne le zato, ker so ponosni na prve orgle v vsaj 660-letni zgodovini cerkve, temveč tudi zaradi za uho tako prijetne glasbe. (Foto: M.B.-J.) DO OKTOBRA NOVA LINIJA V KOLINSKI? MIRNA - Približno 3 mesece že traja remont v mirenski Kolinski. Zamenjali bodo t.i. krompirjevo linijo, do oktobra pa naj bi jo zamenjala zvečine nova linija za otroško hrano. V Kolinski bodo pripravili letno okrog 3.000 ton otroške hrane za dojenčke in tudi za nekoliko starejše otroke. V hrano za dojenčke ne bodo dodajali mleka, ampak posebne sestavine, kijih bodo dobili od nemške, svetovno znane tvrdke Milupo. Ti dodatki, kot zagotavljajo proizvajalci, povsem enakovredno nadomeščajo materino mleko. Iz mirenske tovarne bo na voljo tudi hrana za nedonošenčke, za alergične otroke in za otroke, ki imajo drisko. OBNOVA CERKVE BO KONČANA SEPTEMBRA MOKRONOG - Župnijska cerkev v Mokronogu se že lahko pohvali z novo fasado, ki sojo naredili delavci Pionirja. Manjka le še “cokel”. Kot pravi mladi mokronoški župnik Jože Plut, pa so jim šli zelo na roke tudi številni obrtniki. Božakovska soseska dober zgled V zadnjih letih je postalo Božakovo zgledno urejena vas - Skrb za cerkev in zidanico - Za martinovo blagoslov četrtega zvona in otvoritev obnovljene zidanice BOŽAKOVO - Tudi na Božakovem, tako kot v Drašičih, se še vedno ohranja soseska, v kateri so člani iz vseh 50 gospodinjstev iz treh vasi v božakovski krajevni skupnosti: iz Božakovega, Rakovca in Želcbcja. Vendar pa soseska nima le vaške zidanice, ampak vzdržuje tudi podružnično cerkev sv. Magdalene ter pripravlja pogrebe. V zadnjih letih je soseska organizirala vrsto delovnih akcij, vse opravljeno delo pa je 24. julija, ko so imeli na Božakovem žegnanje, bragoslovil pomožni škof Jože Kvas. Leta 1990 je namreč soseka prekrila cerkev sv. Magdalene, leto pozneje so naredili še fasado. Lani so prekrili sosesko zidanico. Letos pa so uredili okolico cerkve, asfaltirali vse vaške poti, elektrificirali zvonjenje treh zvonov ter bitje ure in uredili razsvetljavo na trgu pred cerkvijo. “Za električno zvonjenje in ureditev okolice cerkve je vsako gos-podinjstvo prispevalo po 10.000 tolarjev, medtem ko je bilo delo udarniško. Hkrati smo naslovili apel za pomoč na vse božakovske rojake, ki živijo po drugih slovenskih krajih in po svetu. Ti so že zbrali denar za 160 kilogramov težak zvon, katerega botri bodo in ki ga bomo blagoslovili za martinovo, ko bomo tudi slavnostno otvorili prenovljeno sosesko zidanico. Na zidanici bomo namreč tudi s pomočjo metliške občine do takrat obnovili fasado in notranjost,” je povedal predsednik soseske Stane Nemanič. Nemanič ni pozabil omeniti vseh požrtvovalnih članov soseske, ki so veliko pripomogli k lepšemu izgledu vasi. Med božakovskimi rojaki, kt so tudi tokrat dokazali, da niso pozabili na svoj rojstni kraj, pa je posebej omenil mizarskega mojstra Antona Matjašiča iz Ljubljane, ki je sam izdelal in daroval cerkvi oltarno mizo, sovaščane pa presenetil še z novimi hrastovimi klopmi v cerkvi, ki jih je prav tako naredil sam in jih poklonil Božakovemu. M. BEZEK-JAKŠE Nič več ne bodo odvisni od kapnice Širitev vodovoda Trebelno - V okrog 35 gospodinjstev v vaseh Čilpah, Košučje, Kremen, Vrh in Zabukovje bo pritekla voda - Kdaj bo na vrsti KS Veliki Gaber? Božakovčani so zelo ponosni na urejeni domači kraj, predvsem pa na obnovljeno cerkev sv. Magdalene sredi vasi. ki jim je po ugodni ceni priskrbel orgle, ki so bile postavljene v nizozemskem mestu Zwartsluis. Orgle, ki so delo angleške orgelske delavnice iz začetka 20. stoletja, so mehanske na poteg, dvomanualne s sedmimi registri v manualu in enim pedalnim registrom. V soboto je imel enourni orgelski koncert Saša Frelih-Mišo, hišni organist v Can-katjevem domu. Orgelsko glasbo je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Hubertu Bergantu, izpopolnjeval pa se je na številnih študijskih potovanjih, festivalih in seminarjih v New Yorku, Pragi, Osojah, Dunaju, Brnu. Je glasbeni pedagog, zborovodja in organizator, koncertira pa tako doma kot v tujini. V nedeljo popoldne pa so Dobličani sredi vasi sprejeli škofa Urana, ki se je pripeljal s kočijo, župnijska zbora z Doblič in Črnomlja pa sta v pozdrav skupaj zapela pesem “Vstani in dvigni se Bela krajina”. Sprevod s škofom na čelu je odšel do cerkve, kjer so počakali duhovniki iz vse dekanije, zborovodje cerkvenih pevskih zborov iz vse Bele krajine ter tisti, ki so nekoč vodili zbor v Dobličah. Ves čas sta pritrkovala dva mlada domača pritrkovalca. Med mašo, med katero je škof blagoslovil orgle, sta pela združena mešana pevska zbora pod vodstvom Polone Župančič, na orgle pa je pevce spremljala domača organistka Melita Pintarič. Ob koncu maše so se zahvalili idejnemu vodji za nabavo orgel kaplanu Franciju Klopčiču, predsedniku odbora za nabavo orgel in neutrudno delo Alojzu Banovcu, botru Marjanu Dvorniku ter sponzorjem Petrolu, Tovarni zdravil Krka, krajevni skupnosti Dobliče-Kanižarica, Bernardu Buciku, Renati Jerman, župnijski Karitas in župnišču Črnomelj. Po slovesnosti v cerkvi so Dobličani nadaljevali slavje še s kulturnim programom pri gasilskem domu. Na veselici, ki je sledila, so ves izkupiček od srečelova namenili za orgle. M. BEZEK-JAKŠE PRAZNIK V VRANOVICIH VRANOV1ČI - Pred triinpetdesetimi leti so belokranjski borci izvedli v noči z 11. na 12. avgust 1941 akcijo ob železniškem mostu pri Vra-novičih. V spomin na ta dogodek bo v četrtek, 11. avgusta, ob 10. uri na kraju dogodka spominska proslava s kulturnim programom. Krajane Črnomlja, ki tega dne praznujejo svoj krajevni praznik, vabimo, da se prireditve udeležijo v čim večjem številu. J. D. TREBELNO, VELIKI GABER - V teh pasje vročih poletnih tednih je zdrava pitna voda spet ena najpomembnejših dobrin. Trebatvjci, ki imajo vode iz novega vodovoda več kot dovolj, gotovo ne razmišljajo tako kot tisti krajani, ki žive na Rihpovcu, Gradišču in še kje, kamor že kakšen mesec dovažtgo vodo s cisternami. Zatorej je tolika bo|j umestno vprašanje, kako skušnjo v nekaterih predelih trebanjske občine poskrbeti za izboljšanje oskrbe z vodo. V krajevni skupnosti Trebelno že kakih 20 let upravlja z vodovodom, s katerim se oskrbuje 60 gospodinjstev, Komunala Trebnje. Ni tak problem pomanjkanje vode, kot pa njena ka- kovost, saj se ob vsakem dežju skali. Vodovod oz. zajetje, ki so ga zgradili krajani leta 1972, premore okrog 2 litra vode v sekundi. Po izgradnji petih novih zajetij s 3 litri vode v sekund 95 LET GD ŠENTRUPERT - Požarna obramba v Šentrupertu ima globlje ko- renine, kot kaže uradni datum ustanovitve zdajšnjega gasilskega dmštva Šentnipert - 24. junij 1899, a o tem kdaj drugič. Na nedeljski slovesnosti so na trgu v Sent-nipertu obeležili 95-letnico tukajšnjega GD z razvitjem novega prapora. Glavna botra in pokroviteljica slovesnosti je bila tovarna gasilske opreme Pohorje Dob. V njenem imenuje Stojan Vojnovič izročil prapor predsedniku G D Šentrupert Petni Pavlinu, ta pa praporščaku Francu Brzinu (na posnetku). Ob slovesnosti je o pomenu gasilstva spregovoril predsednik OGZ Trebnje Tone Strah. Na novi, že 4. prapor so pripeli trakove še preostali botri, zapel je cerkveni pevski zbor, šentmperški župnik Janez Vidic, kije že dopoldne daroval mašo za vse pokojne gasilce, pa je zatem prapor še blagoslovil pri kapelici sv. Florijana, zaščitnika gasilcev. (Foto: P. Perc) bo staro zajetje ostalo le v rezervi. Raziskave Geološkega zavoda Ljubljana so torej postregle z imenitnimi rezultati Trebeljanom, še bolj pa krajanom okrog 35 gospodinjstev v vaseh Zabukovje, Vrh, Kremen, Čilpah in Košučje, ki so bili doslej odvisni zgolj od kapnice. Krajani so skopali okrog 5.000 metrov cevovoda; skupna naložba še v izgradnjo 100 m3 vodohrama, črpališča in 20 m3 filtra pa je bila že lani ocenjena na 24 milijonov tolarjev. 9 milijonov je republiškega denarja iz naslova demografsko ogroženih območij, ostalo pa so prispevali občina Trebnje, KS Trebelno in krajani. Ti so v akciji, ki traja že 2 leti, opravili večino zemeljskih del. Kakovostna pitna voda bo prvič pritekla v 35 gospodinjstev že čez kak mesec. Kot nam je povedal direktor trebanjske Komunale Pavel Jarc, pa naj bi zagotovili boljši pritisk vode in priključili na vodovod vasi Brije, Medvedjek in Mekote v KS Veliki Gaber. Najprej je predvidena v prihodnjem letu gradnja 100 m3 rezervoarja, črpališča in poldrugega kilometra cevovoda za omenjene vasi. Ta naložba bo veljala 14 milijonov tolarjev. V letu 1996 načrtujejo izgradnjo cevovoda prek Velikega Gabra do Malega Gabra z razvodom do Žu-bine v skupni dolžini 2,9 km. Tudi druga etapa gradnje vodovoda bo stala 14 milijonov tolarjev. 7 milijonov je republiško posojilo, preostali denar pa zagotavljajo občina Trebnje, KS Veliki Gaber in krajani. P. P. Žalostna Gora se veseli novega vodovoda Odrešitev za 16 hiš ŽALOSTNA GORA - Krajani Žalostne Gore se že več let ubadajo z zagato, kako bi si zagotovili, da bi jim vendarle pritekla zdrava pitna voda iz pip in ne bi bili več odvisni od kapnice oz. vode iz doma zgrajenih vodnjakov. 16 gospodinjstev si je zgradilo lastno zajetje, ki pa jim je ob lanski suši presahnilo. Ža-to so se krajani odločili, da se priključijo na obstoječi mokronoški vodovod, s katerim upravlja Komunala Trebnje. Direktor Pavel Jarc je zelo pohvalil zagnanost krajanov Žalostne Gore, ki so morali sami skopati 520 m jarka v kamnitem terenu za cevovod. Komunala bo k 4,4 milijona tolarjev vredni naložbi primaknila 1,3 milijona tolaijev za novo črpališče in sanacijo starega 20 m3 rezervoarja, trebanjska občina 800 tisočakov, ostalo pa krajevna skupnost Mokronog in krajani Žalostne Gore. “Nekdaj so krajani morali hoditi s posodami po vodo iz studenca Šte- nge, nad cesto, pod Pričo. Najdlje so morali, pretežno so bile to ženske, vodo nositi tudi 500 metrov do doma. V poletni suši so se morale zjutraj podvizati, kajti vode je hitro zmanjkalo in potem je bil dostikrat prepir pri studencu in doma, dokler se pač ni spet nateklo dovolj vode za nekaj veder. Včasih niso bili tako bogati, da bi imeli na domačijah vole in so vozili vodo iz Mokronoga, iz kamnoloma, kar s kravami. Potem so si krajani Franc Kočevar do leta 1962 naredili ob hišah vodnjake. A tudi to je bila le zasilna, prehodna rešitev. “Vodo sicer uporabljamo za kuho in umivanje, za pitje pa le kislo vodo,” pripovedujeta Franc Kočevar in predsednik gradbenega' odbora za vodovod Žalostne Gore Tone Grabnar. P. P. MUtŠ IZ NAŠIH OBČIM MŠŠ Koga (iz)voliti? Slabe izkušnje s predsedniki, delegati in poslanci KOČEVJE - Do volitev je te daleč, čeprav bi bile nujne že zdaj. Volivci naj bi imeli torej nekakšen popravni izpit, saj se je izkazalo, da pri dosedanjih niso znali dovolj pametno preudariti, komu dati glas. Zaradi zadnjih volitev se je zapletlo že v krajevnih skupnostih, ko volivci ne morejo odstaviti predsednikov, ki jim več ne zaupajo. V Kočevju je zaradi strankarskih in drugih boje v prišlo tuko dulec, da občinska skupščina že tretjič zapored ni sklepčna in da ne bo sklepčna do konca mandata oz. novih volitev. Izvršni svet je v odstopu, novega pa skupščini ni in ga (kot kaže) tudi ne bo uspelo izvoliti. Sprejet ni občinski proračun, kar lahko zavre gradnjo šol, cest, itd. Izvoljeni delegati se obnašajo neresno in neodgovorno do volivcev in vseh krajanov. Očitno smo delegate (sami se imajo za poslance) volili po strankarskih načelih, po njihovih govornih sposobnostih, itd., namesto da bi izbrali tiste, ki so pošteni, sposobni in delavni. Vse to vetju tudi za volitve poslancev republiške skupščine, ki poleg vsega lju -di razburjajo še s svojimi privilegiji in velikimi dohodki. Naše volivce očitno nič ne strezni in jih kot kuže tudi ne bo. Imamo pač takšna vodstva in voditelje, kot si jih zaslužimo in kol jih izvolimo. Zaveda pa se nuj vsak volivec, da volitve niso za to, da bi izvolili - vole. J. PRIMC Iz Kolpske doline NA TURNIRJU V BALINANJU, ki je hil la vikend vBosljivi 1-oki, ki gaje organiziralo KŠDTone Ožbolt iz Osilnice, je zmagala ekipa Ložca, 2. Podgrič-Bosljivu Loka, 3. Itas-Kotal. PROTI SV. ANI - Gradnja cestnega odseka med Srobotnikom in Mirtoviči prek Sv. Ane kljub veliki vročini lepo napreduje. VSI SE NAMAKAJO - Te vroče dni se namaka v Kolpi na dan od 500 do prek 1.000 ljudi, največ ob vikendih. Od Osilnice oz. Ložca se spušča po Kolpi vsak dan po več skupin veslačev, predvsem v kajakih in kanujih, pa tudi v gumijastih čolnih. Večina delegatov bojkotira delo skupščine Kočevska skupščina nesklepčna - kaj zdaj? KOČEVJE - Le 10 delegatov je prišlo na sejo občinske skupščine Kočevje, sklicano za 26. julija popoldne. Sicer šteje skupščina 75 delegatov, za sklepčnost pa je potrebnih najmanj 38. Na dnevnem redu je bil med drugim tudi sprejem osnutka odloka občinskega proračuna. Večina delegatov očitno bojkotira dela občinske skupščine, ker so nezadovoljni z delom njenih najvišjih organov, tudi izvršnega sveta, ki je sicer v odstopu, novi pa kljub dvakratnemu poizkusu ni bil izvoljen. Na vprašanje, kaj zdaj, ko proračun ni sprejet in ko ne kaže, da bo do konca leta oz. do volitev nove skupščine oz. občinskega sveta, je predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič dejal, da bodo izdatki financirani v okviru lanskih, saj tako določajo predpisi. Kljub temu pa bo potrebno sfinancirali nekatere nove javne in druge zadeve, ki so takorekoč življenjskega pomena za občino in občane. Zato je predsedstvu skupščine že predlagal, da se naj opredeli do nekaterih postavk oz. da soglasje, da bi financiranje potekalo v okviru pripravljenega osnutka proračuna. Strokovnjaki za finance pa še vedno ne vedo pravega odgovorit na tak predlog, saj bi bilo tako poslovanje po oceni nekaterih nezakonito. 1-ahko pa se tudi zgodi, da država postavi upravitelja občinskih financ oz. proračuna, kar je možno, če občinski proračun ni sprejet v šestih mesecih tekočega leta. Zal pa vse kaže, da tudi država nima nobenih pravih ukrepov, da bi zagotovila vsaj minimum zakonitosti pri delu na tem področju. j Odpadke zapeljali k predsedniku Velik poletni naval dopustnikov na Kolpo - Zakaj turistična taksa, če kampi niso urejeni - Taborniki pripeljali odpadke predsedniku turističnega društva na dom OSILNICA, KARA, DOL - V Zgornji Kolpski dolini (od Osilnice prek Fare do Dola) nikoli doslej ni bilo toliko turistov, kot jih je letos. Zelo veliko je tabornikov, ki bodo prihajali sem še vse do sredine avgusta. Taborniki so še na Žagi pod Žago. Ob vikendih pridejo svoje otroke-tabornike obiskovat starši. Tu pa se zaplete, ker ni dovolj prenočišč zan V Osilnici, v znanem gostišču Kovač, so vse zmogljivosti pokupili že do konca avgusta predvsem italijanski in nemški gostje. Pri svojcih pa preživlja dopust veliko rojakov iz domovine in tujine, kjer so na delu. Zato bi kazalo čimprej dokončno usposobiti in odpreti takoimenovani turistično-kajakaški rekreacijski center v Starih malnih pod Osilnico, kjer je urejena kajakaška proga. Turisti imajo pri gostilni Kovač na voljo čolne, gorska kolesa, konje, teniška igrišča in še kaj, da jim ni dolgčas. Zanimivi so izleti do izvira Kolpe, v Ribjek in drugam. Ker pa je Kolpa mejna reka, se včasih le kuj zaplete. Pri Mirtovičih sta dva tabora (taborniki in skavti). Kopalcev je v Kolpi manj, ker je bila doslej hladna. Upati pa je, da jo bo zdaj sonce ogrelo. DEŽURSTVO V AMBULANTAH OSILNICA, FARA, PRED-GRAD - Zaradi letnih dopustov zdravstvenega osebja so ambulante v Zgornji Kolpski dolini odprte tako: ponedeljek v Osilnici, torek v Fari in sreda v Predgradu. Sicer pa je potreba po zdravniški oskrbi te dni največja. Nekaj je kriva vročina, nekaj pa veliko kopalcev in tabornikov ob Kolpi. Samo minulo soboto je bilo potrebnih kar 6 nujnih zdravniških posredovanj: nekdo si je izpahnil koleno, drugi seje ponesreči posekal s sekiro po nogi, tretji je stopil na steklo v Kolpi, itd. Huje poškodovane pošljejo v Ljubljano. Žal pa marsikateri poškodovanec oz. bolnik nima pri sebi zdravstvene izkaznice, ker jojc pustil doma, ko je odhajal na letovanje ob Kolpi. je, ob nedeljah pa še tople hrane ni dobiti nikjer ob Kolpi, razen tega pa sta zaprti še obe pošti in banki. Kampi niso urejeni, vprašanje je, zakaj bi pobirali turistično takso, saj je potrebno prej nekaj za turiste urediti, da jim bo bivanje prijetneje. Urejeno pa ni niti pobiranje odpadkov in tako so pred kratkim taborniki pripeljali odpadke kar predsedniku turističnega društva na dom. Vprašanje pa je, če je to pravi naslov. Obljubljajo, da bodo nekatere zadeve kmalu bolj ali manj uspešno urejene. Ponekod bodo postavili za- NADAUUJEJO Z REVITOM RIBNICA - V sklopu programa Revit je bila minuli petek in soboto dva dni učna delavnica v ITPP Ribnica in Donit-Pletilnica Sodražica. Strokovnjaka firme Galo z Bavarske sta poučevala odgovorne delavce o projektno organiziranem strateškem managementu, se pravi o vodenju projektov in prodaji oz. procesih trženja. Obravanvali so močne primere iz teh dveh podjetij, ki jih bodo domačini kasneje praktično preizkusili. OFAK REŠUJE FARA - Turistov ob Kolpi je veliko. Kritizirajo, ker nista ob vikendih odprti pošta in banka. Tudi nekatere gostilne in trgovine imajo prost dan. Tako pravijo, da je edina svetla točka trgovina Ofak v Potoku, kije na razpolago kupcem takorekoč noč in dan. Po potrebi pa pomagajo tudi z nujnimi prevozi lažjih ranjencev. KRESLIN Z BELTINŠKO BANDO NA VDUŠIL - Sobotni koncert na grajskem dvorišču v Sevnici je privabil daleč največ (okrog 350) obiskovalcev dosedanjih prireditev v okviru Grajskega poletja. Raznolik program Beltinske bande, ki zna poleg prekmurskih in drugih slovenskih ljudskih pesmi spremljati Vlada Kreslina (na posnetku) izvirno tudi, ko prepeva evergreene ali rock skladbe, je navdušil po starosti zelo raznoliko publiko, tudi iz bližnjih dolenjskih in posavskih krajev. Želimo si le, da bi bil podoben obisk tudi na prihodnjih prireditvah Grajskega poletja. V petek, 26. avgusta, zvečer prihaja v Sevnico svetovno znani Slokarjev kvartet pozavn iz Švice. (Foto: P. P.) V Lisci bodo oklestili bolniške? Po kolektivnem dopustu 1327 delavcev Lisce naj bi začeli s poostrenim nadzorom naraščajoče bolniške, po L septembru pa z redno telovadbo med delom Zemljevid je hkrati prospekt Prvi odmevi na pravi mali turistični podvig zemljevida ribniške občine z okolico v razmerju 1:50.000 je na njem še karta Ribnice z okolico v razmerju 1:7.000. Ribniška dolina je nato predstavljena s fotografijami in besedo oz. podpisi pod njimi. Besedilo je v slovenščini, angleščini, nemščini in italijanščini. Nato so še enkrat posebej samo v slovenščini na kratko, a zelo pregledno, predstavljene znamenitosti Ribnice in okolice. Nadalje je našteto, kjer vse je možno dobiti turistične in druge informacije. Na barvnih fotografijah je prikazano lončarstvo, Francetova jama, Park kulturnikov, polh, jahalni šport, Kadice, znamenita Miheličeva freska, kolesarjenje, Ribnica, Sodražica in Loški Potok, notranjost ali zunanji pogled na cerkve v Ribnici, na Mar-šičih in pri Novi Štifti, gostišča, planinski in turistični domovi na Jasni-ci, Grmadi, pri Sveti Ani in na Travni gori ter znameniti suhorobarski spomenik, delo akademskega kiparja Staneta Jarma, pri Žlebiču. RIBNICA - V Ribnici so pred kratkim predstavili javnosti turistično karto “Ribniška dolina”. Zaradi dopustov pa smo se o tem šele te dni pogovorili s predstavnico občinske skupščine Ribnica Frančiško Teka-vec, ki je v imenu občinske skupščine vodila delo. Povedala nam je, da je prvi poslovni odziv na to karto in njeno predstavitev prišel že te dni. Tako je turistično podjetje Kompas povabilo predstavnike Turoperatorja z Bleda na ogled Ribniške doline. Dogovorili so se, da bo Kompas organiziral enodnevne izlete v to dolino. Predstavnik Kompasa pa je tudi že dejal, da bodo s tako ponudbo-programom skušali priti na izbirčno francosko listo turističnih ponudb za prihodnjo poletno turistično sezono. Turistična karta Ribniške doline ni samo zemljevid, ampak hkrati tudi turistični prospekt in še več. Razen J. P. SEVNICA - Navkljub temu, da so bile zaradi višje inflacije za izvoznike uničujoče tečajne politike in visoke obremenitve plač v letošnjem prvem polletju razmere za poslovanje slabše, kot so napovedovali in pričakovali, so v sevniški Lisci vendarle uspeli uresničiti večino zastavljenih ciljev. Kupcem so odpremili 2,646.809 kosov perila, 362.933 kopalk in 47.042 bluz. Zaskrbljujoče ostaja prekoračenje boleznin v breme podjetja za 24 odst. glede na plan in za 30 odst. v breme zavoda za zdravstveno zavarovanje. Kot zanimivost naj omenimo, da so v Lisci v prvem letošnjem polletju zabeležili popolnoma enako doseganje norme (102,3 odst.) kot v enakem lanskem obdobju. Skladno z zadolžitvijo iz programa ukrepov za zmanjšanje bolniškega staleža je pristojna delovna skupina, skupaj z vodjo kadrovsko-splošnega oddelka Ladom Močivnikom pregledala gibanje bolniških izostankov v dosedanjem obdobju, ki se po ekstremnih januarskih in februarskih vrednostih (zaradi epidemije gripe) približujejo lanskemu povprečju. Ukrepe je delovna skupina razvrstila v tri skupine. Med tistimi, ki so vgrajeni v vsakdanje delo, so tudi liberalizacija koriščenja letnega dopusta, uvedba enoizmenskega dela, preveritev pogojev dela in poglobljeno sodelovanje z zdravstvom. Med tiste, ki so uresničeni le delno, spada tudi uvedba visokozahtevnih meril pri kadrovanju vodstvenih delavcev in izboljšanje sistema novih delavcev. Predvidevajo, da bo interna komisija po kolektivnih dopustih 16. avgusta pričela nadzorovati izvajanje zdravniških navodil in terapije pri delavcih v bolniškem staležu. S L septembrom pa naj bi v vseh poslovnih enotah • Na dan 30. junija jc bilo v sevniški Lisci zaposlenih 1.327 delavcev, od tega 25 s polovičnim delovnim časom in 7 pripravnikov. Povprečna neto plača v prvem polletju je znašala 41.764 tolarjev, za junij pa 43.856 tolarjev, to je za dobrih 12 odst. več kot na začetku tega leta. Bruto realizacija Lisce je s prek 2,1 milijarde tolarjev za 2 odst. pod planom, zaradi manj priznanih rabatov pa so čisti prihodki le za 1 odst. pod planom. “Če v drugem polletju letos ne bo kakšnih posebnih neprijetnih dogodkov, ocenjujemo, da bomo z nadaljnjimi napori in pametnim poslovanjem navzlic neugodni makroekonomski politiki letošnje poslovno leto zaključili s pozitivnim rezultatom,” poudarja direktor Lisce Vili Glas. pričeli z redno telovadbo med delom. P. P. PEVCI VADIJO LOVSKO HIMNO RIBNICA - Na proslavi 100-letni-ce Lovske družine Ribnica in Zveze lovskih družin Kočevje, ki bo 3. septembra v Ribnici, bodo prvič zapeli lovsko himno Ribniška dolina. Ne vadijo pa je le pevci ribniškega lovskega pevskega zbora, ampak tudi lovskih zborov iz Globokega, Medvod in Škofje Loke. Na proslavi jo bodo zapeli skupaj, se pravi kakih 80 pevcev lovcev, in sicer pod vostvom Franceta Gornika, ki je član lovske družine Sodražica. Besedilo lovske himne je napisal predsednik lovske družine Andrej Klemenc, uglasbil pa znani skladatelj Jani Golob. To bo tudi prva javna izvedba te himne. VEČNAMENSKI OBJEKT KOSTEL - Dela pri obnovi objek- bili prepo trebna gostinski in prenočitveni objekt. Investitor MKG Mercator Kočevje zagotavlja, da se bo to zgodilo že čez 14 dni. bojnike za odpadke. Za prehrano je že odprto gostišče Pri grofu, v kratkem pa bo še v Kostelu, žal pa sta obe gostišči precej daleč od Kolpe - medtem ko obkolpski gostinci (razen v Osilnici) nimajo posluha za te potrebe turistov. J. PRIMC Ultravioletni žarki bodo zamenjali klor Potoška pitna voda je zdaj med najčistejšimi LOŠKI POTOK - “Kot je znano, smo preteklo leto vgradili mehansko čistilno napravo na vodovodno omrežje, ki med drugim napaja tudi del kočevske občine. Po analizah, ki so jih opravile strokovne službe, so rezultati izjemni in lahko trdim, da pijemo izredno kvalitetno in čislo vodo. Hydrovod za naprave izredno dobro skrbi, da vedno delujejo brezhibno. 1 lydrovod pa ima tudi že projekt za avtomatizacijo vodovodnega omrežja in drugačen način dezinfekcije vode," pove tajnik KS Loški potok, Janez Bambič. Opustili bodo kloriranje vode, kije škodljivo in povzroča prehitro propadanje naprav, ki prihajajo v slik s klorom, nevaren pa je tudi za ljudi, ki imajo opravka z doziranjem naprav. V bodoče nameravajo uvesti dezinfekcijo z ultravijoličnimi žarki, ki so brez stranskih učinkov in so na nekaterih zajetjih že preizkušeni. Pri tem gre tudi za manjšo porabo električne energije, saj ena sama žarnica porabi samo 64 W za obratovanje 8.600 ur. Bambič tudi pravi, da so sanirana vsa divja odlagališča, ki so bila v bližini zbiralnikov, predvsem pa je sanirana okolica zajetja pri Malnih. A. K. V SOBOTO OTVORITEV GRAJSKEGA HRAMA KOSTEL - Za soboto, 6. avgusta, je napovedana ob 17. uri otvoritev Grajskega hrama v Kostelu. Gre za gostišče v bivšem lovskem domu, ki gaje uredilo M-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje. Obiskovalcem Kostela bo tu na voljo hrana, pijača in še kaj. Nekaj cerkvenih PATER RAFKO ODHAJA - Predstavili smo ga v zadnji številki našega lista. V Kočevju jc delal poldrugo leto, služboval je tudi 15 let na Filipinih, rojen pa je bil slovenskim staršem v Clevelandu v ZDA, odhaja v župnijo Kranj. PRESELITEV KARITAS - Kočevska Karitas se bo kmalu preselila iz prostorov stare gimnazije v nove na Ljubljanski L Župnija se zahvaljuje vsem, ki so prispevali po svojih močeh za gradnjo, opremo, pleskanje nove stavbe ali pa opravili dela brezplačno. OBNAVLJAJO ORGLE - Kočevski kaplan s pomočniki obnavlja cerkvene orgle, ki bodo usposobljene že v nekaj dneh. OBNOVA STREHE - Tudi streho kočevske cerkve obnavljajo. Ugotovili so, da ni dotrajana le pločevina, ampak tudi lesena konstrukcija. Občina še ni odgovorila na prošnjo za denarno pomoč. TAKSA ZA VARSTVO OKOLJA KOČEVJE - Od začetka julija v tej občini velja predpis občinskega izvršnega sveta, s katerim se uvaja posebna taksa po predpisih varstva okolja za uporabnike Kanalizacije, čistilnih naprav in odvoza odpadkov. Uporabniki s področja gospodarstva, obrti in uslužnostnih dejavnosti bodo plačevali višje takse kot gospodinjstva. Uvedba takse temelji na kubičnem metru porabljene vode, pri odvozu odpadkov pa na kvadratnem metru stanovanjske oz. poslovne površine. Čeravno gre v tem primeru za novo obremenitev, menijo predlagatelji, da je uvedba teh taks nujno potrebna, saj naj bi tako zbrani denar uporabili za boljše varovanje okolja. V. D. (Drobne iz Kočevja) VRTIČKARJI BREZ KROMPIRJA - Marsikateri kočevski vrti- | čkar je te dni presenečen. Neznanci so mu - medtem ko je bil na dopustu ali spal doma - izkopali krompir in mu tako prihranili mučenje z motiko. Nekateri ugotavljajotudi, da je ostal njihov vrtiček brez čebule, fižola in drugih vrtnin. BEGUNCI SO ŠE TU - Dogovorjeno je bilo, da bodo v kočevskem begunskem centru begunci še do junija letos, čeprav je bilo prvotno predvideno, da bodo preseljeni oz. razseljeni že lani. Zdaj je že avgust, begunci pa so še tu, čeprav Kočevje ni ravno Pineta ali kakšen drug obmorski kraj. POD SE ŽE DVIGA - Šeškov dom je delno že prenovljen. Vsa doslej opravljena dela še niso niti plačana, a se parket ponekod zaradi vlage že dviga. Kakršno delo - tako plačilo. PRELOŽENA OTVORITEV -Novo gostišče, ki bo v prenovljenih prostorih v Kostelu, so nameravali odpreti minulo soboto, a so se dela nekoliko zavlekla in zdaj - če bo šlo vse po sreči - bo odprto to soboto. Tudi to gostišče odpira Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, ki je pred kratkim odprlo prenovljeni kočevski hotel. OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - Zakaj ni več sklepčnih občinskih sej v Seškoveni domu ? - Ker jc večina delegatov tako utrujenih, da ne zmore nekaj korakov peš hoje, medtem ko so odposlanci leta 1943prišli sem na Kočevski zbor peš ali na vozovih iz vseh koncev Slovenije. Ribniški zobotrebci TISKOVNA KONFERENCA O RIKU - Ribniška občinska skupščina bo te dni sklicala težko pričakovano tiskovno konfereneo o Riku. Krajani in novinarji namreč že dolgo terjajo dogovor, zakaj poteka likvidacijski postopek v Riku tako počasi. V občini je prek tisoč brezposelnih. Mnogi izmed njih bi lahko dobili delo, če bi bili na razpolago Likovi prostori, kar se pa ne bo zgodilo, dokler likvidacijski postopek ne bo končan. Občani izražajo še druge in hujše sume, kar vse terja jasne odgovore. GOBARSKI VEČERI OBSRE-DAII - Ribniški gobarji se sestajajo vsako sredo zvečer. Na njih se pogovarjajo tudi o bližnji razstavi gob, ki jo bodo odprli v Ideal centru 2. septembra. KROMPIRJEVA PLESEN - Zaradi velike vlage in temperatur, ki so ugodne za razvoj krompirjeve plesni, bo treba izkopati krompir najmanj okoli 15 dni prej, kot je sicer običajno, ugotavljajo kmetijski strokovnjaki. Krompirje namreč ponekod že zaključil z rastjo, saj nima več zelenih delov. Sevniški paberki KRESLIN - Kulturni in družabni dogodek tedna v sevniški občini je bil nedvomno Kreslinov koncert z Bel-tinško bando na sevniškem gradu. Grajsko poletje, nekakšne mini sev-niške Križanke, z uvodnimi fanfarami, in prižigom plamenic, dajejo svojevrstno magično vsebino počutja občinstvu. Nekemu mladeniču jc bila glasba tako všeč, da si jc, verjetno pod vplivom kakšne steklenice piva preveč, prizadeval celo nekoliko popestriti scenski nastop, a so ga organizatorji v trenutku spravili k sebi, stran od odra. Bakle so dogorele, Kreslin in njegova Bcltinška banda pa so se še po dodatkih h koncertnemu sporedu radi zadržali v prijetnem, hladnem grajskem ambientu s starimi in novimi znanci. Kmalu na svidenje? PIVO DRUGIČ - Za marsikoga najbolj osvežilna pijača v teh pasjih dneh je lajšala žejo tudi na mednarodni avtomobilistični gorski hitrostni dirki v Sevnici. Tisti, ki so se nam pritoževali, češ da pri stojnici sev-niške kmečke zadruge niso mogli dobiti piva, ker tam takrat ne bi imeli avtomatov za točenje piva, so se po zagotovilih direktorice M-KZ Andreje Jamšek zagotovo zmotili, saj je bila njihova stojnica nared že od 6. ure zjutraj. Zadruga pa je bila gotovo j tudi ena redkih, ki je spoštovala pogodbo z organizatorjem, da bo med dirko naprodaj le pivo Union, ; enega izmed sponzorjev. I Ivala bogu, da so se drugje požvižgali na to nedemokratično in zanje nesprejemljivo določilo, zatrjujejo v en glas številni ljubitelji Zlatoroga. BAZEN - Na sevniško kopališče prihaja vse več kopalcev iz drugih krajev. Celo iz Brežic, ker je zanje , voda v Termah pretopla in premalo čista. Šef kopališča Borut Bizjak pa se prešerno veseli in stiska pesti, da bi vreme še zdržalo. Če bi kaj zaleglo, bi Borut začel tudi moliti. Krške novice STARA Sara - Danes je vse bolj moderno, da človek resnico o sebi zve kar iz časopisa ali radijske oziroma televizijske oddaje. Delavci krškega Bora izdelujejo mize in druge lesene izdelke, njihovi kolegi v kostanjeviški Lipi pa stružne elemente iz lesa. Oboji so pred 14 dnevi v Delu prebrali, da imajo o sebi popolnoma zgrešeno podobo. Poslovni sistem Novoles jih je namreč uvrstil med proizvodne sisteme, ki zanj “niso pomembni” in med “ostala nepotrebna sredstva”. Znašli so se celo na prvem in drugem častnem mestu tega seznama in prebrali, da so naprodaj, ne da bi jih kdor koli o tem prej obvestil. Živelo delavsko soupravljanje! SODIŠČE - Krško je dobilo sodišče, ki mu zdaj postiljajo, da bo po novem letu lahko delalo (da ne rečemo spalo) na čistem. Tam bodo sodniki za prekrške, okrožno in okrajno sodišče, morda tudi tožilstvo. Skratka, Krško bo po novem tudi sodni center. Ker je že dobilo to, kar si je že dolgo želelo, se spodobi, tla zdaj poskrbi, da bodo sodniki imeli kaj mleli. Pri lem ne bo večjih težav, saj so prebivalci lega “bccir-ka" poskrbeli za zadostno število obravnav že preden so dobili sedež sodišča. KRIVI - Kaj vse si danes upajo delavci! Včasih so sc za dobro države, družbe in lokalnih skupnosti odrekali lepim kupom denarcev ter gradili boljši jutri. Bilo je to v dobi samoupravljanja in socializma, ko je bilo vse še “naše”. Danes smo zloglasni ustavni red odpravili in ukinili tudi posebne pravice delavcev. Zdaj lahko le pridno delajo in molčijo, v gospodarjenje s podjetji in v poslovno politiko pa se nimajo kaj vtikati. Razen, če podjetju zaškriplje. Takrat vse breme pade na delavce. Odgovorni so za proizvodnjo, za prodajo ter za prekinitev poslovnih odnosov med podjetji in celo med državami. V imenu velikih stvari naj bi delali tudi zastonj. Fantje, novi lastniki in menedžerji, so pozabili vsaj eno stvar. Če sc gredo kapitalizem, naj bodo dosledni. V kapitalizmu ni nič zastonj. Zato naj ne zgražajo nad lem, da, na primer, delavci SOI’ Novolinc iz Krškega zahtevajo plačilo za že opravljeno delo tudi v hudih časih za tovarno. d ovo v Brežicah NATANČNO - Naši podjetniki večkrat s ponosom povedo, da sodelujejo s švicarskimi podjetji, saj ta pač ne gredo v posle s komer koli. Res pa je, da delati s Švicarji ni vedno lahko. Njihova pedantnost, nad katero smo včasih vzhičeni, zna tudi požreti živce. Avtohiša Brežice je nedavno pripravila predstavitev švicarskih kosilnic za delo na hribovitem terenu. Tuji partnerji so od Brežičanov zahtevali, da jim napišejo točen datum, ob katerem bo trava visoka ustrezno število centimetrov, ki omogočajo najboljšo košnjo. Brežičani so bili malo v zadregi. Datum so že posredovali, vse do konca pa so trpeli v silnem strahu. Kaj če bo veliko dežja in bo trava rasla hitreje? Kaj če bo suša in trave sploh ne bo? No, vreme jim je šlo na roke in Švicarji so imeli ravno prav visoko travo. KARTICE - SKB banka je slovesno s predajo ključev, visokimi obiski in Zvenečimi govori, odprla prvi bančni avtomat v Brežicah. Da bi udeležencem dogodek ostal v trajnem spominu, so predstavniki podjetja s sabo prinesli sveženj spominskih kartic, s katerimi se je dalo dvigniti tudi simbolično vsoto denarja, ki naj bi spomin na dogodek še okrepila. Do danes še nismo dognali, ali je bilo gostov preveč ali pa so s sabo enostavno prinesli premalo kartic. Ko jc direktor Karel Vardijan namreč delil prinešeno, se je tik pred koncem vrste soočil z neprijetnim dejstvom. “Spominkov” mu je zmanjkalo. IZRAZI - Posavje ima LB Posavsko banko, ki naj bi se kmalu iz samostojne banke prelevila v agencijo. Na eni strani je slišati o možni ZDRUŽITVI ž SKB banko, na drugi pa vestno govorijo o morebitni PRIPOJITVI. Iz čigavih ust prihaja ta ali oni izraz, ne bomo razlagali. Boleča jc izguba, zmagoslavje pa sladko. NI BILA NIZOZEMKA OBREŽJE - 27. julija se je ob 22.35 na mednarodni mejni prehod Obrežje s hrvaške strani pripeljal ford granada nizozemske registracije. Voznik W. C., sicer nizozemski državljan, je zase in za sopotnico Pokazal nizozemska potna lista, vendar so policisti v njuno identiteto Posumili. Pri natančnejšem pregledu so ugotovili, da sopotnica ni Nizozemka, temveč da je državljanka BiH 34-letna E. J., kije imela pri sebi 'udi potni list svoje prave države. Seveda so oba poslali k sodniku za Prekrške. MŠŠ IZ NAŠIH OBČIN ¥MŠ S solidifikacijo nad odpadna olja Obdelava odpadkov DOBOVA - Tu so štiri podjetja pred časom predstavila projekt in napravo za predelavo odpadnih olj in posebnih odpadkov. Odpadke lahko s t.i. solidifikacijo obdelajo tako, da postanejo v zelo kratkem času okolju neškodljiv prah. Solidi-fikat, torej material, ki ga dobijo s to obdelavo, je tudi dober hidro- in ter-moizolator. V Sloveniji je tehnologija za obdelavo tovrstnih odpadkov novost, medtem ko jo v evropskih državah uporabljajo že štiri desetletja. Tam solidifikat uspešno uporabljajo pri gradnji cest in trgov ter pri sanaciji močvirnatih površin. Naprava za predelavo odpadkov, kakršno so predstavili v Dobovi, je mobilna. To je verjetno eden od razlogov, da bo solidifikacija zbudila interes pri onesnaževalcih. Slovenska in hrvaška industrija sla za omenjeni projekt že pokazali precejšnje zanimanje, kar je razumljivo, saj imata veliko odpadkov. KAJ BO Z BRESTANIŠKIM GRADOM? BRESTANICA - Potem ko so trapisti, ki so nekdaj bivali v gradu Brestanica, vložili zahtevek za denacionalizacijo brestaniškega gradu, je še zmeraj nejasno, kako bo z lastnino in upravljanjem tega objekta s posestvom. Na odprta vprašanja v zvezi z brestaniškim gradom je predsednik sveta krajevne skupnosti Brestanica Mirko Avsenak opozoril tudi ministra za kulturo Sergija Pelhana, ko je le-ta nedavno obiskal Krško. KORAJŽA VELJA TOKRAT V NEREZINAII NEREZINE - Počitniška skupnost Krško, Občinska zveza prijateljev mladine Krško in Studio II iz Trbovelj so pod strokovnim vodstvom Boga Hvale iz tega studia včeraj zvečer v počitniškem naselju v Nerezinah priredili ponovitev 2. slovenskega osnovnošolskega zabavnoglasbenega festivala Korajža velja. Na prireditvi je sodelovalo okrog 40 mladih talentov iz 25 osnovnih šol po vsej Sloveniji. Minister Pelhan obljubil pomoč Za rudniško železnico BRESTANICA - Z regulacijo potoka Brestanica v Brestanici zamujajo, ker ne vedo, kako regulirati strugo, kjer je le-ta tako blizu opuščene rudniške železnice, da je nemogoče spremeniti potok in ohraniti železnico nedotaknjeno. Zaradi tega Brestanica zahteva, da pristojne ustanove čimprej pripravijo dokumentacijo, iz katere bo razvidno, čemu bo v bodoče služila železnica, ki je rudnik več ne uporablja. Mudi se tudi zato, ker je na voljo denar za regulacijo, vendar dela mirujejo zaradi bližine železnice, ki jo sicer obravnavajo kot tehnični spomenik, vendar niso izdelali dokumentacije, ki bi zadevo • Če bo železnica dobila status spomeniku, jo bo potrebno obnoviti, ker je v nekaj letih, ko ne služi namenu, že nekoliko propadla. V zvezi s tem je ministra Sergija Pelhana vprašala Vida Fritz iz Krškega, kdo bo naredil in plačal projekt, če bo država proglasila železnico za tehnični spomenik. opredelila natančno. Minister za kulturo Sergij Pelhan, ki so ga ob njegovem obisku v Krškem prosili, naj pospeši pripravo papirjev o omenjeni tehnični zapuščini, je obljubil tovrstno pomoč. Plazovi kot rane, ki še skelijo Krška občina zdaj sanira plaz na lokalni cesti proti Zdolam - Sistematičnega reševanja plazov v državi še ni - Bolj bi se splačalo preprečevati KRŠKO - Plazovi so rane, ki ne bolijo samo narave, ampak predvsem prebivalce okrog njih in skelijo tudi občine. V sevniški, na primer, ne vedo, kako se lotiti temeljite sanacije plazu, ki bi jim požrla kar celoletni proračun za ceste. Brežičani imajo strokovne predloge za rešitev 30 plazov, vendar jih bo le malo izmed njih kmalu dočakalo sanacijo. Kako je v krški občini? Trenutno imajo zabeleženih okrog 15 plazov, ki so načeli ceste ali pa ogrožajo bližnje objekte. Tiste, ki najbolj kličejo po sanaciji, se trudijo čimprej popraviti. Tako je zdaj že poskrbljeno za plaz pri Velikem Kamnu, ki je dolgo časa ogrožal cestišče s stalnimi premiki zemljišč. Potreben je bil zahteven in seveda tudi drag poseg. Dolgo je k rešitvi klical tudi plaz na regionalni cesti od Senovega proti Koprivnici, ki pa gaje Republiška uprava za ceste končno sanirala. Od konca julija strokovna ekipa dela na plazu ob lokalni cesti iz Krškega proti Zdolam, ki je lani izpodjedel cesto, letos spomladi pa dobesedno odtrgal polovico vozišča. Po ogledu terena in sondažnih merjenjih so pripravili načrt sanacije ter z deli tudi začeli. Izvajalec bi moral sanacijo končiiti v dveh mesecih, vse skupaj pa bo občino stalo okroglih 6 milijonov tolarjev, če ne bo seveda dobila kakšnega tolarja tudi iz državnega proračuna. Kot je povedal Franc Glinšek, krški sekretar za gospodarsko infrastrukturo, so na Ministrstvo za okolje in prostor v roku prijavili “svoje” plazove, vendar nimajo preveč upanja, da bo od predvidenih 500 milijonov tolarjev, ki naj bi jih republika namenila za te namene, kaj dosti priteklo tudi v Krško. Bojijo se, da bo denar letos šel predvsem NOGOMET V PODBOČJU PODBOČJE - Klub malega nogometa Podbočje bo v soboto, 13. avgusta, v počastitev 20. obletnice ustanovitve kluba pripravil nočni turnir v malem nogometu. Začetek turnirja bo ob 19. uri, prijave sprejemajo še eno uro pred pričetkom tekmovanja, nagradni sklad znaša 120.000 tolarjev, dodatne informacije pa posredujejo na telefonu 0608 78 341 vsak dan po 18. uri. V ENEM TEDNU DVE ČRPALKI - Minuli teden so na območju Petrolove enote za Posavje, Dolenjsko, Belo krajino in Kočevsko odprli dve prenovljeni črpalki - na Otočcu in v Krškem. Obe sta bili potrebni prenove zaradi zastarele tehnologije (enojni plašč cistern), ki bi lahko ogrozila okolje. Na omenjenem območju ima Petrol 33 bencinskih servisov, kar nekaj so jih prenovili ali zgra-dlili v zadnjih letih. Zdaj pripravljajo dokumentacijo za novo črpalko v Novem mestu, blizu izgradnji je servis v industrijski coni pri Trebnjem, gradili pa bodo še servise v Kočevju, Ribnici in Dobovi. Ob prenovljenem krškem servisu sta tudi sodobna avtopralnica in prodajni prostor. Črpalka je samopostrežna, zaradi česar je vsak liter bencina za 0,30 tolarja cenejši. Po zagotovilih Rudija Mančka, upravnika servisov na enoti, so fantje na servisih tudi pripravljeni pomagati pri natakanju, dokler se ljudje ne navadijo. Na sliki je gneča ob otvoritvi v Krškem, ko je podjetje prvim petim kupcem natočilo po 20 litrov bencina zastonj. (Foto: B. D.-C1.) Ne čakajo, razvoj gradijo sami Kapelci so resno ugriznili v projekt Celostni razvoj podeželja in obnova vasi -Kratkoročne naloge že uresničujejo - Da bosta življenje in delo ostala na vasi KAPELE - Krajevna skupnost Kapele bi rada izstopila iz anonimnosti obrobnega podeželja, želi si napredek, boljše življenje in lepše urejen kraj. Nekrvj od zastavljenega so že dosegli. Ker so čutili, da potrebujejo za svoje cilje tudi strokovno pomoč, so pred dvemi leti začeli oblikovati svoj program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, s katerim so ob pomoči občinskega sekretariata za kmetijstvo uspešno kandidirali v republiškem projektu. S programskim in projektnim delom se želijo dokopati do nasvetov, načrtov in tudi do nekaj denarja za razvoj svojih vasi. Polepšali naj bi videz vasi, uredili skupne objekte, zelenice in vrtove, si izborili denarno podporo pri urejanju vaških poti, odvodnjavanja, propustov, kanalov in podobno ter dosegli tudi podporo pri razvoju kmetij, obrti in turizma, kar naj bi prineslo možnost zaposlovanja v domačem okolju ter izkoriščanje krajevnih naravnih danosti. Teze za program CRPOV v Kapelah so bile sprejete na državni ravni in zato so bila zagotovljena tudi sredstva za izdelavo projekta: pokrila sta jih občina in država. Izdelavo projekta so zaupali podjetju Area iz Cerknice, še pred izdelavo pa so povprašali po željah, potrebah in predlogih tudi krajane. Kapelci so si zadali vrsto nalog, od katerih so nekatere kratkoročnega druge pa dolgoročnega značaja. V daljšem časovnem obdobju naj bi pospeševali stalno izdelavo projektov^ za razvoj, skrbeli za izobraževanje, vzpodbujali raziskave in obujali stare običaje. V letošnjem letu bodo uresničili program domačega turističnega društva, asfaltirali krajevne ceste in uredili poljske poti po referendumskem programu, pridobili gradbeno dokumentacijo za telovadnico in začeli z obnovo vaških vodnjakov. Postavili naj bi še dve avtobusni postajališči, obnovili prostore krajevne skupnosti, popravili streho, žlebove in okna na podružnični osnovni šoli ter ob- novili gledališki oder in notranjost dvorane v gasilskem domu. V kraju se je začelo tudi pestro cerkveno življenje, na cerkvenih volitvah so oblikovali župnijski svet, v cerkvi prenavljajo orgle, če pa jim bo uspelo obnoviti tudi župnišče, bodo morda v kraj dobili tudi kaplana. Jeseni naj bi pri šoli odkrili • Kapelci imajo tudi močvirne Jo-vse, ki jih namerava občina razglasiti za naravni ornitološki park z množico različnih vrst ptic, nekaterih že zelo redkih. Predlagani odlok zdaj še usklajujejo s pripombami krajanov Kapel in Dobove. Ker Jov-si kot park ptičev postajajo vse bolj zanimivi, v Kapelah razmišljajo tudi o tem, da bi si izbrali znak priča za svoj zaščitni znak in za znak vsega, kar prihaja iz Kapel. spominsko ploščo svojemu rojaku Andreju Žmavcu, vinogradniškemu strokovnjaku. B. DUŠIČ-GORNIK na območja, ki sojih prizadela neurja. Skupina občin je v začetku leta predlagala sistemsko financiranje in reševanje plazov v državi. “Za zdaj je bil sprejet zakon o civilni zaščiti in reševanju, kjer je čisto vse lepo napisano, razen tega, kdo naj dela na tem in od kod naj pride denar. To je državni zbor prepustil podzakonskim aktom,” pravi Glinšek. Tako je s plazovi zaenkrat še tako, da jih občine rešujejo po svoji moči, Končno so tudi Brežice dobile bančni avtomat Kdaj samo en avtomat za kartice vseh bank? BREŽICE - V bližini Agencije SKB banke, dobesedno v vitrini trgovine Železnina, bodo odslej tudi Brežičani in njihovi gostje lahko uporabljali bančni avtomat, prvega v mestu. Na večletno željo krajevne skupnosti gaje vključila v redni promet SKB banka.Uradne otvoritve prejšnjo sredo se je udeležil tudi direktor poslovne enote SKB Novo mesto Karel Vardijan, ki se je opravičil za zamudo, saj naj bi po dogovoru s KS bankomat začel delati že aprila. Napovedal je skorajšnjo selitev agencije iz zgradbe, ki postaja zasebna lastnina. Kje bodo novi prostori, še ni znano, navedel pa je tri možnosti: Nemško hišo, prostore SDK in Ljubljansko hišo. SKB banka je že podpisala dogovor o poslovnem sodelovanju s Hipotekarno banko Brežice, zalo naj bi tudi njene stranke v kratkem začele uporabljati ta avtomat. “Če bo prišlo do pripojitve LB Posavske banke k SKB banki, bodo bankomat uporabljali tudi njeni komitenti, če pripojitve ne bo, pa je tudi mogoč dogovor o skupni uporabi,” je dejal Vardijan. Omenil je še, da ponujajo sodelovanje vsem ostalim bankam, saj so mnenja, da bi morali v Sloveniji zgradili enotno mrežo. Tako bi uporabniki kartic različnih bank lahko dobili storitve na istem bankomatu, kar bi olajšalo delo tudi bankam in skrajšalo njihov delovni čas. MANJ VRST NA BANKAH? - Po besedah vodje poslovanja z bankomati pri SKB banki ima njihova banka zdaj 45 avtomatov po vsej Sloveniji. Čas je torej že bil, da so ga dobile tudi Brežice, ki so, kot je dejal, že pravo bančno mesto. Gosti ob otvoritvi so prejeli posebne kartice za spomin, s katerimi so takoj poskusili dvigniti simbolične vsote gotovine. Direktor Vardijan (na sliki levo) kaže tajnici brežiške krajevne skupnosti, kako se uporabi simbolična kartica. (Foto: B. D. -G.) Brežiški bančni avtomat nima operacije za polaganje gotovine. Ker so predstavniki banke govorili o možni selitvi bankomata, jim je predsednik sveta KS Brežice Tone Zorko predlagal, naj na novi lokaciji raje postavijo nov bankomat z vsemi operacijami, tudi za polaganje gotovine in dviganje čekov. B. D.-G. najprej tiste, ki najbolj ogrožajo ljudi in objekte, ki so najbolj pereči. Ostali morajo čakati po več let. Sistematičnega reševanja in financiranja tega velikega problema v • Ni namreč skrivnost, da mnogo plazov povzroči ravno človek z nepremišljenimi posegi v naravo. V Brežicah so se zato odločili, da izdelajo geološko karto občine, na osnovi katere se bo vedelo, kje se sme posegati v okolje in kje ne. Glede na to, da jc trenutno v Sloveniji menda okrog 6 tisoč aktivnih plazov, ki ogrožajo kar tretjino ozemlja naše države in povzročajo ogromno stroškov, bi se državi gotovo bolj splačalo plazove preprečevati. Sloveniji še ni, kaj šele, da bi kdo organizirano deloval v smeri preprečevanja plazov. B. DUŠIČ-GORNIK NOVI PROSTORI OPTIKE BAUTIN KRŠKO - V ponedeljek popoldne so v Krškem odprli nove poslovne prostore optike Bautin, ki se nahajajo v Dalmatinovi ulici L NOVI PROSTORI ZA SODIŠČE V KRŠKEM KRŠKO - V torek so v Krškem podpisali pogodbo o prenovi zgradbe na Cesti krških žrtev 12 (tik ob občinski zgradbi), v kateri nuj bi v začetku prihodnjega leta nove prostore dobilo okrajno in okrožno sodišče, sodniki za prekrške in morda tudi tožilstvo. Podjetje Pionir naj bi uradno začelo z deli že jutri. Naložba bo stala 230 milijonov tolarjev, od tega bo začetek gradnje financirala občina, pozneje pa računajo tudi na državni denar. Tliji študenti agronomije začeli v Kapelah Mednarodni seminar o obrobnih območjih KAPELE - Prejšnji torek so to vas na vzhodnem robu brežiške občine obiskali udeleženci mednarodnega seminarja o marginalnih območjih, ki ga organizira Svetovni kongres IAAS (študentov agronomije). Udeležilo se ga je okrog 100 študentov iz 22 držav, večinoma iz obeh Amerik, Afrike in nekaterih evropskih držav. Za Slovenijo se posebej zanimajo Švicarji, ki delajo primerjavo med našo in svojo državo. Udeleženci so seminar začeli v Kapelah, sicer pa bodo obiskali še druge kraje po Sloveniji. Poleg IAAS Slovenije sta seminar pomagala organizirati še svet vaškega programa CRPOV Kapele in občinski sekretariat za kmetijstvo. Cilj seminarja je poleg spoznavanja študentov tudi reševati nekatera vprašanja sobivanja v naravi in razvoja kmetijstva. V uvodni predstavitvi krajevne skupnosti je tamkajšnji predsednik sveta KS Franc Požar poudaril, da je njihov kraj res obmejen, nerazvit in demografsko ogrožen, vendar v zadnjem času doživlja pozitivne spremembe. Mlade družine so se začele vračati v Kepele in število rojstev ne pada več. “To kaže, da je podeželje potrebno finančne in strokovne pomoči,” je poudaril Požar. O osrednji temi seminarja “Izziv marginalnih območij” je govoril Milan Zajc, zunanji sodelavec v ministrstvu za kmetijstvo. Projekt celostnega razvoja za Kapele je predstavil predsednik sveta CRPOV Rudi Volčunjšek, Hrvoje Oršanič pa je nakazal možnosti sonaravnega kmetovanja v Kapelah, ki omogoča obdelavo kmetijskih zemljišč in hkrati ohranja naravni ornitološki park Jovsi. B. BJEGOVIČ Št. 31 (2346), 4. avgusta 1994 DOLENJSKI LIST a K ki\\V\w'\ SENTJERNEJSKI PIHALNI ORKESTER V POREČ ŠENTJERNEJ - Pihalni orkester Šentjernej, ki ga vodi Sandi Franko, bo 20. avgusta gostoval v Poreču. Na poti v to mesto bo nastopil v Lipici in na Tartinijevem trgu v Piranu. NA DVORU RAZSTAVLJA JOŽE KUMER DVOR - V petek, 29. julija, so v prostorih tehnične trgovine, pri Možetovih na Dvoru odprli razstavo slik akademskega slikarja Jožeta Kumra iz Dolenjskih Toplic. Ob predstavitvi umetnikovega dela sta kratek kulturni program izvedla prof. Franci Može na violončelu in njegova hči Živa na siynthesi-zerju. Razstava bo odrpta do 19. avgusta, ogledate pa si jo lahko vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. in od 18. do 21. ure. S tem dejanjem skušajo lastniki prenovljenega denacionaliziranega trgovskega lokala na Dvoru družina Može, koristno izkoristiti prostor v času, ko še niso dani vsi pogoji za otvoritev nove trgovine. Razstava popularnega dolenjskega slikarja Jožeta Kumra predstavlja prijetno osvežitev v kulturni in turistični ponudbi Suhe krajnine, hkrati pa omogoča ljubiteljem slikarstva, da katero od slik tudi kupijo- OBRADINOVICEVA RAZSTAVA METLIKA - V petek, 5. avgusta, bodo ob 20.30 na dvorišču metliškega gradu odprli prodajno razstavo slik in skulptur novomeškega likovnega ustvarjalca Igorja Obradinoviča. Otvoritev bo popestril nastop pevke Stanke Ma-cur, slikarja in njegovo delo pa bo predstavil višji kustos Dolenjske galerije Luka Matijevič. RAZSTAVA SLIK OSMOŠOLCA ROBERTA JEVNIKA - 21. junija je bila v prostorih Ljubljanske banke v Šentjerneju otvoritev razstave likovnih izdelkov mladega ustvarjalen Roberta Jevnika iz Dol. Stare vasi pri Šentjerneju. Trajala bo do kotira avgusta. Na sliki je skupaj z mentorico Darjo Kovačič. Kočevsko: država ne sme ustanoviti narodnega parka proti volji ljudi Iz pogovora z ministrom za kulturo Sergijem Pelhanom o kulturnih spomenikih, usodi nekdanjega Seškovega doma in z njim povezanega dolga ter drugem KOČEVJE - Minister za kulturo Sergij Pelhan je minuli teden obiskal Kočevje in se v Muzeju (Šeškov dom) pogovarjal z najodgovornejšimi v občini in Muzeju. Ravnatelj Muzeja Ivan Kordiš je ministru najprej seznanil, da Gradbeno podjetje Grosuplje toži Muzej za 17 milijonov tolarjev zaradi neplačanih nekaterih računov obnove Šeškovcga doma, ki je bila opravljena za proslavitev 50-letnice zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda, za kurje bil obljubljen denar iz republiških virov. Nadalje jc opozoril, da je neurejen status muzeja in še, da je bilo včasih v njem zaposlenih 5, zdaj sta pa le še dva. Za primerno obdelavo muzejskega gradiva, urejanje razstav in delo s šolami bi potrebovali še najmanj enega ali dva strokovnjaka. Šeškov dom, s katerim upravlja Muzej, je delno že obnovljen, delno pa ga je treba še prenoviti. Sodobnim prostorom je potrebno dati tudi primerno vsebino. Minister Pelhan je pojasnil nekatere nove predpise s tega področja in druga prizadevanja, predvsem za . uvedbo takoimenovanega kulturnega tolarja. To bi omogočilo, da bi bili spomeniki prve kategorije (v občini Kočevje so to Šeškov dom, Fridrih-štajn, Kostel ter cerkvici v Polomu in Ribjeku - v vsej državi pa je takih spomenikov 7.500, od tega velika večina cerkvenih) popolnoma na skrbi države. Obnovo in vzdrževanje ter opremljanje drugih spomenikov, ki jih je prek 16.000 bo delno sofinancirala država, delno pa občine oz. regije. Domačini so ministra opozorili še na posebnost Kočevske, da so tu domačini v glavnem lastniki hiš, ne pa zemlje, ki je je 80 odst. v lasti države in zato ne morejo ljudje prispevati na primer za obnovo cerkva lesa, ker ni njihov, ampak je državen. Minister je na to odgovoril, da Slovenija zdaj posebej varuje le 3 odst. svojega ozemlja, po načrtih pa naj bi ga 24 odst. in tu je predviden tudi Kočevski regijski park. Zato ni načrtovano, da bi zemljo delili ali pro- Orkester Videm 2. v Vklenciji Krški glasbeniki nastopili v Španiji - Zahtevno KRŠKO - Pihalni orkester Videm iz Krškega je na mednarodnem festivalu amaterskih pihalnih orkestrov v Valenciji nastopil s še petimi orkestri v prvi težavnostni skupini in se uvrstil na 2. mesto. Za Krčane je bila to prva mednarodna preizkušnja. Krški orkester so okrepili z nekaj profesionalnimi glasbeniki in novimi instrumenti - violončelom in kontrabasom, kar je celemu orkestru dalo nov zvok. Po besedah prof. Draga Gradiška, vodje orkestra, je to pomenilo za člane orkestra še en izziv in razmišljajo, da bi v bodoče ta dva instrumenta redno vključili v orkester. Krški godbeniki so v tekmovalnem delu festivala med drugim izvedli tudi Bučarjeve “Belokranjske pisanice”, s čimer so navdušili tako občinstvo kot ocenjevalce. Sicer je tovrstna glasba med temperamentnimi Spanci zelo priljubljena, kar se je pokazalo tudi na dveh koncertih v španskih letoviščih, kjer so Krčani nastopili z repertoarjem svetovno znanih mojstrov orkestralne glasbe. Mediteranska klima in vroči poletni dnevi narekujejo za nas nekoliko neobičajen način življenja. Španci namreč zaživijo šele zvečer, ko vročina poneha, in njihovo kulturno življenje traja do zgodnjih jutranjih ur. Zaradi velike vročine se je vse na festivalu odvijalo nekoliko počasneje, vendar je bila organizacija prireditve zelo dobra. Festivala so se udeležili zelo kakovostni orkestri. Za primer povejmo, da je obvezna skladba, ki jo imajo pri nas nastopajoči v prvi Troj. Drago Gradišek težavnostni skupini, pri njih obvezna za tretjo skupino. Žato je toliko pomembnejši uspeh krškega orkestra. Udeležba na festivalu v Valenciji je Pihalnemu orkestru Videm odprla pot na tovrstne mednarodne prireditve. Povabljeni so na svetovno tekmovanje pihalnih orkestrov na Nizozemskem. “Toda udeležba na tem festivalu ni odvisna samo od orkestra,” pravi prof. Gradišek. S trimesečnim trdim delom na pripravah za Valencijo so dokazali, da lahko uspešno predstavljajo Krško in Slovenijo po svetu. Največji problem predstavlja financiranje redne dejavnosti orkestra. Tokrat so glasbenikom nudili finančno pomoč občina Krško in KS Krško ter sponzorji Zavarovalnica Triglav Krško, Vitacel, M-Preskrba in obrtno združenje Krško. Glasbeniki so ob zahtevnih pripravah imeli še veliko dela s formalnostmi,ki jih je zahteval organizator. B. B. Velika izbira za znanja željne V črnomaljskem Ziku so pripravili bogat izobraževalni program - Velika pozornost turizmu in računalništvu - Lani se je dodatno izobraževalo okrog 700 ljudi ČRNOMELJ - Tukajšnji Zavod za izobraževanje in kulturo (Zik) velja za institucijo, v kateri pridobi vsako leto znanje nekaj sto ljudi. Samo lani je različne oblike izobraževanja obiskovalo 600 do 700 ljudi iz vse Bele krajine. Pričakujejo, da jih bo letos še več, saj bodo začeli tudi z nekaterimi novimi programi. Pripravljajo še izdajo kataloga, v katerem bodo podrobneje predstavili izobraževalne programe. Čeprav v Ziku pri vpisu nikogar ne zavrnejo, priporočajo občanom, da se čim prej pozanimajo za programe in se vpišejo v tistega, ki jim pač ustreza. Prijave bodo sprejemali do 15. septembra, prijave za tečaje pa sprejemajo tudi v Ljudski knjižnici v Metliki, kjer bodo tečaje, če bo prijav dovolj, tudi izvedli. In kaj so v Ziku pripravili za prihajajoče šolsko leto? Brezplačno bo na voljo osnovna šola za odrasle in sicer opismenjevanje ter kombinirana oddelka 5. in 6. ter 7. in 8. razreda. Pripravili bodo štiri programe za usposabljanje brez pridobitve izobrazbe, torej priučitev in sicer v gradbeništvu.za zidanje in 8 ometanje, v gostinstvu in turizmu za kuharske in natakarske pomočnike, v prometu za skladiščenje in transport ter v lesarstvu. Pestra izbira je med programi za pridobitev izobrazbe in sicer za II, stopnjo gradbinec I in obdelovalec lesa, za IV. stopnjo kuhar-natakar, prodajalec in prekvalifikacija v prodajalca. Za pridobitev V. stopnje izobrazbe bodo kandidati lahko izbirali med nadaljevalnimi programi za ekonomsko-komercialnega ali strojnega tehnika ter trgovinskega poslovodjo ter programom za tekstilnega tehnika. Tisti, ki imajo končano V. stopnjo, pa se bodo lahko odločili za program računovodje ali regionalnega turističnega vodnika po Beli krajini. Ali pa za pridobitev VI. stopnje izobrazbe na poslovni šoli, višji uprav- * V okviru splošno izobraževalnih programov so pripravili vrsto jezikovnih tečajev za otroke, mladino in odrasle, tečaje krojenja, šivanja, strojnega pletenja, strojepisne in ručunulniškc tečaje, vodenje knjig v obrti, usposabljanje za življenjsko uspešnost ter različne študijske krožke. Poleg tega se bodo lahko znanja željni vključili v seminarje o izdelovanju domačega platna, peharjev, pisanic itd. Pri teh programih bodo letos dali v Ziku poudarek turistični dejavnosti in računalništvu, saj so z enajstimi računalniki na novo opremili računalniško učilnico. ni šoli, organizaciji dela ali višji strojni fakulteti.' M.B.-J. dajali zasebnikom, saj je to v nasprotju s težnjo po parku. Dodal je, da je na Kočevskem te dni kar okoli 2.000 divjih tabornikov in da zalo 300 kočevskih medvedov nima miru in se selijo drugam. Zato bodo zaostrili kontrolo kampiranja. Posebno pa je pomembna za kočevske razmere njegova izjava: Država pri tem ne sme iti mimo volje ljudi. Ali drugače: Država ne sme ustanoviti narodnega parka, če so domačini proti. J. PRIMC USPEŠEN NASTOP HARMONIKARJEV LOŠKI POTOK - Vroče poletno pa tudi kulturno mrtvilo je pretekli teden poživil tekmovalni nastop predvsem mladih harmonikarjev, kije bil organiziran pod pokroviteljstvom kava bara Lokvanj v Retjah ob teniškem igrišču. Izvajalci so pokazali dokajšnje znanje, kar gre gotovo pripisati aktivni vadbi v glasbeni šoli v Loškem Potoku. V tekmovalnem delu je nastopilo 22 instrumentalistov in nekaj pevcev v starosti od 6. pa do 15. leta. Vsi so dobili priznanja. Nastop sta vodila g. Gregorič in g. Modic, člana domačega instrumentalno vokalnega ansambla Sijaj, ki je po tekmovanju skrbel za veselje nekaj sto obiskovalcev. A. K. Noč tudi za maškarado Na Kostanjeviški noči znane pustne skupine SLOVENSKI KOZOLEC NA NIZOZEMSKEM DRONTEN - Med 1. in 11. avgustom bo v mestu Dronten na Nizozemskem L evropski zlet mladih, na katerem se bo Slovenija predstavila z razstavo Slovenski kozolec. Razstavo sestavlja 18 maket različnih lipov kozolcev avtorja Borana Hrelje, informativno pa jo dopoljnjuje foto- KOSTANJEVICA - Na nedavni kostanjeviški noči, o kateri je Dolenjski list na kratko že poročal, so organizatorji pripravili poleg zabavne prireditve za staro in mlado tudi delovno srečanje znanih pustnih skupin iz Slovenije. V zabavnem delu so poleg iger na vodi pripravili spust okrašenih čolnov po Krki ter nastop kostanjeviške plesne skupine Harlekin in klovna Eve Maurer. Tudi letošnjo prireditev so delali z mislijo, da polnoč ne sme miniti brez ognjemeta. V pustno obarvanem delu prireditve so se srečale pustne skupine Korant iz Markovcev, Pustje iz Liga pri Kanalu, Lautarji iz Cerknega in kostanjeviški Šelmarji, ki so bili kot sekcija krajevnega kulturnega društva tudi organizatorji celotne noči. Po besedah Milana Kuplenika, člana pripravljalnega odbora Kostanjeviške noči, so ljubitelji pusta v preteklosti soglasno izbrali Kostanjevico za kraj in poletje za čas vsakoletnih srečanj. Kostanjevica jim je vsem všeč, poletje pa je čas, ko se še ne pripravljajo na pusta in se lahko v miru pomenijo in malo poveselijo. Pustne skupine so imele v Kostanjevici skupščino, na kateri so se podrobneje pogovarjale o organiziranju pustovanj. Ohranili želijo pustni običaj. Pri tem bi pustni zanesenjaki radi slišali čim več strokovnih mnenj in iz tega razloga so lani že povabili medse dr. Janeza Bogataja. Strokovnih mnenj si žele tudi zato, ker bi radi zaščitili pustne like pred komercializacijo, ki je že na pohodu. “Želimo zaščititi lik, okolje, v katerem se pojavlja in čas, ko se pojavlja,” je povedal Milan Kuplenik. L. M. Wm MASKE SE DOBRO POČUTIJO TUDI POLETI - Kostanjevičani niso preskočili časa, le najbolj znane slovenske pustne maske so povabili v svoje mesto na tradicionalno poletno Kostanjeviško noč. Maškare so se zagnale po cesti in med ljudi in pozneje šle v sprevodu nazaj v naročje "noči." (Foto: L. M.) monografija fotografa Jake Čopa in etnologa dr. Toneta Cevca. Razstava in monografija sodita v projekt Pot kulturne dediščine podjetja Agnes iz Žirovnice na Gorenjskem. pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu (068)26-005 Boste dopustili, da o usodi vašega certifikata odločajo drugi ali celo naključje. VERJETNO NE. VIZIJA je s svojim znanjem in pogledom vnaprej pripravila za vas možnost, da certifikat vložite v VIZIJO, ki jc doma v vašem kraju. VAŠ POGLED V PRIHODNOST Vizija, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto VIZIJA Informacije: tel. 068/323-260 Pričetek zbiranja: 1. 8. 94. Za večjo moč dolenjskega gospodarstva Z avgustom je Vizija začela zbirati certifikate NOVO MI -STO -1. avgusta jc pričela Vizija, družba za upravljanje investicijskih skladov za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino, zbirati lastniške certifikate. Družbo je pred dobrega pol leta ustanovilo .33 strokovnjakov iz navedenih območij in Zavarovalnica Tilia z namenom, da bi na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini zbirali lastniške certifikate in jih kasneje zamenjali za delnice različnih slovenskih podjetij. To naj bi bila predvsem perspektivna podjetja v navednih regijah in na širšem prostoru, predvsem pa podjetja s področja farmacevtsko-kemične dejavnosti, telekomunikacijskih storitev, distribucije naftnih derivatov, prehrambene industrije, trgovsko-dislribucij-ska podjetja in podjeta s prodočja turizma s poudarkom na zdraviliškem turizmu.Vizija bo največ 40 odst. vrednosti zbranega kapitala naložila v delnice velikih podjetij, največ 50 odst. vrednosti zbranega kapitala bo naložila v delnice srednje velikih podjetij, največ 30 odst. vrednosti zbranega osnovnega kapitala bo naložila v delnice srednjih in majhnih pod-jetih, v katerih bo aktivno upravljala in največ 20 odst. vrednosti zbranega osnovnega kapitala naložila v delnice in obveznice, ki že kotirajo na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. V Viziji bodo poskrbeli, da bodo naložbe zagotavljale delničarjem maksimalne donose in delno kapitalsko prirast. Osnovni cilj delovanja bo torej realno povečanje premoženja investitorjev ob zmerni stopnji tveganja. Poleg tega želi Vizija s svojim delovanjem pomagati k ohranjanju finančnih in gospodarskih aktivnosti j na območju Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Certifikate lahko zamenjate za delnice Vizije v vseh enotah poslovalnice Tilia, poštnih enotah Novega mesta in Kočevja ter enotah SDK v vsej regiji. Vizija ima sedež v Novem mestu v Zavarovalnici Tilia. I KATJA ŠTI MAC “Ne nastavljajte!” svetuje policija Število vlomov v avtomobile močno narašča - Pogosto lepo nastavljene denarnice, ženske torbice in kovčki kar vabijo tatove - Ne izzivajte usode! NOVO MESTO - Zaradi pogostih vlomov v osebna vozila na celotnem območju novomeške uprave za notranje zadeve ter tatvin raznih predmetov in prtljage iz avtomobilov, policija opozarja vse voznike, naj svoja vozila skrbno zaklepajo in takrat, ko jih zapustijo, s sabo odnesejo vse predmete in prtljago, ki bi lahko privabila vlomilce. PLAČAL SIJE Z VENTILOM - 25. julija jc N. A. iz Straže v Novolesovi Žagi z viličarja odvil ventil in ga odnesel domov. To je storil zato, ker mu niso plačali popravila omenjenega delovnega stroja. ZAGO RELA JE SYLENA - V noči na 30. julij je zagorelo v stanovanju Janka O. v Brajčevi ulici v Novem mestu. Požar, ki je v kuhinji povzročil za 700.000 tolarjev škode, je nastal zaradi kratkega stika na električni napeljavi pomivalnega stroja Candy Sylena. GRANATA IZ KRKE - Med potapljanjem v reki Krki jc 27. julija Joško C. pri Čadražah našel granato ročnega minometa iz druge svetovne vojne in jo predal pirotehniku. TORBICI IZ AVTA - 27. julija je v Malenški vasi neznanec razbil steklo na osebnem avtomobilu Marije Š. in ukradel dve ženski torbici ter s tem lastnico oškodoval za 100.000 tolarjev. PODRL SMREKI - Vinku K. z Vrhnike je včasu med 15. junijem in 15. julijem v gozdu pri Podzemlju neznanec posekal dve smreki. Kočevska stranpota LASTNINILI KURE IN PETELINA - K. J. s Trate v Kočevju je 25. julija prijavil policistom, da so mu neznani storilci ukradli iz kurnika 6 kur in petelina. NESREČA NA MAGISTRALKI -Voznik motornega kolesa N. D. iz Vasi je 2(>. julija okoli 16.45 zapeljal s stranske ceste na magistralko in s lem izsilil prednost osebnemu avtomobilu, ki je peljal po magistralki. Kljub zaviranju in umikanju voznika avtomobila je prišlo do trčenja. Hudo poškodovanega motorista so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. OB NAPADU PADEL V RINŽO -29.7. ob 12.40 so bili kočevski policisti obveščeni, “da so ljudje potegnili iz Rinže neznanca, ki še kaže znake življenja”. Policisti so ugotovili, da seje 28-Ictni S. L. iz Kočevja sprehajal ob reki Kinži, dobil epileptični napd in padel v vodo. Občani so ga izvlekli ven. Odpeljan jc bil v ljubljansko bolnišnico, od koder pa so že sporočili, da ni v življenjski nevarnosti. PRESENETILI TATIČE - Uslužbenec kočevske varnosti jc med vikendom presenetil mladince, ki so skušali pretočiti bencin iz nekega avta v kanto. Mladi tatiči so pobegnili. KLIC V SILI NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršne koli težave lahko pokličete na telefonsko številko 068 341-304, v četrtek med 19. in 21. uro. Na vaš klic ho čakala socialna delavka Mira Gril. TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je 068 44-293. Policija mora namreč čedalje večkrat obravnavati primere vlomov v avtomobile in v večini obravnavanih primerov se izkaže, da so vlomilci največkrat vdrli v vozila, v katerih so se na vidnem mestu nahajali za njih zanimivi predmeti - denarnice, ženske torbice, kovčki ali dokumenti. Zelo zanimiva je lahko že polivinilna vrečka, ki se nahaja na zadnjem sedežu, saj se lahko v njej skriva marsikaj. In če ne drugega, vam bo zaradi nje tat pri vlomu poškodoval vozilo. Zelo pogosto lastniki motornih vozil zlikovcem olajšajo delo, če pust- Rop kot v filmu Ciganki prosili za prevoz in potem voznika oropali ŽABJAK - Dobrota je sirota, pravi stari ljudski rek in da je v pregovorih precej resnice, je na lastni koži občutil Anton H. z Mirne. 30. julija ob desetih zvečer sta ga v bifeju Jurček v romskem naselju Zabjak neznani Romki prosili, naj ju odpelje do Račjega sela pri Trebnjem. Anton je privolil ju vkrcal v svoje vozilo in odpeljal, a ne daleč. Že med vožnjo sta mu ciganki iz zadnjega hlačnega žepa zmaknili denarnico, v kateri je imel 38.300 tolarjev in debelejšo zlato verižico, potem pa je ena iz-ihed njiju zahtevala, naj avto ustavi. Ko je Anton ustavil svoje vozilo, se je za njim ustavila tudi stoenka, iz katere sta stopila dva Ruma. Eden izmed njiju je Antona udaril, nakar so vsi štirje Romi s plenom pobegnili v noč. Streli na banko Krogla seje ustavila na vratih pisarne uslužbencev NOVO MESTO-22. julija se je 25-letni Jožko O. z Gomile pri Trebnjem peljal po Dalmatinovi ulici v Novem mestu. Pod prednjim sedežem je imel spravljen samokres, ki ga je namenil lastni obrambi, a zanj ni imel dovoljenja. Ko ga je pobi til izpod sedeža, seje ta sprožil. Jožko O. se je v tistem trenutku nahajal ravno pred SKB banko. Krogla je prestrelila pločevino osebnega avtomobila, nato še dvojno steklo vhodnih vrat banke, ustavila pa seje šele v okvirju vrat pisarne uslužbencev banke. Na srečo ni bil nihče ranjen. Zaradi streljanja se je v prostorih banke sprožila alarmna naprava. Policisti so po sprejetem signalu hitro ukrepali in opravili cestno blokado okolice objekta banke. Jožka O. ki je streljal na banko, so izsledili pri pregledu oseb in vozil. V nje-govjeni vozilu so našli tudi samokres. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti bo zoper Jožkti O. podana kazenska ovadba. =l(®> MOTORIST ZBIL KOLESARKI -1. avgusta ob 21.41) se je na lokal n i cesti Cerklje ob Krki - Hrastje v Črcšnjicah zgodila prometna nesreča, kater vzrok je bilo nepravilno prehitevanje. 32-let-ni C. A. iz Črešnjic je z motornim kolesom dohitel in prehitel osebni avtomobil. Po prehitevanju je nadaljeval vožnjo po levi strani ceste in zaradi tega trčil v nasproti vozečo kolesarko Ž. M. Pri tem sta oba padla, motorno kolo pa je za tem treščilo še v kolo druge kolesarke K. K., kije tudi padla. Motorist C. A. seje med padcem težje poškodoval, kolesarka Ž. M. pa je bila lažje poškodovana. ZAVIRAL JE V OVINKU - 30. julija ob 21.30 se je 17-letni I. J. iz Re-štanja peljal z motoijem po lokalni cesti Bohor - Dovško. Pri Dovškem je med vožnjo iz desnega v levi nepregledni ovinek zaradi prevelike hitrosti zaviral, izgubil oblast nad motorjem in grdo padel. Hudo poškodovanega so odpeljali v novomeško bolnišnico. Sumijo, da je bil vzrok nesreče poleg prevelike hitrosti tudi alkohol. Z MOTORJEM PREKO NASIPA -31. julija ob 15.50 seje 43-letni K. A. iz Rožnega z mopedom peljal iz smeri Dolenjega Leskovca proti Rožnem. Ko je pripeljal iz levega slabo preglednega ovinka na ravnino, je zapeljal preblizu desnega roba ceste, na bankino in se prevrnil preko 1,8 metra visokega nasipa. Med padcem se je hudo poškodoval, tako da so ga morali odpeljati v ljubljanski klinični center. UMRL POD TRAKTORJEM - Ko je 26. julija 56-letni Anton V. iz Malenške vasi vozil traktor z nakladalko se je na brežini travnika traktor prevrnil in voznika potlačil pod sabo. Anton K. je podlegel poškodbam že na kraju nesreče. ijo avto odklenjen ali celo spuščeno šipo na vratih in morda celo ključe v ključavnici, kar bi marsikaterega tatu zamikalo, da si vozilo vsaj sposodi, če vam ga že ne ukrade. Če se vam do sedaj ni še nič podobnega zgodilo, to ne pomeni, da bo vaš avto ostal nedotaknjen tudi v prihodnje, zato policija svetuje, da avtomobile skrbno zaklepate in ko jih zapustite, s sabo odnesete vse predmete, ki bi bili lahko zanimivi za vlomilce; prtljago ali druge stvari, ki jih ne morete odnesti s sabo, pa pospravite v prtljažnik, kjer ne bodo tako na očeh. Izogibajte se parkiranju na temnih in manj obljudenih mestih, vaše vozilo bo veliko bolj varno v naselju in na dobro osvetljenih parkiriščih, zato naj vam ne bo težko zaradi varnosti stopiti nekaj korakov peš. Tudi na našem trgu se da kupiti več vrst avtomobilskih alarmov, ki bodo skoraj zagotovo odgnali vlomilce, ki jih pogosto privlačijo tudi avtomobilski radijski aparati. Če ste se odločili za nakup novega radia, se raje od- TRAKTORSEJE PREVRNIL PREK TRAKTORISTA VETRNIK- 27. julija je 65-letni K. M. iz Kompolj s traktorjem znamke Deutz 4006 v zaselku Vetrnik na travniku obračal seno s pomočjo obračalnika. Pri tem je zapeljal po travnati strmini navzdol, traktor se je pri tem zaradi nagiba terena prevrnil na desni bok in se 30 metrov kotalil po strmini. Med prevračanjem je traktorista vrglo s sedeža, traktor pa seje prevrnil prek njega. Hudo telesno poškodovanega K. M. so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Na traktorju, ki ni imel kabine ali varnostnega loka, je škode za okoli 200.000 tolarjev. TATINSKO SKLADIŠČE ČRNOMELJ - Na podlagi suma in odredbe preiskovalnega sodnika so črnomaljski policisti opravili hišno preiskavo prt 53-Ietnemu Rustemu K. z Lokev pri Črnomlju. Hitro so ugotovili, daje bil sum priskovalnega sodnika upravičen, saj so pri osumljencu našli več ukradenih predmetov in sicer avtomobil VW - golf, glasbeni stolp Yoko z dvema zvočnikoma in avtoradio MTC-Te. Ugotovili so, da sta ukradene predmete k Lokovljanu prinesla oziroma pripeljala Slavko H. in Janez K., ki sta večkrat vlamljala. PO DOLENJSKI DEŽELI • Verjetno ste že slišali za tisto šalo, ko je starejši možakar stopil iz cerkve Marije pomagaj na Brezju in zavpil: “Madona, spet bom lahko hodil. ” V trenutku se je okoli njega zbrala množica romarjev, novinarjev in drugih “firbcev”, ki so hoteli videti čudež, kako bo hromi po obisku cerkve shodil. A jih je stric moral razočarati, saj so mu le moped ukradli. Nekaj podobnega se je 30. julija zgodilo Dobincu Bogdanu Z., ki mu je nekdo sunil moped in še čelado pred novomeško bolnišnico. • Tudi gospa z Gorenjih Jesenic je bila presenečena, ko je 28. julija zvečer stopila z vlaka na železniški postaji v Puščavi. Njenega modrega kolesa, s katerim se jc popoldne pripeljala do postaje, ni bilo več. • Novomeščan Andrej Švent se je 27. julija zvečer sicer še lahko vozil, čeprav mu je neznan nepridiprav razbil šipo na desnih vratih njegovega avtomobila, ki ga je glavni organizator evropskega prvenstva v triatlonu parkiral pred občinsko stavbo na Kettejevem drevoredu, kjer so imeli novomeški triatlonci pred tekmovanjem svoj štab. Žal pa Andrej ta večer svojih pomočnikov ni mogel peljati na zasluženo osvežilno pijačo pred spanjem. Kot prvič bi jim v njegovem avtu zaradi razbite šipe pihalo, kot dnigič pa mu je nepridiprav zmaknil denarnico z 2.000 tolarji in 10 čeki. ločite za model, kije zaščiten s kodo. Tak aparat je za vlomilca neuporaben in ga tudi ne bi mogel prodati. Glede na statistične podatke, kijih policija vsako leto posreduje javnosti, močno narašča organiziran kriminal. In če postane vaš avto žrtev le-tega, je zelo malo verjetno, da boste dobili ukradeno nazaj, saj je organizirane lopove veliko težje izslediti, kot manjše tatiče, ki ukradeno blago poskušajo prodati kar v domačem kraju. I. V. AlJTpIATI/C d.o.o. Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax: 068/324-424 PRODAJA VOZIL KREDITI, TUDI BREZ POLOGA LEASING Malomarnost kar kliče po nesreči Spet je počilo in še bo ob zaraščenih cestah LOŠKI POTOK - Že letos, natančneje 19. maja, smo v Dolenjskem listu pisali o izredno zanemarjeni regionalni cesti Loški potok - Nova vaj-, ki je zaradi tega izredno nevarna. Pri tem ne gre samo za razdrapano cestišče, podrast in grmovje dobesedno zakriva mnoge ovinke, vse to pa kar kliče po nesreči. V nedeljo, 24. julija, je počilo na odseku dober kilometer asfaltiranega cestišča v vasi Retje, ki je milo rečeno, tudi nekakšno dirkališče za mlade nadobudneže. Če opustimo suhoparna poročila, ki jih beremo vsak dan v časopisju, moramo tokrat zapisati nekoliko drugače. Glavni krivec je vsekakor mlad, komaj 16-letni mopedist s sopotnikom, ki je sekal levi, blagi ovinek, popolnoma nepregleden in se je v izteku dobesedno prilepil v nasproti vozeči avto. Posledice so hude. Škode na razbitinah skoraj ni vredno omenjati, ironija pa je, da je mopedist imel vozniško dovoljenje, avtomobilist pa ne in torej nikakor ni sodil na cesto. Stroški pa bodo nedvomno veliki, saj je zdravniška ekipa, ki pa jo je v nedeljo še težko priklicati, imela polne roke dela, prav tako policisti pa tudi rešilni avto je moral kar dvakrat peljati v Ljubljano in nazaj. Koliko bo prikrajšan mladi mopedist, ki je učenec srednje šole in v prihodnjem letu gotovo ne ho . mogel uspešno študirati, pa je vprašanje, ki ima širše razsežnosti in dolgoletne posledice. Seveda se vsiljuje vprašanje, kdo je še kriv v tej nesreči, ki se lahko ponovi danes ali jutri. Ovinek je namreč tako zaraščen, da je nevaren tudi tistim, ki sicer upoštevajo varnost in omejitve. Torej je nekje še upravljalec cest. Če torej upoštevamo stroške, bolečine, strah udeležencev in svojcev, bi bil za cestarje mačji kašelj, da bi cestišče očistili tu in na podobnih mestih. a. kosmi:RL VEC NAŠEGA OKOLJA! Z vso vnemo hitimo v 2 L stoletje, ne zavedamo pa sc, kaj se dogaja okoli nas. Vsako minuto se spreminja življenje v naravi. V reke se iz tovarn in gospodinjstev izlivajo razne odplake, ki so včasih tudi strupene. Spreminjajo se v vse bolj črne ceste, ki se vijejo po našem planetu. Potrebe civiliziranega človeka so vedno večje. Razvoj zahteva vedno več energije in surovin, iz katerih nastanejo v nadaljnjem procesu velike količine odplak, ki tečejo v reke, morja ali gramozne jame in votline. Življenje marsikatere živalske vrste na našem planetu je ogroženo. Izredno nevarno je toplotno onesnaževanje, ki ga povzročajo termo - in jedrske elektrarne. V zadnjem času pa nastajajo tudi težave s podtalnicami. Ne onesnažujmo lastnega življenjskega prostora! BENO MARUŠIČ OŠ Boštanj * Vsem ljudem je možno lagati le nekaj časa, nekaterim ljudem je mogoče lagati ves čas, nikakor pa ni mogoče ves čas lagati vsem ljudem. *Boj se revnih politikov. (Oven) Petarde, nakar še pištola Ko so ga hoteli legitimirati, uperil pištolo v policista SENOVO - Neznanec, za katerega so krški policisti dobili obvestilo, da na Senovem meče petarde in strelja s pištolo, je potem, ko so ga opazili med stanovanjskimi bloki in ga hoteli legitimirati, pričel bežati. Policisti so ga pred blokom dohiteli, tedaj pa je razgrajač izza pasu potegnil pištolo in jo kljub opozorilu ni hotel odvreči. Policistu mu jo je uspelo izbiti iz roke. Neznanec, za katerega so kasneje ugotovili, da je 57-letni M. M. s Senovega, ni hotel upoštevati ukazov policistov in se je začel upirati. Policisti so zato morali uporabiti sredstva za vklepanje in vezanje. Ugotovili so, da je M. M. res metal petarde, ni pa streljal s pištolo. Ta je bila takrat, ko jo je M. M. uperil proti policistu, pripravljena na strel, saj je bil naboj v cevi. Orožje in strelivo -pištolo znamke Baretta devet mil-imeterskega kalibara ter 15 nabojev istega kalibra - je M. M. posedoval brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa, zato so mu policisti vse skupaj zasegli. M. M. je osumljen storitve kaznivega dejanja “preprečitve uradnega dejanja uradni osebi” in bo zoper njega podana kazenska ovadba. Preslišal prometnika in iztiril Poškodovana lokomotiva - Kazenska ovadba zoper strojevodjo metnika in iz tira 16 začel premikalno vožnjo proti tiru 9. Pri tem ni upošteval rdeče luči na premikalnm signalu. Prevozil je raztirnik, ki ni dovoljeval vožnje proti glavnemu tiru. Prvi podstavni voziček lokomotive je zapeljal s tirnic na levo stran na tla oz. na železniške pragove. Lokomotiva se je po štirih metrih vožnje po pragovih ustavila. Promet na magistralnih tirih za izvoz in uvoz vlakov na železniško postajo zaradi iztirjene lokomotive ni bil ogrožen. Lokomotiva ima deloma poškodovan snežni plug na sprednji strani, ustroj proge pa ni bil poškodovan. Materialna škoda še ni ocenjena, zoper strojevodjo pa bo podana kazenska ovadba. DOBOVA - 28. julija je na železniško postajo v Dobovi pripeljal tovorni vlak iz Sevnice z dieselsko lokomotivo, ki jo je upravljal 37-let-ni strojevodja Č. D. iz Ribnikov. Za premik lokomotive s službenim vagonom iz enega na drug tir je bil ustrezno dogovorjen prek UKV veze s 26-letnim postajnim vlakovnim odpravnikom T. I. s Šmarčne in s 24-letnim premikačem S. S. iz Laškega. Premik naj bi se zgodil takoj po uvozu hitrega vlaka s Hrvaške. Vlakovni odpravnik je postavil uvozni signal na prosto za uvoz hitrega vlaka in s tem avtomatsko sprožil bočno zaščito glavnega uvoznega tira s Hrvaške. Strojevodja je preslišal sporočilo pro- PRETEPEL SOSEDA POŽAR V DISKO KLUBU SLOVENSKA VAS - Ko sta se 47-letni Milan B. in njegova žena 29. julija pripeljala domov v Slovensko vas, je k njima pristopil 38-letni sosed Sašo M. in brez povoda udaril Milana z glavo v obraz, mu z avtomobilskimi vrati priprl roko in mu jo zlomil ter ga nato še zbrcal. Hudo poškodovanega Milana B. so odpeljali v novomeško bolnišnico, s Sašom M. pa se bo ukvarjal novomeški javni tožilec. SILO VEC - 28. julija je zagorelo v lokalu 43-letnega K. A. na Silovcu. Kriminalisti in policisti so ugotovili, da je požar nastal v posebnem prostoru, kjer imajo občasno disko klub. Vse kaže, daje bil vzrok nestrokovno napeljana električna napeljava. Gasilci s Sromelj so požar pogasili. Ogenj je uničil ladijski pod in pohištvo. Gmotna škoda znaša po nestrokovni oceni okoli 700.000 tolarjev. AtNTJIATI/C* d.o.o. PRODAJA VOZIL Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax: 068/324-424 CORSA, ASTRA, VECTRA, OMEGA in ostali tipi Oplovih vozil na 4-letni kredit s pologom ali brez. Ugoden leasing! KARAOKE NA STUDIU D Če želite sodelovati v ponedeljkovi oddaji »Hvala bogu, ponedeljka je konec«, izpolnite prijavnico in jo pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, Novo mesto, s pripisom »ZA RADIJSKE KARAOKE«. Ime in priimek .............................;............ Naslov .................................................. Telefon ..................................... Evropsko triatlonsko prvenstvo je tukaj v kočevskem dresu? Iščejo zamenjavo za Gor-bunovo in Burjakovo KOČEVJE - Rokometašice Kočevja, ki so v zadnji sezoni osvojile 4. mesto in sc s tem spet uvrstile v eno izmed evropskih pokalnih tekmovanj, sc bodo prihodnji leden začele pripravljati na novo sezono, čeprav je sprva kazalo, da ne bodo mogle prebroditi velikih težav in da bo njihov klub celo razpadel. Na srečo so krmilo kluba prevzeli novi, pravi ljudje, v njihovi ekipi pa sc je prejšnji teden že preizkusila rokometašica zagrebške Sparlc Olivera Oroz, ki je bila pred kratkim proglašena za najlepšo hrvaško športnico. Olivera očitno ni samo lepo dekle, saj je tudi s svojim znanjem povsem zadovoljila kočevske strokovnjake, z lepotico na parketu pa bodo verjetno zadovoljni tudi domači gledalci. Medlem ko je z Orozovo skoraj vse že dogovorjeno in mora Zagrebčanka le še urediti papirje v svojem dosedanjem klubu, pa Kočevkc še naprej iščejo okrepitve in bodo ta teden preizkusile dve splitski igralki. Hrvatice naj bi zamenjale Ukrajinki Burjakovo in Gorbunovo, ki sta zapustili Kočevje še pred koncem minule sezone. Izpraznjeno trenersko mesto naj bi zapolnil eden izmed dveh ribniških strokovnjakov - Nikola Radič ali Zdenko Mikulin. mg. Nastop 19. državnih reprezentanc - Favorita Nizozemec Rob Barel in zmagovalka lanske novomeške tekme Isa-bele Mouthon - Za zmago bo potreben čas pod štirimi urami - Ob otvoritvi Bergerjevi Trije problemi duha NOVO MESTO - V soboto se bo ob 11. uri s Startom plavanja na Loki začela letos največja športna prireditev v Novem mestu. Na evropskem prvenstvu v srednjem triatlonu (2,5 km plavapja, 80 km kolesarjenja in 20 km teka) bo nastopilo preko 170 triatloncev iz Nizozemske, Švice, Francije, Italije, Nemčije, Anglije, Avstrije, Češke, Ukrajine, Rusije, Hrvaške, Belgije, Danske, Latvjje, Portugalske, Slovaške, Švedske, Madžarske in Slovenije. Glede na to, da je slovenska reprezentanca ostala brez svojega prvega moža, poškodovanega Igorja Kogoja, ostali fantje in dekleta nimajo možnosti za zmago, vendar so dovolj dobri, da bodo lahko posegli v boj za mesta tik pod vrhom tako med posamezniki, kot tudi v ekipnem vrstnem redu. Medtem ko so med posamezniki favoriti za zmago več ali manj znani, je ekipni zmagovalec prevzaprav popolna neznanka, saj je tu izid odvisen od uspešnega nastopa vseh članov ekipe, v veliki meri tudi od tistih tekmovalcev, ki jim ta dan ne bo šlo najbolje. Med moškimi imata za zmago največ možnosti letošnji svetovni prvak Nizozemec Rob Barel in Švicar Christophe Mauch, ki vodi tudi v tekmovanju za evropski pokal serije ETU, med ženskami pa je favoritinj več; skupna zmagovalka predlanskega evropskega pokala, lanska zmagovalka tekmovanja v Novem mestu in letošnja svetovna prvakinja v dolgem triatlonu Isabcllc Mouthon, vodilna v seriji ETU Belgijka Jeaninne de Ruysscher in Nizozemka Katinka Wiltenburg, ki je letos zmagala na največjem evropskem dolgem triatlonu v Rothu. Barve Slovenije bodo zastopali Šentjcrnejčan Janez Avsec, Gregor Hočevar, Miro Kregar, Matija Medvešček, Janez Tomšič, Damjan Žepič ter dekleti Nataša Na-krst in Nataša Hribar. Tekmovanje bo spremljalo večje število domačih in tujih novinarjev, Radio Slovenija in Studio D bosta tekmo prc- našala z javljanji v živo, tekmovanje bosta snemali slovenska in novomeška televizija, na satelitskem programu Eurosport pa bodo 10. avgusta celi Evropi pokazali enourno reportažo. Štart dva in pol kilometra dolge plavalne proge v reki Krki bo ob H. uri na Loki. Z Loke bodo že 40 minut kasne- * Triatlon je nova olimpijska disciplina. Klasične dolžine prog so: olimpijski triatlon (1,5 km plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka), sredpji triatlon, kakršen je novomeški (2,5 km plavanja, 80 km kolesarjenja in 20 km teka) in dolgi ali ironman triatlon (3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka). Vsak športnik, ki premaga nadčloveške napore triatlonske proge, je junak, zato je navada med gledalci, da enako glasno spodbujajo tako zmagovalce kot tudi zadnjega, ki mu uspe priteči na ci(j. je prvi tekmovalci odpeljali na 80 km dolgo kolesarsko preizkušnjo. V Orehovici jih bodo gledalci videli nekaj minut pred poldnevom, oh 12.15 naj bi bili že v Šentjerneju okoli 12.40 pa na obratu na Glavnem trgu v Novem mestu. Najboljši se bodo na Glavnem trgu drugič pojavili okoli 13.30, ko bodo kolesa zamenjali za tekaške copate. 20- kilometrska tekaška proga je dokaj zapletena. Speljali so jo po ulicah mestnega središča, njeni kraki pa segajo v Bučno vas, na Ragovo, v Kandijo, del • Že v petek se bo v okviru evropskega prvenstva zvrstilo več prireditev. Ob 16. uri bo na loki štart otroškega triatlona in sprint triatlona za vse starejše kategorije, kar bo tudi zadnja kontrola delovanja vseh služb. Otvoritvena slovesnost bo ob 19. uri na Glavnem trgu, ob 20.15 pa bo na novem trgu otvoritvena predstava novomeškega režiseija Matjaža Bergerja Trije zadnji problemi duha, v kateri bodo nastopili: znani slovenski igralec Boris Cavazza, Sebastijan Cavazza, gost Aristarh Lcn-tunov iz Moskve, gimnasti, padalska reprezentanca Slovenije in Matjaž Tomlje - prvi Slovenec, kije dirkal na legendarni avtomobilistični dirki 24 ur Le Mansa. Proglasitev zmagovalcev, podelitev medalj in nagrad ter zaključek prireditev bo v soboto ob 20. uri. poti pa so speljali tudi čez Marof in skozi Ragov Log. Končni cilj bo na Glavnem trgu, za zmago bo tja treba prispeti že pred 15. uro, nekoliko počasnejši pa se bodo s progo ukvaijali vse do 17. ure. I. VIDMAR Mladi Krčan najboljši tudi na Črnem Vrhu - Zelo dobra tudi Sevničana Valant in Božič ter Novomeščan Pavlič ČRNI VRH - Na mednarodni gor-sko-hitrostni dirki na Črnem Vrhu je najmlajši tekmovalec, 18-letni Krčan Domen Staut (Pograt Petro Canada Racing Team, W. O.) po blesteči zmagi za Daihatsu pokal na sevniški dirki ponovno potrdil odlično pripravljenost in se približno na polovici tekmovanja za pokal Daihatsu še utrdil na vodilnem položaju. Za petami mu je bil s slabo sekundo zaostanka tudi tokrat le Tilen Holynski, tretjeuvršeni Vlado Očko pa je zaostal že za več kot 8 sekund. Z 2. oz. 3. mestom v skupini N sta se izkazala tudi Sevničana Samo Valant (Nissan Sunnny RT) in Drago Božič (West Olimpija) s Ford sierro cosvvorthom. Zelo zanimiv postaja boj za pokal Clio, kjer sta po tej dirki Novomeščan Alojz Pavlič in Martin Črtalič skupaj na 2. mestu, le 3 točke za Edvinom Klančičem. V skupni uvrstitvi dirke je zmagal Italijan Aguzzoni s prototipom Os-clla-BMW, domačin Stojan Pirjevec pa je bil spet najhitrejši med vozniki turističnih avtomobilov z beemvejem M3. PROGE SO NARED - Skoraj enoletno delo organizatorjev evropskega prvenstva v triatlonu je končano, vse proge so pripravljene, da sc nanje podajo najboljši evropski triatleti. Precej dela so imeli potapljači KPA Novo mesto, ki jim je košnja in čiščenje poldrugega kilometra dna reke Krke na Loki služila tudi kot ogrevanje za veliko ekološko akcijo Krka - izvir - izliv. (Foto: I. V.) Gaj z elanom, Elan brez možnosti V šestnajstini finala slovenskega pokala so Kočevci doma zlahka nadigrali Koprčane - Novomeški “otroški vrtec” je kljub porazu osvojil srca najbolj zvestih gledalcev KOČEVJE, NOVO MESTO - Nogometaši kočevskega Gaja so priprave na prvo leto v družbi najboljših očitno dobro opravili, kar so dokazali že na prvi resnejši preizkušnji, ko so v nedeljo doma na tekmi šestnajstine finala slovenskega nogometnega pokala zlahka premagali starega prvoligaša koprski Istrabenz, ki ima letos ponovno velike ambicije. Najbolj zaslužna za uvrstitev Gaju v naslednji krog pokalnega tekmovanja je celotna obramba s Smajičem na čelu, v napadu pa so sc posebej izkazali Vujičič, Struna in Komočar. Turnir začenja teniško zgodovino Med 12. in 14. avgustom bo v Novem mestu na teniških igriščih pod Portovalom odprto prvenstvo Teniške zveze Slovenije za člane in članice za pokal Sun mix NOVO MESTO - Ljubiteljev tenisa na Dolenjskem ne manjka, a vsaj do sedaj so živeli več ali manj popolnoma na robu dogajanj vrhunskega športa. Kot vse kaže, temu ni več tako. V novomeškem teniškem klubu so pred dobrima dvema letoma začeli resno delati z najmlajšimi in se v sorazmerno kratkem času v mlajših kategorijah prebili v sam slovenski vrh, krona dveh let uspešnega dela pa je organizacija odprtega prvenstva TZS za člane in članice, ki ga bodo Novomeščani pripravili med 12. in 14. avgustom. Tekmovanje se sicer ne more meriti z največjimi svetovnimi turnirji, vendar bodo imeli novomeški gledalci priložnost tokrat kar doma videti nekaj že dobro uveljavljenih domačih teniških imen. Pokrovitelj tekmovanja je Krka Kozmetika, nagradni sklad pa znaša 4.000 nemških mark. Rok za prijave je 11. avgust, takrat pa se bo natančno vedelo kdo bo tekmoval in koliko bo tekmovalcev, saj bi moral organizator v primeru večjega števila prijavljenih igralcev izvesti še kvalifikacije za glavni turnir. Novomeški teniški delavci bodo za doslej največje teniško tekmovanje v Novem mestu dodobra spremenili podobo igrišč in okolice. Igrišča so letos že obnovili, cestarji in Občinarji bodo poskrbeli za nujno potrebno asfaltiranje dovozne ceste in dela parkirišča. Nov.o podobo dobivata tudi okolica in gradbena jama, kjer naj bi stale prepotrebne slačilnice in stranišča, naj ne bi ostala prazna. “Navzlic temu, da gre nekaterim - na srečo redkim - naša zagnanost v nos celo tako, da nam deset dni pred začetkom pomembnega tekmovanja pošiljajo na igrišča urbanistične inšpektorje, puške ne mislimo vreči v koruzo. Poldrugo desetletje po preselitvi igrišč z levega na desni breg nam še vedno očitajo, da so zgrajena na črno; nasprotujejo ne le gradnji, pač pa tudi postavitvi začasnega montažnega objekta, koder bi lahko stotnija tenisarjev, med njimi je večina otrok, ki se vsak dan zvrsti na igriščih, opravila vsaj osnovne fiziološke potrebe. Prestopili bomo polena, ki nam letijo pod noge in pripravili prireditev, ki se je Novo mesto ne bo sramovalo, nekaj za popotnico pa bo od nje ostalo tudi dolenjskemu tenisu. V klub prihaja vsak dan več prijateljev tenisa, dobro organiziranost in množičnost naše teniške šole pa je TZS že večkrat postavila drugim za vzor in nas simbolično nagradila. Največja nagrada za naš trud pa so imenitni uspehi naših mladih tenisarjev,” ne brez prizvoka grenkobe razmišlja predsednik TK Novo mesto Bojan Budja in dodaja, da bi naslednje leto radi pripravili enega izmed satelitskih turnirjev, kakršne imajo Portorož, Kranj, Murska Sobota, Velenje Domžale in Maribor. I. V. Kočevci so začeli skoraj nekoliko plaho, vendar so že v času navidezne premoči gostov dosegli svoj prvi zadetek. Po lepi podaji Hasanagiča je iz neposedne bližine zadel Vujičič. Le nekaj minut pozneje sc je za samostojno akcijo odločil Komočar, se lepo prebil do vrat in streljal le nekaj cm nad vratnico. V drugem polčasu so Kočevci še naprej oblegali koprska vrata, čeprav so gostje še vedno imeli terensko premoč. Lepe priložnosti so zamudili Komočar, Struna in Vujičič. Ko je v 68. minuti zaradi poškodbe moral z igrišča Muh-vič, Gaj pa je izkoristil že obe menjavi, je domačim navijačem postalo vroče, saj je njihova enajsterica postala deseterica. Strahu pred porazom je bilo konec v 86. minuti, ko je Struna po podaji Komočarja Gaj popeljal v vodstvo z 2:0 in mu s lem omogočil nastop v osmini finala. Povsem drugačne kot v Kočevju so razmere v Novem mestu. Nogometni klub dobesedno razpadu, k sreči so mu zvesti vsaj tisti nogometaši, ki se niso preselili v druga moštva. Jasno je, da BMX osvaja Belo krajino Na prenovljeni progi v Otoku pri Metliki četrta BMX tekma za občinsko prvenstvo in prva tekma odprtega prvenstva Metlike Cerklje: spet avtomobilska dirka po letališki stezi V začetku septembra - Zdaj in nikoli več? BREŽICE - Posavsko avto moto društvo Promotor tcam Brežice bo po bogatih izkušnjah, ki jih je pridobilo ob organizaciji lanskoletne dirke na improvizirani stezi letališča v Cerkljah ob Krki, v začetku septembra pripravilo novo dirko. 3. in 4. septembra bodo tako končno izpeljali napovedano spomladansko dirko, ki sojo morali zaradi številnih zapletov najprej prestaviti na junijski termin in nato sploh odpovedati. Do zapletov pri organizaciji te dirke je prišlo v času zamenjave ministra za obrambo, ko se člani Promotor teama niso mogli dogovarjati in so zamudili rok za izvedbo. Čeprav so potem, ko je obrambno ministrstvo že dovolilo tekmo na letališki stezi Domžalčanom, dobili ustrezno dovoljenje, dirkam v Cerkljah slabo kaže. Poznavalci tako napovedujejo, da bodo to zadnje take-dirke na stezi letališča. Od velikih obetov za uporabo velikega dela letališča v civilne namene namreč ni ostalo prav veliko, saj menda namerava vojska uporabljati obsežen kompleks za svoje namene. Krožna avtodirka bo štela za prvenstvo Slovenije, pa tudi za prvenstvo srednjeevropske cone, v katero štejejo Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Češko, Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Hrvaško in Slovenijo. Ob tej mednarodni dirki za PROMOTOR 1NTER PRIX bodo potekale tudi dirke za pokal Daihatsu in pokal Clio, pričakujejo pa tudi zanimive dirke v odprtem razredu in razredu enosedežnih formul. Treningi in dirke bodo v soboto in nedeljo, 3. in 4. septembra, kar ljubiteljem avto-športa obeta pravi dirkalni praznik. Nedeljska dirka bo zaradi uvrstitve v consko prvenstvo pomenila pomembno promocijo regije in tudi Slovenije v mednarodnem merilu. B. D.-G. OTOK PRI METLIKI - V nedeljo je bila na kolesarski progi za BMX v Otoku pri Metliki, sicer edini v Beli krajini in za Mariborom in Ljubljano tretji v Sloveniji, 4. tekma za metliško občinsko prvenstvo in 1. tekma odprtega prvenstva občine Metlika. BMX steza je prenovljena, na njej pa bo letos vsaj še eno občinsko, že ne celo medobčinsko prvenstvo. Sponzor tokratnega tekmovanja je bil domačin Julij Brine s svojimi podjetji ter tiskarna Kapušin s Krasinca. Strokovno pomoč je ponudil mednarodni sodnik za BMX Vinko Cvikl iz Maribora. BMX šport je v Beli krajini sicer šele na začetku. Tisti, ki se z njim ukvarjajo, pa upajo, da bo dobil veliko privržencev in se uveljavil. Tudi zato, da bi tovrstni kolesarski šport čim bolj popularizirali, je na nedeljskem tekmovanju nastopil Mariborčan Tomaž Cvikl, državni prvak v svoji kategoriji. V kategoriji A (od 5. do 9. leta starosti) so bili najboljši Tomaž Križan (Podzemelj), Marjan Novak in Boris Križan (oba Otok). V kategoriji B (od 9. do 12. leta) so se najbolje izkazali Stanko Križan (Otok), Igor Jakljič (Zemelj) in Borut Šuštaršič (Metlika). V kategoriji C (od 12. do 14. leta) so bili najhitrejši Julij Brine (Otok), Tomaž Cvikl (Maribor) in Marko Čulig (Gradac), ki so v tem vrstnem redu osvojili prva tri mesta tudi v razredu open. Bolj za šalo kot zares so nastopili še veterani, nedeljski kopalci ob Kolpi. Najhitreje je uspelo prepeljati progo Mihi Piletiču, Borutu Rozmanu in Niku Ovničku. Nič manj borbeni nista bili edini ženski, Marija Križan iz Podzemlja in Anica Pezdirc iz Otoka. M. B.-J. pokrovitelj, ki je pred slabim letom želel moštvo podpreti na njegovi poti v Evropo, poražencev ne misli podpirati, zato so Novomeščani dobili nazaj svoje staro ime Elan. Moštvo je ostalo brez denarja, trenerja in organizirane vadbe, kar sc je močno poznalo tudi na nedeljskem srečanju z ajdovskim Primorjem. Čeprav večina igralcev, ki so sc v nedeljo podali na igrišče, že ima prvoligaške izkušnje, pa je bilo moštvo močno pomlajeno. Od starejših sta ostala le kapetan Bogdan Mesojedec in Andrej Kobe, odličnega Paviča pa je v vratih zamenjal Nikola Drkušič, kije po začetni obotavljivosti v drugem polčasu branil več kot dobro. Tudi igra mlade ekipe se je v mnogočem razlikovala od lanskih predstav. Fantje so igrali neobremenjeno vedoč, da nimajo kaj izgubiti. Plod take igre je bila vrsta žal neizkoriščenih priložnosti. Ajdovci so dosegli svoj prvi zadetek v 13. minuti z enajstmetrovko. Andrej Primc je v kazenskem prostoru elegantno spodvrl Trivka Lučiča, izvajalec kazenskega strela pa je bil njegov brat Borivojc Lučič. Le dve minuti kasneje je Borivoje podal Trivku, ki je izid zvišal na 2:0. V 27. minuti je Borivoje ponovno močno streljal, a je strel Drkušič obranil, prav tako je bil novomeški vratar uspešen nekaj sekund kasneje, ko pa je odbito žogo dobil Simon Rošič, ki je izid zvišal na 3:0. Prva resna priložnost za Novomeš-čane se je v 38. minuti ponudila Matjažu Severju, ki je streljal le za las mimo vratnice. Vil. minuti drugega polčasa se je Andrej Primc spretno prebil sko- zi ajdovsko obrambo in močno streljal v levi zgornji kot, kar je gostujoči vratar obranil. Med strelom je bil Primc močno oviran, a ker ni padel, enajstmetrovke ni bilo. Bolj ko seje bližal konec srečanja, bolj je bilo vse skupaj podobno prijateljski tekmi, saj se zaradi očitne kakovostne razlike Ajdovci niso kaj posebej trudili, izid tega pa je bil, da so se 8 minul pred koncem sre-čanja pred ajdovskimi vrati znašli sami kar trije domači nogometaši, najsp-relncjši med njimi pa je bil Andrej Ko-be, kije dosegel častni zadetek za Elan. Kljub porazu domačih nogometašev gledalci niso ostali hladni kakor skoraj celo lansko sezono, temveč so drzne akcije mladih Elanovcev pogosto nagradili z burnim ploskanjem, kar je za fante lepa spodbuda, da pred začetkom drugoli-gaške sezone ne vržejo puške v koruzo. MEDNARODNI TURNIR V PODZEMLJU PODZEMELJ - Nogometni klub Kolpa bo v soboto in nedeljo na igrišču poleg podzemeljske osnovne šole pripravil mednarodni nogometni turnir, na katerem sc bodo pomerile enajsterice domače Kolpe, Mengša, karlovškega llovca in Bele krajine. Turnir bodo popestrili veterani in pionirji obeh belokranjskih klubov ter mladinci na-kelskih Živil in Kolpe, ki bodo merili svoje moči na tekmah med turnirjem. Po končanem tekmovanju bodo Pod-zemeljčani pripravili družabni večer. TURNIR MOKRO POLJE - Nogometni klub Mokro Polje bo v soboto, 13. avgusta, na igrišču na Polhovici pripravil turnir v malem nogometu. Začetek turnirja bo ob 8. uri, prijave sprejemajo do začetka tekmovanja, nagradni sklad znaša 120.000 tolarjev, dodatne informacije pa posredujejo na telefonu 42 619. C J c s 1 m. Na krilih vetra 2 Gorjancev v NV«S^J ut-1** Skupinski posnetek najbolj zagnanih zmajarjev iz Kluba za prosto letenje Novo mesto, pred-no so se predali zračnim tokovom in užitkom prostega letenja. j ^ plastičnim krilom nad seboj je Jože videti kot velika, nerodna Ptica, ko se kot prvi med šentjemejskimi zmajarji požene po leseni rampi pri Miklavžu na Goijancih. Za trenutek je videti, i kot da bo strmoglavil v prepad pod njo, vendar poleti... leti... j Pod njim so hišice dolenjskih vasi, med travniki in polji se v 1 daljavi vije temnozeleni trak Krke, razgrinja se temna odeja gorjanskih gozdov. Leti z vetrom v ušesih in z oblaki v očeh. j Pradavna želja je uresničena. gradnji nam je pomagala Krka; to je poleg Mobitela iz Ljubljane ter šent-jernejskih podjetij Pio in Hipot naš glavni pokrovitelj. Z rampo nismo posegli vidneje v prostor, pridobili pa smo zanimivo startno mesto. Je precej zahtevno in ni za začetnike, za izkušene zmajarje pa je zelo dobro.” Trenutek zbranosti, predno se zmajar požene po rampi. Zmajarji se res kalijo že od malega, a je le nerodno, če je čelada prevelika. Sobota je, ura je okrog ene popoldne. To je pravi čas za poletanje z zmaji. Veter je blag in piha v pravo smer po pobočju navzgor. Blizu cerkve sv. Miklavža na Gorjancih, kjer so šentjernejski zmajarji •etos postavili poletalno rampo, je zbranih nekaj zmajarjev in kar precej rado-vednežev, ki si žele ogledati polete. Pogled v prepadno strmino pod rampo in na Šent-jernejsko polje v daljavi je lep in grozljiv hkrati. Treba je imeti precej poguma, da se človek požene v globine. Šentjernejski Zmajarji Jože Simončič, France Hosta, ttoris Jerele, Tone Herbst, Marjan Primc, Marjan Hodnik in Danilo Gorenc, če ^menimo nekaj najbolj prizadevnih, ga jniajo veliko, toliko, da sploh ne vedo, da je za letenje z zmajem potreben. Poudarjajo, da je najbolj pomembno znanje in dobra oprema, drugo pa menda kar samo Pride. Skoraj vsak konec tedna, še posebej v nedeljo, se jih nekaj zbere na Gorjancih in Poletavajo s svojimi zmaji. Pogosto gredo tudi drugam, kjer so znana mesta za letenje, od Krvavca, Tolmina, Ajdovščine do Lisce in belokranjskega Smuka. Največkrat pa so seveda na domačih Gorjancih, kjer imajo poleg rampe pri Miklavžu še naravno zletišče na Pirčevem hribu nad Javorovico. organizacijo državnega prvenstva tukaj na Gorjancih, kjer smo letos postavili novo poletno rampo,” pravi Hosta. “Rampo smo postavili v soglasju z Gozdnim gospodarstvom in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Pri Ni več tako nevarno Letenje z zmajem je šport, ki je med Slovenci precej priljubljen. Drži pa se ga prizvok nevarnega in dragega početja. Šentjernejski zmajarji pravijo, da je tega krivo razmeroma veliko število nesreč v začetnih časih zmajarstva, ko so si pionirji slovenskega prostega letenja sami sestavljali zmaje, pa tudi pravih izkušenj še niso imeli dovolj. Danes je drugače. Zmaji so izpopolnjeni in varni, na voljo pa je tudi dobra oprema, ki olajša letenje in ga naredi varnejšega. Pilot zmaja mora imeti letalno vrečo z rešilnim padalom in čelado, za orientacijo in varnost poleta pa mu pomagajo variometer, kompas in radijska postaja. Vse to seveda ni prav poceni, a tako drago tudi ne. Za začetnika zadošča skromnejša oprema in zmaj v skupni vrednosti od 1500 do 2000 nemških mark, tisti zahtevnejši pa bodo morali odšteti precej več. Tekmovalni zmaj z vso potrebno opremo lahko stane tudi do 12.000 nemških mark. “V naše vrste vabimo vse, ki jih privlačita višina in letenje,” pravi predsed- nik Hosta. “Za začetnike imamo na voljo šolskega zmaja, tako da za poskus, ali ste za ta zanimiv šport ali ne, ni treba kupiti svojega. Prirejamo tudi šolo, kjer sc začetnik nauči vsega potrebnega, kar mora znati za varno letenje. Potem pa je na njem, da se odloči.” Dosedanje izkušnje kažejo, da se od desetih začetnikov izoblikuje le en zmajar, a to tisti pravi lkarov naslednik, ki se mu v žilah pretaka strast po premagovanju izzivov in pradavni sen po letenju. Veliko je poklicanih, a malo izbranih, bi lahko zaključili s svetopisemskimi besedami. MILAN MARKELJ moda in gledališče Vlogo je moč v postelji dobiti, ne pa tudi narediti V okvim poletnih kulturnih prireditev “Pridi zvečer na grad” sta bili nedavno na metliškem grajskem dvorišču gostji mladi uspešni Metličanki Jožica Brodarič in Violeta Tomič. Sokraja-ni ju v glavnem poznajo z malih zaslonov, iz gledališč, manj pa vedo o poti do uspehov ter zakulisju njunega trdega dela. V petih urah 108 kilometrov Klub za prosto letenje Novo mesto, kot Se združenje šentjernejskih zmajarjev 'jradno imenuje, je star tri leta. Ustanovili so ga torej leta 1991 in zdaj šteje že okrog 25 članov. Po srcu so vsi člani mladi, po |etih pa se starejša in mlajša generacija ^evilčno delita nekako pol na pol. Najstarejši član ima 55, najmlajši pa 15 let. ^ klubu so včlanjeni ljubitelji prostega letenja iz Šentjerneja, Novega mesta, Kostanjevice in iz Bele krajine. Predsednik kluba France Hosta pravi, da je klub sodeloval na treh državnih tekmovanjih 'n da sodeluje tudi na ligaških. Doslej je tekmovala ena štiričlanska ekipa, poslej pa osta kar dve, ker ima klub že toliko tekušenih in za tekmovanje pripravljenih Majarjev. Kljub temu da je klub mlad, so ^beležili že nekaj uspehov: tretje in četr-*° mesto v ekipnem tekmovanju na državnih prvenstvih. Klubski rekord v dolžini poleta ima Jože Simončič, in sicer j® v petih urah preletel zračno razdaljo 108 kilometrov. “Upamo, da nam bo uspelo pridobiti Jožica Brodarič je ena vodilnih slovenskih modnih ustvarjalk, ki pa se je v zadnjem času poleg kreatorskega dela lotila še novinarstva, zlasti na Studiu City. Po končani srednji šoli za oblikovanje je opravljala pripravništvo v metliški Beti, kjer pa niso imeli modnega oddelka, zato se, kot je dejala sama, s svojo ustvarjalnostjo ni videla v Metliki. S trebuhom za kruhom je odšla v Ljubljano, kjer je bilo možnosti za ustvarjalno delo veliko več. Medtem ko se je mnogo modnih kreatork po končani šoli zaposlilo v kateri od tovarn in tako rekoč zaprlo za sabo tovarniška vrata, je Brodaričeva delala kreacije za številne porabnike po vsej nekdanji Jugoslaviji, kar si danes šteje za uspeh. Delala je tudi v tujini, saj je bila poldrugo leto kreatorka podjetja iz kanadskega Montreala. Tik pred slovensko vojno je začela sodelovati tudi s podjetjem v New Yorku in če ne bi bilo vojne, bi sc delo gotovo zasukalo drugače, kot se je. Jožica priznava, da je za mlada dekleta postati modna kreatorka nekaj sanjskega. Zanjo, ki dela v tem poklicu že dolga leta, je to delo kot vsako drugo. Seveda mora biti kreatorka nadarjena, imeti občutek za dogajanje okrog sebe, poznati tkanine, znati dobro risati, saj si mora izmisliti in izdelati tudi po tristo kreacij na leto. Tudi v tem poklicu, tako kot v mnogih drugih, ne gre brez posnemanja. “Eni imajo srečo, da diktirajo modo, drugi jo kopirajo. Krea-torji črpajo iz vsega, kar se dogaja okrog njih povsod, ne le na ulici. Tisto, kar je moč videti na ulici, se je že prej zgodilo na primer v filmu, politiki in še kje,” pravi Brodaričeva. O konkurenci v modi je prepričana, da je takšna kot v drugih poklicih. Nekateri modni ustvarjalci so bolj znani, drugi capljajo v njihovi senci. A veliki modni ustvarjalci so si uspeh priborili z delom, trudom, znanjem, nadarjenostjo. In kaj je moderno v letošnjem poletju? Po Jožičinem mnenju več stilov. Eni so bolj, drugi manj kričeči. Za ženske so najbolj modne dolge ali kratke obleke iz prozornih tkanin, podobne spalni srajci. Sama pa se oblači predvsem po svoji modi. Igralka Violeta Tomič je bila rojena v Sarajevu, a je otroštvo in mladost preživela v Metliki in če bi imeli v Metliki gledališče, bi - tako zatrjuje - v njej tudi ostala. Po končani črnomaljski gimnaziji je uspešno opravila sprejemne izpite na igralski akademiji. “Ko so me sprejeli, sem mislila, da so mi odprta vsa vrata, a sem kmalu spoznala, da sem se motila,” priznava danes ter se nasmehne ob misli, kako so % 1 g 2 ■ Jožica Brodarič se oblači po svoji modi I Violeta Tomič se je predstavila tudi kot pevka jo morali zaradi preočitnega metliškega narečja učiti lepega govora, tako kot otroke z govornimi napakami. Doslej je nastopila v nekaj filmih in mnogih dramah. Vseh niti ne more več našteti. Sama sicer pravi, da je bilo veliko majhnih stvari, kar pa gotovo ne drži povsem, saj je marsikdaj svoje uspešne vloge kronala tudi z laskavimi priznanji. Zatrjuje, da ji je prav Metlika dala navdih za poklicno odločitev in če bi se še enkrat rodila, bi želela otroštvo preživeti v tem mestecu. Tako, kot bi bila po njeni filozofiji, če ne bi bila igralka, igralka. S tem želi povedati, kako ljubi dve svoji veliki ljubezni, Metliko in poklic. Mnogi obiskovalci gledališč se sprašujejo, kako se lahko igralci naučijo tako dolg tekst. A Violeta pravi, da je učenje na pamet zanjo najmanjši problem. Z vlogami se namreč ukvarjajo na bralnih vajah in razčlembah, tako da tekst potem kar sam leti v glavo. Res je, da s starostjo spomin slabi in prav tragično je, ko se starejši igralci ne le težje učijo, ampak imajo tudi luknje v spominu. Sicer pa je po njenem mnenju veliko težje kot pomnjenje teksta psihološko proučevanje lika, ki ga igra. Vodja večera Toni Gašperič je Violeti postavil tudi provokativno vprašanje o pridobivanju igralskih vlog v postelji ter slačenju na odru. O igralstvu in posteljah se je Tomičeva “izmazala” s citatom svoje prijateljice, češ da je vlogo res moč dobiti v postelji, ampak narediti je tam ni moč, takšna igralka ne obstane in se ne pulijo zanjo. Ali bi se slekla, če bi ji ponudili kup denarja? Po njenem ne gre za denar. Golota namreč še ne pomeni kvalitete. Čeprav se na odru še ni slekla, do golote nima zadržkov. V službi je namreč v gledališču in če bi vloga od nje zahtevala slačenje, bi to storila. Igralci morajo v svojem delu zajeti vse vidike normalnega življenja, v katerem je normalna tudi golota, četudi se Jožica Brodarič bolj zavzema za to, kako goloto zastreti. MIRJAM BEZEK-JAKŠE počitnice na hrvaškem Med kroglo in kuno Vtis Slovenca, ki je po letu 1991 kar nekajkrat - nazadnje julija 1994 - potoval v različne države Hrvaške, je še vedno, da ima Hrvaška v žilah vojno. In trgovanje, “kšeftanje”. Kar zadeva vojno, je to posebna vojna, ki natančno ve, v kateri vasi in za katerim hribom se mora končati. Ni nujno, da je človek povsem brezbrižen do take vojne, a tudi ni potrebno, da bi ga bilo zaradi nje posebno strah. Tam, kjer se več ne slišijo streli, namreč obratujejo turistični uradi. Ti pa so praviloma tam, kjer so turisti. In teh je na Hrvaškem tudi letos precej. Tudi naša tričlanska “odprava” je šla na dopust na Hrvaško, in sicer na morje v Stin-ico. Kje leži ta kraj, boste ugotovili zlahka: peljite se vzdolž hrvaške obale s katrco. Kjer vas bo senjska burja hotela dvigniti od tal in odnesti, začnite iskati: Stinica ne more biti več daleč. Če ni znamenite burje, lahko ljudi vprašate za pot. Vprašajte v turističnem uradu, ko je dan, če pa je že okrog polnoči, boste dobili informacije še kje v kakšnem bifeju, ki dela nadure. Hrvatje vzdolž obale večinoma razumejo slovenščino in prav malo sc jih zmrduje, če bi jih radi nekaj “vprašali”, ne pa “pitali”. Kanček bratstva je torej še ostalo. Stinica, cilj omenjene tričlanske skupine slovenskih dopustnikov, sc je vsakič v tistih sedmih letošnjih dnevih prebudila lepa. Sonce se je za nekaj časa razdrobilo med milijone golih kamnov in med zelene liste, ki jih je stokrat manj. Lahko smo počakali, da je ob pogledu na ožarjeno skalovje začelo polagoma jemati vid, ali pa poiskali izgovor za izlet nekam vstran od Stinicc, na primer za potovanje v Senj. Senj ima nekaj skupnega z nekaj sto kilometrov oddaljenim Samoborom ali še bolj oddaljenim Novim Pazarjem. V vseh teh mestih je tržnica, tudi v Senju, vendar ima to mesto med omenjenimi daleč najmanjšo tržnico. Ampak tako kot prodajalec na tržnici v Samoboru ali kakor trgovčič na “vašarju” v Novem Pazarju sc jc tudi senjski prodajalec zelenjave postavil s svojo dobro- sam izdelal jadrnico to. Potem ko je povedal račun za natehtano zelenjavo in je zanj dobil zahtevane kune, je z nasmehom rekel: “No, naj ti bo po tej ceni. Tebi dam za toliko, ampak povem ti, da sem ti dal nekaj več, kot sem ti zaračunal. Naj bo, le vzemi, srečo moja.” Tudi v Samoboru reče prodajalec tako in v Novem Pazarju enako. Najbrž tako pravi tudi prodajalec v Sarajevu in na glavni tržnici v Instanbulu, tam seveda po turško, če ni begunec. Kako vnovčiti invalidnost Nekje blizu Senja je verjetno klavnica, saj smo v mestu lahko kupili meso, ki ga tam doli v Stinici ni naprodaj. Ampak nekje blizu Senja je mogoče tudi človeška klavnica. Morda je celo zelo daleč od Senja, saj nam človek na invalidskem vozičku ni povedal, kje se je srečal s kroglo. Sedel je v vozičku na širokem zamaščenem pločniku v Senju ob glavni cesti, ki jo je nekoč naredila neka Titova povojna Jugoslavija za potovanje proti Splitu in naprej proti Jugu. Prosil je za denar in pripovedoval, daje invalid iz vojne. Informacijo nam je prodal za nekaj kun in nekaj lip. Pozneje je svojo invalidnost vnovčil tudi pri ljudeh, ki so se drenjali na tržnici. Preden se je vkopal na pločnik, kjer smo se seznanili, je izbral za kraj svoje izpovedi lekarno. Apotekar, očitno zasebnik z nekaj malega socializma v sebi, je invalida, ki se jc predstavil kot borec iz hrvaške domovinske vojne, osrečil s stekleničko sredstva proti naduhi. Podal mu je jo čez pult dol v voziček. Dal mu jo je zastonj, hrvaškemu borcu za domovino, heroju na kolesih. Tragično: dokler je bil na lastnih nogah, se zanj ni zmenil nihče, zdaj je nekakšen narodni junak. Stekleničke, ki je pristala v herojevem naročju, najbrž ne bo videl dr. Franjo Tudman. On ne ve, da njegovi ranjeni vojščaki srednjih let potrebujejo sredstva proti naduhi, ker hrvaški heroji kašljajo daleč stran od Zagreba. Prijaznost odvisna od višine računa Izlet iz Stinice v Karlobag je dodatno pokazal, kaj imata skupnega vojna za novo Hrvaško in Hrvaška. Karlobag, sicer menda zmeraj mirno mesto na hrvaški obali, je nekako v razsulu, čeprav ni nikjer podrtih hiš, kakršne ostanejo po bitkah. V mestu sta dve vrsti trgovin: zasebne in družbene. Prve imajo veliko blaga, druge pa veliko praznih polic. In še nekaj je. Prijaznost zasebnega trgovca, kjer smo kupovali, je bila toliko večja, kolikor višji je bil račun, ki ga je stranka plačala za pri njem kupljeno blago. Trgovki v družbeni trgovini, ki nista mogli prodati sredi dopoldneva niti mleka, sta bili Klic morskih širjav Nekateri imajo morje v krvi, četudi so, kot bi dejali stari morski volkovi, navadne kopenske podgane. V vsakem od nas pravzaprav skrivnostno odmeva morje, zibelka živjenja, in morda se zato vsako poletje množice gnetejo k morskim obalam. Nekateri pa morje doživljajo še bolj prvinsko in klicu morskih širjav se ne morejo upreti. Zoran Fir, 33-ietni strojni inženir iz Novega mesta, je že od otroštva sanjaril o morju in jadrnicah. A ni ostal pri sanjarjenju kot večina drugih, ampak je otroške sanje uresničil. Že v osnovni šoli je zgradil otroško jadrnico klase optimist, potem je kot modelar naredil več lepih modelov jadrnic, nazadnje pa se je pred petimi leti lotil gradnje čisto prave jadrnice za morska križarjenja. Danes se 9 metrov dolga in 3 tone težka jadrnica Aquarius že ziblje na valovih slovenskega morja, pripravljena, da ponese Fira in Jadrnica Aquarius je nekaj let nastajala na vrtu v Brodu v Novem mestu, potem pa so jo naložili na vlečno vozilo, ki jo je odpeljalo tja, kamor spada - na morje. Slovo jadrnice od rodnega mesta je spremljalo veliko radovednežev. njegove prijatelje po morja širokih cestah “maksimalnem uživanju” naproti, kot pravijo. Pet let jc Zoran Fir skoraj ves svoj prosti čas posvetil barki. Najprej si je nabavil načrt za 7-metrsko barko nizozemskega konstruktorja in izdelovalca večjih jadrnic Van de Stadta. Ko pa se je gradnje zares lotil, je načrt predelal po svoje, dodal dva metra v dolžino, spremenil palubo in kabino, skratka naredil nov načrt za unikatno jadrnico, kakršne ni naredil še nihče. Tako je leta 1989 na vrtu ob hiši njegove stare mame na Brodu v Novem mestu v kratkih treh mesecih zrasla lupina trupa 9-metrskc barke. Fir se jc odločil, da pri gradnji uporabi klaasičen material, to je hrast in vezane plošče. “Ko sem naredil trup, sem mislil, da bom jadrnico splavil že naslednje leto, a sem se krepko zmotil. Pomlad za pomladjo je prišla in šla, gradnje pa ni in ni hotelo biti konec. Največ časa mi je vzelo izdelovanje vsega tistega, za kar sem menil, da mi bo najmanj.” Zoran Fir je po značaju skromen človek in nerad govori o sebi, zato njegova žena Maja izda enega od vzrokov dolgotrajne gradnje: Zoran je skoraj vse naredil sam. Ne le trupa, lotil se je izdelovanja vse opreme, od lesenih delov do kovinskih, od pohištva v kabini do sidra. Bil je konstruktor, oblikovalec, mizar in kovinar. Ne samo da jc preuredil načrt in sam izdelal vse, kar je iz lesa in kovine, (pri tem so mu prijatelji bili v pomoč predvsem s svojimi izkušnjami in potrebnim orodjem) prste je vtaknil veto v pomožni dieselski motor, ki ga je dodelal in mu izboljšal zmogljivosti. Le v jadralske instrumente se ni spuščal. Tako pač je, če hoče človek z ne preveč debelo denarnico zgraditi 9-metrsko barko. Zadeva je namreč precej draga, skoraj toliko Zoran Fir z ženo Majo kot manjša hiša. Za podobno Elanovo barko mora denimo kupec odšteti preko 100.000 nemških mark. Letošnjega 19. julija zvečer je končno prišel veliki trenutek. Dvigalo je preneslo barko z vrta na posebno vozilo, ki jo je odpeljalo v Portorož. Tu je brhka Novomeščanka prvič okusila morje. Po uveljavljeni navadi so jo ob prvem stiku z njenim naravnim elementom krstili, kot se spodobi s steklenico šampanjca. Botri jadrnice in prijatelji, ki so Zoranu pomagali pri gradnji, so od veselja poskakali v morje, notranje vznemirjenje pa so pogasili z devetimi steklenicami šampanjca, za vsak meter barkine dolžine po eno. Otroci ob krstu jokajo in motijo ubranost svečanega trenutka, jadrnica Aquarius (Vodnar) pa je svojemu stvaritelju in gospodarju zagrenila prve ure vožnje z nevščenimi drobnarijami, predvsem je silno rada pila olje, ker je hidravlični sistem za krmiljenje puščal. A to so pač težavice, ki se vedno pojavijo pri prvih vožnjah. Zoran Fir jih je že odpravil in zdaj uživa na morju. Pravi, da ga ni užitka na svetu, ki bi se lahko primerjal s križarjenjem z jadrnico. Lastnik barke pravi, da z njo ne postaval po marinah in pristaniščih ter se šel pomorščaka le ob navezu. Vabijo ga morske širjave in morske globine. Ne samo da rad jadra, tudi potaplja se rad in še kos ribiča je; skratka človek, rojen za morje. Že letos se bo z Vodnarjem odpravil proti Grčiji in Cipru, kasneje pa čakajo barko daljše in napornejše poti. Morda bo ponesla svojega konstruktorja in lastnika vse do Nove Zelandije, kamor si Zoran zelo želi. Vse kaže, da bo poslej Novomeščan Zoran Fir doma na barki, v Novo mesto pa bo hodil na počitnice. MILAN MARKELJ prijazni brez kakršnega koli računa, kot bi nam bili stari znanki. Razsulo gor ali dol, resnica je, da imajo tudi v Karlobagu mesnico in v njej meso. Kupili smo svinino, ker smo mislili, daje sveža. Piščanec v zamrzovalniku je imel na ovitku namreč vtisnjeno leto pakiranja: 1990. Vzel ga je otrok, ki je stal v vrsti za nami, ki najbrž še ni znal dobro brati. Doma so potem verjetno imeli za izgovor, da je trgovina otroku podtaknila, ampak vrnili piščanca najbrž niso. V zamrzovalniku v trgovini je bil tistega dne ta piščanec edini. Če seveda nima prodajalna “zadaj" še enega zamrzovalnika za posebne stranke. Čeprav je Senj dišal po vojakih, ki so se na prosto soboto razlezli po vrtovih senjskih gostiln, čeprav je turiste, ki so zmerno hitro vozili ob obali, prehiteval Unprofor, čeprav so bili prometni znaki ob cesti malce preluknjani zaradi nekdanjih rafalov, je bilo vzdolž obale dovolj počitniškega vzdušja, da si ostal. Vojna, kot rečeno, v glavnem ne pride tja, kamor ne sme. S to mislijo se mirno spi tudi v Stinici. Vojna in trgovanje Večji vpliv kot senjski soldatje in videz mesta Karlobaga so na počutje turistov v Stinici imeli - hrvaški vodovodarji. Bližnje srečanje z njimi je bilo, povedano v kratkem, naše korenine Pol stoletja zdoma Gospod Milan Povše je kot goba. To prispodobo namreč lahko z vso pravico uporabimo tudi za človeka z dolgotrajno intelektualno žejo po domovini. Kot človek jc, ki je z zadnjimi močmi prepešačil puščavo, se zgrudil v odrešilno oazo in jc njegova edina želja pili, piti. Tako je tudi z njim. Po petdesetih letih je prišel spet v domače kraje, v svojo oazo. Ždaj bi kar naprej potoval, gledal, se pogovatjal in pil z vsemi čutili opoj, ki se mu pravi domovina. Toliko stvari ponuja ta mali košček zemlje, ki jih jc treba videti in doživeti, toliko spominov hrani, ki jih je treba obuditi. Saj je tam zunaj na voljo širni svet s svojimi veličastnimi razdaljami, ves velik in bogat, a tukaj je le vozlišče vsega. Tukaj vodijo poti v dušo, da zazveni ob spominih, zdaj veselo, zdaj otožno. Vsega tega se je v mladih letih nabralo precej. Potem je prišla vojna in nasilno slovo. Človek je postal školjka. Vase je zaprl svoje veselje in svojo bolečino in le redki so bili trenutki, ko sc je školjka spet odprla. Rodil se je v začetku dvajsetih let kot šesti od devetih otrok v družini. Bilo jc to na Trebanjskem ali v Baragovem gradu, kjer je bil oče sodnijski uslužbenec. Ko je bilo Milanu eno leto, se je družina preselila v Novo mesto in tu je odraščal, zato ga imamo lahko za Novomeščana, čeprav je večino svojega dosedanjega življenja vendar preživel v Južni Ameriki. Tja ga je odplaknil val, s katerim si je po vojni rešil golo življenje. Do začetka druge svetovne vojne je bilo še vse normalno. Povšetovi otroci so odraščali in odhajali drug za drugim naprej v Ljubljano. Tudi Milan, ki je na ljubljanski srednji šoli študiral tehnično smer. Vojna je kmalu posegla vmes. Italijani so ga internirali v Gonarsu. Potem so se stvari odvijale naprej po svoji lastni logiki, ki je pripeljala do tega, da seje številna Povšetova družina razklala in se znašla na različnih straneh okopov, med katerima je potekala bitka na življenje in smrt. Kljub temu so ohranili medsebojno ljubezen in spoštovanje, le okoliščine so bile take. Ko jc Milan namreč prišel iz internacije, se je skrival, da ga ne bi mobilizirali v partizane. To je imelo na koncu za posledico, da se je znašel v domobranski uniformi. “Bil sem bolj v zadnjih vrstah in nič takega nisem storil, da bi po moji krivdi kdo trpel ali bil celo ob življenje. Kmalu sem v Ljubljani srečal profesorja Rudija Škofa, ki je pred vojno na tehnični šoli poučeval statiko, takrat pa je poveljeval tehničnemu oddelku domobranstva. Vzel me je k sebi in poslej sem imel na skrbi le tehnične stvari. Ko se je bližal konec vojne, sem bil v Velikih Laščah. Zavedal sem se, daje najbolje, če si v takratni splošni zmedi pomagam sam. Tako sem tudi storil. S kolesom sem se odpeljal do Ljubljane, od tam čez Ljubelj v Avstrijo pa naprej v Italijo. Po naključju sem za nekaj časa p'>šel celo v isto taborišče, v katerem so me med vojno internirali Italijani. Kmalu so iz Slovenije pričele prihajati vznemirljive vesti. Najprej sta prišla dva, ki sta trdila, da sta po naključju prilezla živa iz brezna. Nismo jima verjeli. Obtožili bi ju tako: v stanovanju, kjer smo bivali, ni tekla voda, ker zaradi težav v plačilnem prometu med Slovenijo in Hrvaško pred odhodom v Stinico nismo mogli plačati senjskemu komunalnemu podjetju vode! Ko so bile torej pipe tam notri v stanovanju suhe in ko je bilo zunaj zelo vroče, se je kot privid v puščavi pojavil neznani človek. Bil je kot naročen, saj je bil po njegovih lastnih izjavah pooblaščeni predstavnik komunale in je po nekih drugih izjavah imel doma v kleti vskladiščenih nekaj deset vodomerov. Ker je bil ključ do vode prav vodomer, nam je eno takih naprav človek vgradil na pravo mesto v naše vodovodno omrežje in k nam je pritekla voda. Ampak “uslugo” jc zaračunal in pri tem rekel približno tako, kot pravi trgovec na tržnici v Senju, Samoboru, Novem Pazarju, Sarajevu ali Istanbulu: “Tebi računam samo toliko, običajno sem dražji.” Sto mark, za kolikor nam je prodal storitev, je bilo veliko. Toda ni se končalo pri tej montaži vodomera in pri tem računu. Ker smo ponovno ostali brez vode, so za prvim komunalcem prišli še drugi, pravi, ki so znova vgradili vodomer in računali še več, kot je hotel prvi. V žilah jim je pač vojna. In trgovanje. Res pa je, da tudi v tem primeru ne bi bilo trgovca, če ne bi bilo kupca. MARTIN LUZAR Milan Povše iz Argentine celo sovražne propagande, če ne bi na njuno srečo prišel še neki duhovnik in z argumenti podprl njuno pripoved. Na taborišče je legla težka mora. Krutosti ni bilo moč doumeti. Vsakdo je imel med pobitimi kakega sorodnika ali prijatelja. Kmalu jc do nas prišla tudi vest, da je ubit moj brat Cvetko, bogoslovec. Drugi brat je padel v partizanih. Preživljal sem zelo težke trenutke. Iz dolgotrajnega premišljevanja je dozorela odločitev: 'Postal bom duhovnik!”’ Nedeljsko dopoldne jc. Z Milanom Povšetom se pred vročino umakneva v senco pod arkade kapiteljske proštije. Tukaj je mir, le zvon z bližnje cerkve naju s svojim prijetnim glasom kdaj pa kdaj doseže. V cerkvi je gospod Povše opravil mašo kot gost prošta Lapa, sicer pa živi pri sestri Marici v Ljubljani in potuje po celi Sloveniji. Skoraj petdeset let jc minili od takrat, ko se jc odločil, da bo pobegnil pred partizansko vojsko in si tako skoraj zagotovo rešil življenje. Ves ta čas je domače Novo mesto in Šlovenijo lahko obujal le v spominu. “V resnici je vse tako majhno,” se kar ne more načuditi. Ko je neštetokrat v spominih obujal domače kraje, jih je nehote prilagajal resničnosti, v kateri je v živel. In Argentina, kamor je prišel nekaj let po vojni, je velika dežela, zato so tudi razdalje in kraji rasli v njegovih spominih. Zdaj, ko je tukaj, se je vse spet skrčilo na resnične dimenzije. A vse je tako lepo, še lepše kot v spominih. Tudi režim, zaradi katerega je Milan imel pomisleke spet obiskati domovino, se je zamenjal. Zdaj ni nobenih ovir. Seveda pa je za vse potreben čas. Še največ časa za spremembe potrebujejo ljudje sami. Kako se pri nas stvari spreminjajo, je Milan opazoval od daleč, nekajkrat pa je skoraj že začutil domačijski vonj. Bilo je to takrat, ko je prišel do Trsta, kjer se je sestajal z domačimi. V Argentini pa je Milan imel dlje časa veliko župnijo v bližini Buenos Airesa, kjer je zgradil več šol in podružničnih cerkva. Trud, prečej dela je opravil tudi lastnoročno, je načel tudi njegovo zdravje. Zdaj ima drugo župnijo v turističnem kraju ob atlantski obali. V prvi in drugi so bili skoraj izključno Argentinci. Stike s Slovenci, predvsem duhovniki, ima le nekajkrat na leto. Začuda še vedno govori zelo dobro slovensko, pozornemu poslušalcu pa ne more uiti tudi nekaj značilnosti primorskega naglasa. Te so spomin na Primorko, ki seje poročila na daljavo, na starost pa le prišla k svojemu možu tik predno je umrl. Milan ji je pomagal tako, da jo je vzel k sebi za kuharico in vse dokler ni pred kratkim umrla, sta skupaj obujala spomine na domovino ter prepevala slovenske cerkvene in narodne pesmi-Zdaj sc Milan vrača v Argentino. Z novimi spoznanji o Sloveniji, predvsem pa o tem, da je sicer možna pomiritev in pogovor, da pa bo prava sprava možna šele v naslednji generaciji. TONE JAKŠE NAGRADI V NOVO MESTO IN GRADAC Žreb je izmed reševalcev 28. nagradne križanke izbral MIRO GAL iz Novega mesta in HELENO PAVLINIČ iz Galovi je pripadla denarna nagrada, Pavliničeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 15. avgusta na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 30. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 28. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 28. nagradne križanke sc, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KASTA, OMARA, NARA, BEG, CROMVVELL, ENN, CLIO, PRAGA, OB, CRT, NAFTA, OBTESAVANJE, BORŠTNIK, VRAG, UREK, TARNANJE, PIŠA, NAGRADA. prgišče misli Domišljavost je ovira napredku. HION Hvaležnost se hitro stara. ARISTOTEL Vsak sončni vzhod je dragulj, saj ni nikjer rečeno, da mu bo sledil tudi zahod. R. HEINLEIN Da storiš resnico verjetnejšo, ne gre drugače, kot da ji primešaš laži. F. DOSTOJEVSKI Ki krivde ne vzroka drugod, nego v samem slabotnem, mulodušnem srcu. I. CANKAR Ljudje se smejejo zato, ker jih boli, ker samo s tem lahko napravijo bolečini konec. R. HEINLEIN NAGRADNA KRIŽANKA 30 SALOMONOV UGANKAR ST JX DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST AHILOV 'RjJATEU, ŽRTEV HEKTORJA KRAJ PRI PTUJU ODPRTINA V KOZI ČY> D % GANSKI POLITIK DANIEL ? MOI TAMARA MCKINNEY POP PEVKA TURNER T (V JANEZ* KOGOVŠEK NAJVEČJE BELGIJSKO PRISTA- NIŠČE SOG LASNICA V BESEDI CIZA >1 DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST KDOR TRGA GROZDJE OB TRGATVI T G j c ENOVA- LENTNI ALKILNI RADIKAL C5H11 1 OTOK ZAHODNO LOŠINJA TONI NIEMINEN GRŠKE BOGINJE USODE NESPA- METNO, NEUMNO DEJANJE £ o KARL KDVACEI MADZAR- SKO DEZERTNO VINO IZ OKOUCE TOKAJA VRSTA VIŠNJE GLASNIK, ZAGOVORNIK OSNOVNO ORODJE VOJAKOV DROG V KOZOLCU )- w T (V DEL VELIKE BRITANIJE L % MAJHEN GLODALEC LATINSKI VEZNIK POMI ZIV EMBN IVILO FRANC. PISATELJ ALBERT C b CUNJA ZA BRISANJE ZUPAN POD FRANCOZI SRBSKI PISATELJ MESTO V FRANCIJI RIM.NARA-VOSLOVEC TIT C ROJSTNI KRAJ PESNIKA KETTEJA NIKOLA, KOUEVIČ ORODJE ZA REZANJE ZELEZNA KAPLA (ORIGINALNO) ? PTIČ SEVERNIH MORU ŽIVALSKA NOGA Pt zanimivosti iz sveta Atomska bomba iz garaže Atomsko bombo lahko izdela vsak nekoliko bolj priročen in tehnično dovolj podkovan človek kar doma v garaži, če se le dokoplje do plutonija 239 ali oplemenitenega urana. Kaj takega je bilo v času hladne vojne popolnoma nemogoče, zdaj pa je videti, da so v strogo varovanih sistemih zazijale razpoke. Strah pred teororisti z atomsko bombo prestopa iz fantastike v območje možnega. Na to je opozoril dogodek, ki se je pripetil pred dvema mesecema. Policija je namreč v malem mestu Tengen-Weichs na jugozahodu Nemčije med preiskavo stanovanja nekega tihotapca in ponarejevalca v garaži našla stklenico, napolnjeno z rdečo raztopino in v nji bel prašek. Ko so steklenico poslali v analizo, so najprej ugotovili, da gre za kontaminiran odpadek, nadaljnje in podrobnejše raziskave pa so strokovnjakom dvignile lase. Analize so pokazale, da je beli prašek v raztopini plutonij 239, torej snov, ki predstavlja srce najbolj uničujočega orožja, kar ga je človek kdaj koli izdelal - atomske bombe. Evropski inštitut za transuranske elemente v Karlsruheju je analize potrdil in dodal še lastno ugotovitev, da snov prihaja iz Rusije. Seveda se je takoj zastavilo vprašanje, kako je mogoče, da je snov, ki je izrednega Vojaškega pomena in so jo doslej najstrožje varovali, lahko prišla v garažo v malem nemškem mestu. Osumljenec, pri katerem so steklenico našli, molči kot grob, preiskave pa še niso dale pravih rezultatov. ' Res je sicer, da je količina pretihotapljenega plutonija 239 majhna, vendar je Primer vseeno ostro opozorilo, da je v Varnostnih sistemih nekdanjega vzhodnega vojaškega bloka zazijala nevarna razpoka. Zahodni strokovnjaki so se ves čas, odkar se je končala hladna vojna in je sovjetski imperij razpadel, bali, da velike Zaloge jedrskega orožja, ki so se nakopičile, niso dovolj varne. “To je dokaz, da so se motili tisti, ki so govorili, da se kaj 'akega ne more dogoditi,” je za nemški tednik Der Spiegel izjavil David Kyd iz Mednarodne agencije za atomsko energijo na Dunaju. Po dogovoru o delni jedrski razorožitvi med ZDA in nekdanjo Sovjetsko zvezo je Prišlo do razstavljanja 30.000 bojnih glav m kopičenja zalog jedrskega eksploziva. Gre za “koščice”, kot v žargonu pravijo Plutonijevim ali uranovim kroglam, ve- likosti grenivke. Te so srce jedrskih bojnih glav in v njih je strahotna rušilna moč. Za proizvodnjo “koščic” je potrebna zelo izpopolnjena tehnologija in še za nameček je proizvodnja silno draga, tako da ni možnosti, da bi lahko “koščice” pridelali nepoklicani. Je pa zato nevarnost, da se do njih dokoplje kakšna druga država, ki želi imeti svojo atomsko bombo, ali - kar je še huje - kakšna teroristična organizacija. Če namreč kdo pride do “koščice”, ni noben problem izdelati domačo atomsko bombo. Kaj bi to pomenilo, je groza pomisliti. Prav zato so v svetu zelo zaskrbljeni za usodo vzhodnih jedrskih zalog. Možnost, da bi prišlo do kraje in tihotapljenja “koščic” iz zahodnih zalog sicer tudi ne gre povsem zavreči, a je veliko manjša, kot pa to velja za vzhodne zaloge. Več stvari priča o tem. Jedrska oboroževalna industrija v nekdanji Sovjetski zvezi je zaposlovala okrog 100.000 ljudi. Ti so se zdaj znašli v precejšnjih gmotnih stiskah. Plače so se močno zmanjšale, inflacija raste in skušnjava, da bi na lahek način zaslužili veliko denarja, je velika. Za eno “koščico” iz jedrske glave, ki se jo da iz tovarne odnesti v navadni potovalki, je mogoče dobiti nekaj sto milijonov dolarjev. Vaba je zares mikavna in lahko bi vanjo ugriznila skupina zaposlenih. Razmere so v tem pogledu zelo spodbudne: kriminal in korupcija cvetita. Najlažje bi bilo preprečiti nepokli- canim, da bi se dokopali do nevarnih zalog, tako da bi zaloge uničili. A to je hud problem. Razpolovna doba plutonija 239 je 25.000 let. Kam z njim, da bo varno spravljen ali dokončno uničen? Strokovnjaki so izdelali načrt, po katerem bi nevarne odvečne zaloge zložili v rakete in jih usmerili proti Soncu, kjer bi sc uničile. Toda teoretična možnost, da bi rakete obrnilo nazaj proti Zemlji, je načrte zavrgla. Po nekem drugem načrtu naj bi zaloge zakopali v vrtine, ki bi jih izvrtali nekaj kilometrov globoko v zemljo. Še najbolj uresničljivi pa so načrti Ameriške nacionalne znanstvene akademije, po katerih bi plutonijeve zaloge uporabili za izdelavo gorivnih elementov za jedrske elektrarne. Po uporabi v nuklearki plutonij ne bi bil več primeren za izdelavo atomske bombe oziroma je postopek za ponovno izločitev plutonija izredno zahteven in drag, torej praktično nedostopen za nepoklicane. Strah ima res velike oči, vendar 6 gramov plutonija iz garaže v Nemčiji take oči zasluži. MILAN MARKELJ zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Črevesne okužbe Dehidracija se oceni na osnovi bolezenske slike in z laboratorijskimi preiskavami. Edini bolezenski znak, ki ga lahko izmerimo, je razlika med telesno težo pred obolenjem in sedanjo telesno težo, kar pa je v praksi večkrat neizvedljivo zaradi pomanjkanja podatkov o predhodni teži. Dehidracijo v bolnišnici potrdijo z laboratorijskimi preiskavami. Rchidracijske atekočine so učinkovite in omogočajo nadomeščanje začetne izgube tekočine in manjkajočih soli ter vzdrževanje tekočinskega ravnovesja dokler traja driska. Zdravljenje pa je uspešno ne glede na vrsto povzročitelja. Prav tako zmanjšajo smrtnost bolnikov. Sestava rchidracijske tekočine je pripravljena po navodilu Svetovne zdravstvene organizacije in temelji na povprečni sestavi iztrebkov pri driski. Bolnike z lahko dehidracijo zdravimo, če se le da, doma, hujše primere pa v bolnišnici. Pri driski, ki traja več kot dva dni, priporočamo vzdrževanje nadomeščanja vode in soli z rehidracijsko tekočino. Za vsako odvajanje tekočega iztrebka priporočamo ustrezno količino rehidracijske tekočine. Rchidracijske tekočine ne moremo uporabljati pri bolnikih s sladkorno boleznijo in s hudo dehidracijo. Nadomeščanje tekočin in soli naravnost v žilo je potrebna tudi pri bolnikih z motnjami zavesti, pri šokiranem bolniku, bolniku, ki hudo bruha, in pri bolniku, ki ne sodelu-je. Priprava rehidracijske tekočine je enostavna in jo je mogoče pripraviti tudi doma. V Sloveniji je na trgu suha sestavina (Nelit). Potrebni pa so znanje in pripravljenost zdravstvenega delavca in dobro sodelovanje bolnika oziroma staršev pri bolnem otroku. Zdravila, ki zmanjšajo število iztrebljanj, zmanjšajo količino tekočine, ki jo je potrebno nadomestiti. Omenjenih zdravil pa ne dajemo bolnikom z visoko vročino, bolnikom s krvavimi driskami, otrokom do dveh let starosti, in če zdravljenje po 48 urah ni učinkovito, z njimi prenehamo. Posebna dieta ob zdravljenju infekcijskih črevesnih bolezni ni potrebna. Obroki hrane naj bodo normalni, bolnik naj omeji le sladkor, kofein, težke škrobne, pikantne in mastne jedi. V zdravljenju nalezljivih drisk niso učinkoviti oglje, kaolin in pektin. Kako preprečujemo črevesne okužbe Pri preprečevanju črevesnih okužb je najpomembnejša oskrba z zdravo pitno vodo, primerna sanitarno - higienska ureditev okolja, higiensko odstranjevanje odplak. Izredno pomembno je pravilno in natančno umivanje rok s tekočo vodo in milom, higiensko in varno odstranjevanje fekalij, higiena stranišč in natančna osebna higiena. Potrebno je tudi pravilno in strokovno ravnanje z živili. V kuhinji moramo ločiti čisti del od umazanega. Hrano je potrebno pravilno pripravljati, pravilno odtajati, toplotno obdelati, ustrezno prevažati in že pripravljeno hrano moramo pravilno hraniti (pri temperaturi do 4 stopinje ali nad 60 stopinj). Vsako nalezljivo črevesno bolezen moramo prijaviti epidemiološki službi, ki poišče izvor in pota okužbe ter opravi zdravstveni nadzor nad kontaktnimi osebami. (Se nadaljuje) e praktični KI praktični KRIŽ praktični praktični ^ 5 gi~iD Poletne malenkosti Poletje in z njim vročina še ne pojenju-jeta, zato ne bo odveč še nekaj nasvetov za na videz nepomembne stvari, ki pa lahko pripomorejo k boljšemu počutju. Predvsem za ženske velja, naj pazijo, da ne bodo imele podnevi na obrazu debelih plasti ličil. Dovolj bo, če si z maškaro potemnijo trepalnice in naličijo ustnice. Za vse velja, da je dobro, če si izberite en dan v tednu za sad-no-zelenjavno kuro, ko si boste privoščili zvrhano mero različnih vrst sadja in neprekuhane zelenjave ter nesladkan sadni čaj z limono. Čim bolj omejite porabo soli v kuhinji. Izogibajte se cigaretam pa tudi alkoholne in žgane pijače niso dobroddošle, saj povzročajo močno potenje in rdečico na obrazu. Odžejajte se raje s kozarcem hladne navadne vode. Tiramisu Za 8 oseb potrebujemo: 100 g otroških piškotov, 1 skodelico močne ekspresne kave, 4 likerjeve kozarčke kavnega, višnjevega ali pomarančnega likerja, 400 g sladke smetane, 3 vrečke utrjevalca za smetano, 75 g finega sladkorja, malo mletega cimeta, vanilijev sladkor, 200 g skute, vložene višnje. Piškote nadevamo drugega ob drugem na pravokoten pekač in jih pokapamo s kavo in likerjem. Smetano stepamo 1 minuto z električnim mešalnikom. Utrjevalec za smetano zmešamo s sladkorjem, cimetom in vanili-jevim sladkorjem, zamešamo v smetano in jo stepemo do konca. Skuto zmešamo in vanjo vmešamo smetano. Polovico piškotov nadevamo v skledo in jih pokrijemo s polovico kreme. Povrhu razdelimo višnje in pokrijemo z drugo polovico piškotov. Pokrijemo s kremo in postavimo na hladno. Sladico potresemo s kakavom in jo poljubno okrasimo. Apnenje vrta Apnenje ali tudi apnanje je bil nekdaj zelo priljubljen agrotehnični ukrep. Potem je prišlo nekako iz mode. Z večjo možnostjo analize zemlje, ki jo je moč sorazmer”no preprosto in poceni naročiti pri kmetijskem zavodu ali inštitutu, sc spet povečuje pomen apna za rodovitnost zemlje in strokovnjaki ga zdaj vse pogosteje priporočajo. Dejstvo je, da večina kulturnih rastlin najbolje uspeva na nevtralnih, rahlo bazičnih ali rahlo kislih tleh in da je reakcijo tal mogoče z apnenjem popraviti. Največkrat so namreč tla prekisla, to pa velja zlasti za vrtno zemljo, v katero vnašamo kisel kompost. Vrtnar ali vrtičkar lahko kot apneno gnojilo uporabi kar hidrirano apno v vrečah po 30 kg, ki ga uporabljamo v gradbeništvu. Potrosi naj ga pozno jeseni ali zgodaj spomladi, ko so gredice prazne. Pomoč, ko jo potrebujemo Članstvo v AMZS nudi vrsto ugodnosti, med drugimi tudi možnost uporabe kuponov “SPI”. Za kaj gre? Za službo “Pomoč-infor-macije”, ki je noč in dan dosegljiva na številki 987. Njen mehanik vam bo na klic priskočil na pomoč in vam s svojim strokovnim znanjem pomagal spet na cesto, če pa je okvara prevelika za popravilo na kraju samem, bo poskrbel za prevoz do najbližje servisne postaje. O ugodnosti brezplačnega prevoza pokvarjenega vozila, ki jo imajo člami AMZS, smo že pisali. Med ugodnosti lahko prištejemo tudi mehanikovo pomoč, pri čemer nam bo mehanik za delo na avtomobilu “zaračunal” najmanj en kupon SPI, tolijo stane ena ura njegovega dela in prevoz na kraj okvare na oddaljenosti do deset kilometrov. / Energija v ■■J gospodinjstvu? V povprečju je v gospodinjstvu poraba energije razdeljena takole: ogrevanje prostorov 60%, priprava tople vode 15%, kuhanje in hlajenje živil 10%, čiščenje, pranje ter sušenje 10% ter razsvetljava, radio in iokvizija 5%. Iz te delitve je vidno, kje nastaja največja poraba energije in kje največji stroški za energijo, zato je dobro začeti z ukrepi za racionalnejšo rabo energije najprej tam, kjer je to najbolj potrebno. Ker se bliža kurilna sezona, je zadnji čas, da postorite nekaj na toplotni zaščiti objekta in vzdrževanju ogrevanih napravah. V primeru, da še ne veste, kaj storiti za zmanjšanje stroškov za ogrevanje oziroma racionalnejše trošenje energije, vam je z nasveti brezplačno na uslugo vaš energetski svetovalec na tel. št. 068-28-866 ali energetsko svetovalna pisarna v Brežicah 0608-62-050, int. 256. gjn»eteMo3t > KRIŽNIKI V BELI KRAJINI - Belo krajino, dežela na jugovzhodnem robu slovenskega etničnega ozemlja, so višnjegorski vitezi v začetku 13. stolETJA priključili svojim posestim na nekdanjem Kranjskem, cerkveno upravo v njej pa je v drugi polovici istega stoletja dobil nemški viteški red, imenovan tudi križniški. Ta red je cerkveno upravo v večjem delu Bele krajine (župnije Črnomelj, Metlika, Podzemelj IN Vinica) ohranil do danes. Na križnike spominjata komendi v obeh belokranjskih mestih. Na metliški ko-mendi, v kateri je danes dom ostarelih, je vzidana plošča z napisom, ki govori o tem, da je dal stavbo leta 1776 obnoviti eden od komendatorjev. (Pripravila umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič) Do tujemu kar po domače - Prav po domače si tod sosedje in znanci jemljejo sami na posodo, če nikogar ni doma, orodje, mreže etc. Pozabljivši ne povedo mnogokrat tega nič gospodarju in tako se veliko reči pogubi, ker ljudje pozabijo tudi vrniti, ne iz kradljivosti ampak iz nemarnosti. Mursikteri toži ali misli, da je okraden, ali sem mu nahaja “ukradena" reč lepo spravljena pri bratu, ali pobratimu, ali botru etc. Tare jih dolgčas - Weltschmerz ali dolg-čas tare ne le mestne, ampak že tudi mlade kmečke zl. ženske. Če so brez društva, jim ni prebiti. Iz samega dolgočasevanja hrepene vroče dobiti ljubčka, če ga še nimajo. Marička toži, da jej ni prebiti, ker nima pravih tovarišic, v družbi je rada celi dan, ne zeha jej se nikoli, tudi druge so tako društvene in zgovorne. Narava, pravi Mara, ne zanima je nič razun cvetic, bere rada vse ali vendar n.pr. mnogo raje novele v Glasniku kakor življenje svetnikov, čeprav jo uči skušnja o kvaru te lektire. Dala mi je brati pismo svoje sestre (v Ribnici) polno obupovanja in naj strašneje nezadovoljnosti, ker jej je tako strašno - dolg čas in nima druščine po svoji volji, kteri bi mogla razkladati svoje ognjene domišljije. 2Q02>jBA1 — Prezgodnja jporn/ad Jutro je vstalo čemerno. Po lepem sončnem zahodu, ko je zlata krogla potonila tja za še golo hribovje, kjer se komaj zaznavno v vejah bukev nežno rojeva zeleno življenje, je bilo sivo in hladno jutro nekaj nedoumljivega. Zapihalo je s severa ter pričelo trositi ledena zrna po cvetovih tulipanov, včeraj še široko razprtih, po strehi, da je kovinsko ropotalo, po belih in rožnatih cvetovih češenj in jablan. Proti nebu je zletel škorec; težko zamahovaje s krili, kot da ne more verjeti, da mu ledena zrna bičajo svatovsko oblačilo, ko pa je še včeraj tako veselo žgolel na hruški v bregu. Kukavica v gozdu pod vasjo je tudi onemela in se zbegano stisnila v zatišje, kjer opazuje ledeno ujmo po včerajšnjem čudovitem pomladnem dnevu, ko je pela pozno v noč. Sredi dneva je ledeno ropotanje utihnilo. Po zraku so zaplesale snežinke, najprej kot beli metulji v negotovem počasnem plesu, potem je snežilo gosteje in nenadoma je bil dan bel kot prazen list papirja, brez vsebine in mrtvo hladen. Včerajšnji pomladni dan je bil naenkrat tisoč let daleč in z njim ljudje, sklonjeni nad zoranimi njivami, pa konj v dolini pod vasjo, ki je oral brazde v rjavo zemljo, pa otroci, ki so se vrešče podili po travnikih, posutih z rumenimi sonci regrata. Vse se je umaknilo strahu in tišini. Strehe ob cesti so se pobelile, tudi njive, preorane in gole, pripravljene na spomladansko setev, je prevleklu snežnu odeja, po sadovnjaku je iz beline kukalu zelena trava in tudi rumene narcise. V kotu vrta se je žalostno povesil grm zelenih visokih listov, iz katerih so še včeraj visoko tja proti soncu kipele rumene marjetke, v gredi pred hišo pa so s trdno zapitimi cvetnimi čašami rdeče in rumeno odbijali snežno ujmo tulipani. Snežilo je in snežilo. Do nasleditjega dne bo pozeba najbrž uničila pričakovanja razcvetelih popkov sadnega drevja po vrtovih, rdečih cvetov breskev tam po pobočju, posejanim z vinogradi. Oreh zadaj za hišo bo spet brez plodov dočakal jesen, ko bo odvrgel le suho listje. Kot v posmeh je tik nad vasjo zapela kukavica. Prezgodaj razbohoteni, življenja lačni pomladi, je narava nastavila past z dolgimi toplimi dnevi, polnimi sonca, in nenadna, pozna zima ji je ukradla upanje in hrepenenje po zgodnjih sadovih. Modrost življenja - vse ob svojem času! Potem ko bo spet posijalo sonce in pregnalo jutranjo pozebo ter s toploto budilo nove življenjske sokove vsega živega, bo pomlad osiromašena in bolj revna. Še in še je snežilo, zelene veje so se pobešale in v plesu snežink je cvetje počasi izginjalo v nič. Po beli noči je vstalo belo jutro, pregrajeno z debelo belo odejo. Pod napuščem zapuščene drvarnice je z zateglim krikom zavreščul črni kos. Tam, kjer je prejšnji dan na dvorišču pobiral mrčes, je zdaj ležal bel mrtvaški prt. In še vedno je padalo belo zlo na življenje. Pred kratkim s cvetjem belo ovešene veje mlude češnje so se pod belo težo pobesile v nemi žalosti in brezupu. it) KNJIŽNA POLICA Razpoke časa Pred dobrim mesecem dni je pri ljubljanski založbi Aura izšla knjiga Fani Okič RAZPOKE ČASA. Avtorica se je v nji lotila raziskovanja korenin današnje civilizacije na zelo svojevrsten način. Ugotavlja namreč, da je bila predhodnica današnje civilizacije tehnološko in etično visoko razvita kultura nekdanjega obpolarnega kontinenta Hiperboreja, ki ga je preplavilo morje po koncu zadnje ledene dobe. V knjigi zavrača znanstveno teorijo, da je človek izšel iz hominidne opice, ki se je dokopala do razuma, ko se je naučila uporabljati orodje in orožje. Po njenem naj bi bil človek že na začetku programiran kot razumsko bitje, skozi obdobja pa je doživljal vzpone in padce. Za razliko od naše civilizacije so predhodne znale vzpostaviti ravnotežje med materialnim in duhovnim, niso se imele za vzvišene nad vsem, pač pa so se do narave obnašale kot do bitja, ki jim omogoča življenje. Častili so energijo sonca kol začetek vsega živega na Zemlji. Miperborejska civilizacija, ki naj bi razcvet doživela med zadnjima ledenima dobama, je po celem svetu razposlala svoje poslance, nekakšne Prometeje. Od tod toliko podobnosti med tako oddaljenimi civilizacijami, kot sta denimo sumerska na Bližnjem Vzhodu in majevska v Južni Ameriki. Morda vas knjiga Razpoke časa ne bo prepričala o pravilnosti trditev o izvoru današnje civilizacije, vendar to niti ni njen namen. Če sc boste med branjem vprašali, ali je človeštvo res to, za kar sc ima, namreč krona stvarstva, ki ima pravico početi vse, kar hoče, ali pa je le del narave in naj bi s svojim okoljem živelo v sožitju, ne pa ga uničevalo, kot to počne sedaj - potem bo knjiga opravila del poslanstva. JANEZ GORENC Japonska klasika Približno v istem času, ko jc na evropskem duhovnem nebu sijal Goethejev genij, je daleč na Vzhodu, na Japonskem, ustvarjal Ucda Akinari, zdravnik, pesnik, jezikoslovec in prozaist. Ustvaril je veliko dobre pcozije, vendar pa v domovini in v svetu slovi predvsem kot prozaist. Njegovo najbolj znano delo, zbirka kratke proze PRIPOVEDI OB DEŽEVNEM MESECU, je prevedeno v mnoge evropske jezike. Pred kratkim je izšel še slovenski prevod, ki ga je iz izvirnika opravila Maja Milčinski, izdala pa Cankarjeva založba. Prevajalka je napisala tudi komen- tar in spremno besedo, s katero je predstavila tega pri nas, neznanega avtorja. V knjigi je zbranih devet zgodb, ki jih je Ueda priredil po motivih iz klasičnih kitajskih srednjeveških novel. Za zgodbe je značilna fantastičnost, ki se v nekaterih pripovedih stopnjuje prav do grozljivosti. Čeprav je Ueda napisal poprej veliko pesmi in tudi proznih del, mu je šele ta knjiga prineslo slavo in danes slovi doma in na tujem kot izbrušenen japonski klasični prozaist. Delo je za nas zanimivo predvsem zato, ker nam priližuje japonsko književnost ter nam pomaga premagovati zmotne predstave o nji kot o eksotični in nam povsem tuji ustvarjalnosti. Ta ljubezen Jacques Preveri je eno najbolj znanih imen v francoski poeziji našega stoletja. Slovenskim bralcem je bil do letos predstavljen v dveh izborih; prvega jc leta 1971, torej ko je bil pesnik še živ, pripravil prevajalec Janez Menart. Drugega, pod naslovom Barbara, pa 15 let kasneje Aleš Berger. Slednji je tudi avtor in prevajalec tretjega izbora, ki je Tokratni izbor iz Prcvertove lirike je izrazito tematski, kar je moč soditi že po samem naslovu. V njem je večina pesmi, ki jih je Prevert posvetil ljubezni, takih pa je za kar zajetno zbirko. Seveda pesnik sam pesmi o ljubezni ni izdal posebej, temveč jih je razvrstil po zbirkah, ki jih je pač izdal. Iz vseh teh zbirk je tudi pričujoči Bergerjev izbor in slovenski prevod. Tako je v knjigi 51 pesmi. Polovico jih je Berger prvič ali na novo prevedel. Ljubezen je bila neizčrpen motiv in navdih Prevertovi poeziji. V pesmih jc izrisana v mnogoterih podobah in izpisana v mnogoterih trenutkih. Zdaj jc vedra in kar vznesena, potem je otožna in presunjena z bolečino. Prej ko slej so vse tovrstne Prevertove pesmi takšne, da sežejo do srca. Glasbeniki so odkrili, da so mnoge pesmi tudi spevne. Veliko francoskih šansonov je bilo uglasbenih s Prevertovimi verzi. IVAN ZORAN Popravek! Pri pretipkavanju knjižnega poročila o Modrovi pesniški zbirki je prišlo do napake. Pravilni naslov knjige se glasi SLA SPOMINA, ne pa Sila spomina. Avtorju in bralcem se opravičujemo! pod naslovom TA LJUBEZEN izšel pred dnevi pri radovljiški založbi Didacta. Ud prvega tukaj stanuje moj rod, če kdo ve za druzga, naj reče, od kod! (V.Vodnik) Prva lekarna Predno začnemo podrobneje opisovati dogodke, ki so v neposredni zvezi z nastankom po doslej znanih podatkih prve javne lekarne v Ribnici na Dolenjskem, si malo oglejmo razmere, v katerih so Ribničani in okoličani tedaj živeli, in kakšnih zdravstvenih ukrepov so tedaj lahko bili deležni. Ohranil se je zanimiv zapis novomeškega okrožnega fizika Antona Poberja, ki ga je 16. januarja 1815 poslal okrožnemu uradu v Novo mesto pod naslovom Poročilo o preiskavi bolezni ljudi v ribniškem nabornem okraju. V poročilu piše, da se je takoj, ko je izvedel za bolezen, napotil v ta okraj. Odkril jo je v treh farah, za njo pa je umrlo že 11 ljudi. Bolezen se loteva predvsem starejših ljudi, ki v treh do štirih dneh od njenega začetka umrejo. Zaradi tega te bolezni nima več za epidemično (nalezljivo, op. p.), ampak kot posledico starostne oslabelosti. V fari Sodražica se je bolezen pojavila 14. decembra in sta zaradi nje umrla dva, v fari Dolenja vas pa se je pojavila 27. decembra, kjer je umrl le en bolnik. O nadaljnjem poteku te bolezni bo okrožni urad seznanjen v posebnem poročilu, ki ga bo sestavil po končanem zdravljenju. Bolezen je označil kot živčno mrzlico, ki ima v začetku revmatični značaj, konča pa se s splošnimi težavami zaradi oslabelosti. Bolezen se začne tako, da se oboleli v nekaj dneh pred izbruhom počuti utrujen, zelo zaspan in slaboten, z glavobolom, vročino, mrazenjem in z bolečinami v križu, izgubi tek, postane zelo žejen, nastopi nespečnost, pojavi se močan kašelj in rdečica, pri nekaterih pa še bolečine v trebuhu. Koža je suha, utrip vročičen in slab. Bolezen se nadaljuje z izredno oslabelostjo, jezik postane rjav in suh, oči rdeče, dihanje slabotno, sklepi drhtijo, bolnik postane nemiren in blodeč ter bedast, nazadnje pade v nezavest in umre. Kadar pa bolezen poprime dober izhod, se bolnik začne potiti in postopoma se bolezen poleže. Za vzroke bolezni Pober šteje razen zime in starosti bolnikov predvsem zelo pomanjkljivo in nezadostno prehrano pa tudi pomanjkanje soli. Tukajšnji kmetje se že dalj časa hranijo predvsem s krompirjem, redko imajo nekaj slabega kruha namesto krompirja, soli pa, ki bi njihovo hrano napravila bolj užitno in njihove želodce spodbujala k prebavi, si zaradi visoke cene in pomanjkanja denarja ne morejo privoščiti. Tako se razlogi za to bolezen kopičijo. Vino pa, h kateremu naj bi se kmetje v sili zatekli, je med tukajšnjimi podeželani letos zelo redek pridelek. Razen tega jih mučita še strah in bojazen pred še večjim pomanjkanjem. Poročilo govori o zdravstvenih razmerah Pober je zaradi svojih ugotovitev sestavil načrt zdravljenja tako, da je bolezen zdravil simptomat-sko; dokler je imela revmatični značaj, je uporabil gnus zbujajoča in sredstva za bruhanje, nato sredstva za potenje, kot so preparati bezga, mrav-ljičji cvet, odvajalni prašek (Doweri piv., op. p.), gorčične obloge, nožne kopeli ipd. Ko pa nastopi vročična perioda, se uporabijo blažilne snovi, kakor baldrijan, angelika, kafra, amonijev cvet, Hoffmanove kapljice, masiranje in vribavanje s hlapnimi linimenti, sredstva za rdečenje kože i.t.n. In končno, da se doseže izboljšanje in prepreči recidiv, močna grenka sredstva ter vino, če je mogoče. Po vseh treh ukrepih in zdravilih bodo bolniki sicer ozdraveli, toda preprečiti nadaljnje širjenje bolezni na zdrave ne zmoremo, saj to ni več v zdravniški moči in znanju, da bi navedene razloge bolezni z dobrim nasvetom in z zdravili odstranili. Le vsestranska in dejavna pomoč dežele, da se podeželanom omogoči nabava žitaric in soli na pristopen način, lahko privede do napredka in prepreči širjenje te in še drugih bolezni. Iz tega poročila je razvidno, kako so tedaj ljudje živeli in kakšnega zdravljenja so bili deležni. Na Kranjskem so po odhodu Francozov imeli precej skrbi, saj je med francosko zasedbo mnogo zdravnikov in drugih strokovnjakov odšlo, v Avstriji pa so tudi precej spremenili zdravstveno zakonodajo. Na Kranjskem je bilo treba vse nadoknaditi in ponovno usposobiti sanitetno službo, kakor sojo tedaj imenovali. V tem času v Ribnici niso imeli nobene izprašane babice (tako so tedaj imenovali zdravstvene delavce, ki so imeli ustrezno šolsko izobrazbo). Na podeželju so v tistem času glavno breme zdrav- i ni I ... ...... . . ■ ... J, . ■ , ..... . stvene zaščite nosile prav babice, saj so bile tedaj najštevilnejše in so torej predstavljale steber zdravstvene službe, kakor bi rekli danes. Zaradi velike potrebe po babicah so tedaj imeli pri medi-kokirurgičnem liceju v Ljubljani redne tečaje za babice. V Ribnici je to službo sicer opravljala nešolana babica, ki si je v 15 letih dela med prebivalci pridobila ugled in potrebno zaupanje, vendar je bila zaradi svoje starosti, imela je že 50 let, prestara za šolanje na liceju. Bila je to Marija Louschin, sicer zelo dobrega zdravja in videza, kakor je poročala ribniška okrajna oblast okrožnemu uradu v Novo mesto, in je bila v vseh ribniški občini tudi edina, ki je bila pripravljena posvetiti se temu poklicu in šolanju. Zato so jo ribniške oblasti tudi zelo toplo priporočala, saj so v Ribnici nujno potrebovali izprašano babico. To je potrdil tudi okrožni zdravnik iz Novega mesta dr. Kogl, ko je zadevo preko tamkajšnjih ranocelnikov raziskal.Na osnovi tega je okrožni urad iz Novega mesta zaprosil gubernij v Ljubljani, da Mariji Louschin omogoči šolanje. V ribniškem okraju so tedaj že cepili otroke proti črnim kozam. Toda starši cepljenju še niso dovolj zaupali, deloma zaradi strahu pred posledicami, deloma pa tudi iz drugih razlogov. V Dolenji vasi in okoliških vaseh je bilo 1. 1812 od 220 otrok cepljenih le 84, župan Gregor Kromar pa je poročal, da prejšnjega leta tam ni bilo nobenega resnega primera bolezni. Prošnja za odprtje lekarne Nekako v tem času je za ranocelnika v Ribnici prišel Jožef Lehnhard, v Velikih Laščah pa je bil ranocelnik Sigmund Zarfeld, oba sta tedaj skrbela tudi za zdravila. 13. februarja 1832 pa se je pri guberniju v Ljubljani pojavila vloga novomeškega okrožnega urada, da gubernij odobri koncesijo za lekarno v Ribnici. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Iz kostelske doline * TŠD Kostel je postavilo opozorilne table z naslednjo vsebino: Reka Kolpa - ohranimo jo čisto in zeleno za prihodnost. * Javno podjetje Komunala Kočevje je samoiniciativno postavilo na Žagi zabojnik za smeti. Tudi redno ga bodo praznili in to na svoje stroške. To je zares hvalevredna poteza in velika pomoč vsem, ki želijo ohraniti čisto naravo. Za naslednje leto pa se je potrebno dogovoriti za postavitev zabojnikov. * Na Žagi so krajani sami očistili Kolpo, pritoke in bližnjo okolico in sedaj kar sami pazijo in opozarjajo ostale na red. Prav je tako. * Ob vikendih, ko je naval na Kolpo zelo velik, vidiš številne avtomobile, parkirane kar po njivah in travnikih. Tu je nujno posredovanje policije. TŠD Kostel predlaga, naj bi bila označena kopališča in tam tudi parkiranje: v Kuželju, Pirčih, Zavrtkah, Brsmku, Žagi in Žlebih. Tu naj bi lastniki skrbeli za red. Seveda pa morajo biti vse te zadeve urejene z občinskim odlokom. * V letih nazaj je bilo po kostelski dolini več korit s pitno vodo. TŠD se je odločilo, da jih ponovno postavi in tako eno že stoji nad vasjo Delač. * Gradbeno podjetje “Gramiz” je končno le začelo z deli druge stopnje obnove in dozidave OŠ Vas-Fara. V ŠMIHELU IMAMO DIRKALIŠČE, NE CESTO Cesta prek Šmihela proti Bir-čni vasi ni več ulica, temveč magistralna cesta in včasih celo dirkališče. Cestišče ninia urejenih bankin in tudi pločniku za pešce ni. Ta dela niso dolžni storiti krajani, temveč tisti, ki so ulico spremenili v cesto. Krajani Šmihela smo si vodovod, ki nam večkrat ne dela, ker ga zapirajo zaradi del na Košenicah, kanalizacijo, telefon in elektriko v glavnem izgradili sami. Če bi v glavnem izgradili sami. kanalizacija potekala na trasi, ki so jo prvotno načrtovali, bi bila veliko cenejša in bi zajela vse objekte sedanjega podnivoja, ki ne morejo priti v kanalizacijo. D. F. Š. Tis ti tolarčki Otovorjena kot mula sem hitela domov. Ponedeljek je zame najbolj osovražen dan v tednu. Lahko si mislite, kakšno razdejanje je stanovanje po deževni soboti in nedelji, ko vsa ljuba družinica ostane doma in skrbi, da bi ne ostalo kaj nepremak-njeno ali neprebrskano. No, sto metrov, pa bom doma. Jok! “Kam pa tako bezljaš? Malo bolj počasi se tudi kam pride, ” sem zaslišala rezek glas. Pila je Neža. Pa smo tam! Srečanje z njo me vedno spravi ob urico in še tisti drobec dobre volje, ki jo še premorem. Greva na ko-fetek, saj že celo večnost nisva malo razvozlali jezikov." Že sva sedeli v njeni kuhinji in srebali vroče poživilo. Ko se je nabral pred nama že kup oglodanih kosti Nežinih sosedov in žlahte, sem vstala, da se poslovim. “Še minutko, saj ti delo tako ne bo ušlo, ” me je potisnila nazaj. “Ne bodi, no, zmeraj, kot bi imela mravlje tam. Sošolki sva in komu naj bi odkrito potarnala, kar me žuli? S teboj je drugače. Veliko družino imaš, dela tudi. Ko pa sedeš za tisto svojo staro škatlo, se preseliš v svoj svet. Blagor ti, vsaj na papir se lahko izkašljaš. To je pra vi blagoslov za možgane in dušo, ne?“Mejdun, že spet sem vrgla pol ure čez rame. Neža pa, kot navita, naprej. “Pa še nekaj je s tvojo stvarjo. Med ljudi prideš, kadar kaj dobrega napišeš, te ljudje malo pohvalijo in to je glavno. Jaz pa se počutim kot odrabljena šara. Kakšna krivica, ne? Toliko let sem kot trgovska potnica pre-fičkarila to ljubo domovino po dolgem in počez in bila kar naprej med ljudmi. No, pa me zdaj poglej! Cepim doma, pestujem stare čase in čakam tisto ubogo poko-jninico. Tebi pa le vsaka črka pri-cume še kakšen tolarček za priboljšek!” Slednje me je kar vrglo pokonci, zahvalila sem se Neži za kofe-tek, še bolj pa za razmislek o tistih tolarčkih, ki ne bodo nikoli zrastli v zaslužene tolarje. JANJA KASTELIC ŠOKANTNA NOVICA IZ “ZANESLJIVIH VIROV” Iz zanesljivih virov je Slovenska nacionalna desnica (SND) dobila informacijo, da so pogajanja med slovensko in hrvaško strokovno komisijo za mejo končana. Dokončen predlog je, da naj del meje med Slovenijo in Hrvaško poteka po reki Mirni. Sedaj je jasno, kako daljnovidni smo bili slovenski nacionalisti pred več kot letom dni, ko smo prvi zahtevali mejo na Mirni! Vlado Republike Slovenije SND poziva, da naj usklajen predlog mešane strokovne komisije takoj da v vladno proceduro in da naj s tem ne zavlačuje. predsednik SND: SAŠO LAP Proti nerazumnim razlikam v plačah Neupravičeno visoka izplačila v nekaterih javnih zavodih in skladih povzročajo revolt - Kakšna so stališča Svobodnih sindikatov Slovenije do teh in drugih vprašanj V zadnjem obdobju najhitreje na- je in Gospodarska zbornica Sloveni-raščajo plače zaposlenih, ki so v višjih je, so izpolnjeni pogoji tudi za uskla-tarifnih razredih in plače po indivi- ditev ten plač v gospodarstvu s stvar- NEPOŠTENO GLASOVANJE NA RADIU KRKA Na radiu Krka imajo v programu izbiro pesmi tedna po telefonu in z dopisnicami. Že 14 dni večina tistih, ki kličejo po telefonu, glasuje za himno road-skaterjev Žive naj vsi roadska-terji, ki jo izvaja Družinski trio Novina, vendar ta ni nikoli izbrana za pesem tedna. Roads-katerji iz Novega mesta in od drugod smo zbirali denar za dopisnice in jih pošiljali, pa nič. Dobro vemo, da smo poslali največ glasov, vendar glasovanje na radiu Krka ni pošteno in pravično. To je dokaz, da nam niso hoteli pokazati dopisnic za pesem, ki je zmagala, niti tistih, ki smo jih poslali mi. Zato pozivamo vse, da naj ne glasujejo več z dopisnicami, ker zmaga pač tista pesem, ki jo oni določijo. Mislimo, da bi bilo najbolj pravično, da bi glasovali le po telefonu. Za roadskaterje N. I. • Dodobra srno se razgovorili in razpisali o ritih. Recimo še kakšno o gobcih. (Večer) • /z zgodovine se lahko naučimo, da se iz zgodovine nismo ničesar naučili. (Shaw) dualnih pogodbah. Z mehanizmi dogovora o politiki plač in doslednim spoštovanjem kriterijev in priporočil za individualne pogodbe o zaposlitvi, ki sta jih sporazumno oblikovala Združenje managerjev Sloveni- IMAM DVE PRIPOMBI Glede na to, da se v zadnjem času slišijo o naših turističnih krajih in ponudbi le pohvalne besede, bi opozorila na dve manjši pomanjkljivosti, ki sem ju opazila na kopališču v Šmarjeških Toplicah. Kot da tam ne poznajo knjjge, ki se ji reče Slovenski pravopis. Tam notri je črno na belem, da se pravilno piše delavnik in ne delovnik, kot je natisnjeno na vstopnicah za kopanje. Z dopusta večina ljudi pošlje razglednice, da se znancem pohvalijo, kakšen dopust si lahko privoščijo. Na kopališču v Šmarjeških Toplicah z razglednicami ni problemov, pač pa z odpošiljanjem le-teh, saj kopališče ne premore poštnega nabiralnika A p Mirna Peč POJASNILO UPOKOJENCEM Sporočamo vam, da je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ob izplačilu pokojnin za julij 1994 odtegnil krajevni in občinski samoprispevek v naslednjih teritorialnih enotah: 1. Občina Novo mesto, 2. Krajevna skupnost Dolenjske Toplice, 3. Krajevna skupnost Straža pri Novem mestu in 4. Krajevna skupnost Mirna na Dolenjskem. Odtegnili smo ga vsem tistim uživalcem pokojnin, ki imajo kraj stalnega bivanja v zgoraj navedenih naseljih oz. v občini Novo mesto. Odtegnjeni znesek samoprispevka je enak znesku, ki bi moral biti odtegnjen ob izplačilu za mesec maj 1994 (oz. junij 1994 za KS Mirna na Dolenjskem), vendar zaradi napake takrat ni bil odtegnjen. Poračun je bil opravljen na zahtevo krajevnih skupnosti in občine. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije nimi možnostmi. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pa že dlje časa opozarjamo na gibanje zlasti najvišjih plač v raznih skladih in javnih zavodih, kjer se kot delodajalec neposredno ali posredno pojavlja Vlada Republike Šlovenije. Tako visoke mesečne plače povsem upravičeno povzročajo revolt zlasti pri delavcih, ki prejemajo nizke plače in še to neredno, poleg tega pa zaradi neusklajenega sistema dohodnin plačujejo poračune dohodnin in s tem zmanjšujejo že tako nizko kupno moč svojin plač. Zato ponovno zahtevamo, da gibanje plač spremljajo tudi ustrezni ekonomski - fiskalni in socialni korektivi. Ocenjujemo, da bo z uveljavitvijo novega zakona o razmerjih plač v negospodarskih dejavnostih prišlo do hitrejšega povečevanja plač v višjih tarifnih razredih in da se položaj navadnega uradnika, medicinske sestre, učitelja, kulturnika in manj kvalificiranih delavcev ne bo izboljšal. Ta- kemu sistemu v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije nasprotujemo in ponovno poudarjamo nujnost izenačevanja osnovnih plač vseh zaposlenih glede na ustrezne stopnje zahtevnosti dela. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije nismo nikoli, in tudi sedaj ne, nasprotovali razlikam v plačah, ici so v sistemu tržnega gospodarjenja realnost. Nasprotujemo pa nerazumnim razlikam v ceni delovne sile (osnovnih plačah), ki zlasti delavcem z nižjo kvalifikacijo ne zagotavljajo dostojnega preživetja, prav tako pa nasprotujemo tudi različnim sistemom nagrajevanja, ki favorizirajo tiste, ki imajo že tako višje osnovne plače. Pričakujemo, da bo Vlada Republike Slovenije preverila in uskladila raven plač v skladih in javnih zavodih ter v najhitrejšem možnem času predlagala rešitve za bolj usklajen sistem plač v negosjrodarskih dejavnostih, s poudarkom na zagotavljanju dostojnega življenja delavcem z nižjimi plačami. mag. DUŠAN SEMOLIČ predsednik ZSSS Sokolu moramo vrniti krila Za ustanovitev Sokolskega društva in vrnitev lastnine -O zgodovini bivšega sokolskega doma Menim, da bi bilo potrebno ponovno oživeti sokolsko organizacijo in ji vrniti tudi njeno premoženje. Pri tem bo marsikoga zabolela glava in pojavili se bodo problemi tako v Ljubljani kot v Novem mestu. Likvidacija novomeškega Sokola je bila izvršena 10.5.1941, podpisal pa jo je Mitja Marinček. Vse podatke o inventarju in lastnini je mogoče dobiti v knjigi Boga Komelja Novomeški Sokol 1887-1945. Rad bi osvetlil dogodke po letu 1945. Leta 1945 seje ustanovila Fiz-kulturna zveza Jugoslavije in vsa lastnina bivših TVO je prešla v državno last. Kasneje so se pričela organizirati razna športna, predvsem pa sindikalna društva. V letih 1948-49 so se pričela organizirati telovadna društva, ki so bila tako rekoč na- Kaj golota, sporno je mučenje Ob reklami Tovarne zdravil Krke - Mučenje laboratorijskih živali mi poraja vprašanje, kako to, daje kaj takega v civilizirani deželi sploh mogoče Bralcu, ki bo posvetil kanček svojega prostega časa mojim vrsticam, se lepo zahvaljujem in ga prosim, da jih dosledno in zbrano prebere, se ob njih zamisli. Hkrati naj se vpraša, če ne bi morda tudi sam, skupaj z nami, ki se že dalj časa borimo proti zločinskemu mučenju živali, kako pripomogel, da bi v Sloveniji za vselej preprečili nehumane laboratorijske poskuse na živalih. Do pisanja me je pripeljala zdaj dokaj popularna reklama Krkinih izdelkov SUN MIX, ki pa ni sporna zaradi golote, temveč zaradi nečesa drugega. Žal le malokdo ve, kaj se dogaja za zaprtimi vrati Tovarne zdravil Krka. Marsikdo se spreneveda, ker se boji tistih (naj mi prizadeti prosim oprostijo, ker zanje, ki mučijo živali, m primernejših izrazov), ki nosijo v sebi slo po krvi in trpljenju ubogih, nemočnih živali. Nobena skrivnost ni, da Krka v svoji farmi v Hudenjah 1, v Škocjanu, na grozovit način muči živali. Posebej pse in mačke, ki živijo v neprimernih bivalnih pogojih (o tem je podrobno seznanila bralce Dela 22.4.1994 Lea Eva Miiller, svetovalna direktorica v Svetovni zvezi za varstvo živali iz Ljubljane, ki si je farmo s svojimi sodelavci ogledala in prefotografirala. Sramotno in grozljivo je, da živi po štiri kratkodlakih psov, dolgih ušes in milega pogleda noč in dan v utesnjeni mrežasti kletki, površine 5,1 m2. Tla so posuta z grobim prodom, kletke pa zgoraj odprte, torej brez strehe in to ob vsakem letnem času. Letošnjo zimo je bila v Novem mestu temperatura tudi minus 15 stopinj, psi pa noč in dan pod milim nebom, a skozi mrežaste kletke je pritiskal leden veter. Žalostno, toda resnično pa je, da Krki pomagajo brezsrčni bližnji kmetje, od katerih le-ta odkupuje številne domače, prijazne muce. Gotovo s krvjo prepojena pridobljena sredstva kmetom niso edini vir preživetja, zato jih pozivam, da prekinejo s tem nehumanim početjem in končajo s prodajo ljubkih muck “krvoločni” skupini ljudi, ki jim ni mar za nobeno živo bitje, ampak le za krvavo prisluženi denar, skratka njihov posel. Pri vsem tem pa je šokantno to, da se k nam uvoženi farmacevtski proizvodi ponovno testirajo na živalih, čeprav so iste preparate, preden so prišli na svetovno tržišče, že preizku-sili veliki proizvodni koncerni, kot npr.: CIBA GEYGI, SANODOR in drugi. Ob vsem tem se mi poraja vprašanje, kako to, daje v civilizirani deželi, kot je naša, kaj takega sploh mogoče in kako to, da nihče od vplivnih ljudi ničesar ne ukrene? Pogosto razmišljam, kako prav bi bilo, ko bi se mučene živali svojim mučiteljem uprle v vsej svoji veličini, jim pokazale zobe in jih raztrgale na kose. Tedaj bi gotovo bilo zadoščeno zakonu narave, kajti ne le človek, tudi žival ima pravico do dostojnega življenja! Žal pa je pot do humanega odnosa do živali še dolga, čeprav vsi upamo, da bo kmalu sprejet težko pričakovani zakon proti mučenju živali. Do tedaj pa bodo živali na Krkini farmi - mučilnici še naprej hudo trpele, bile izpostavljene slabim razmeram in mučenju ter zapisane usodi - prezgodnji smrti. Res grozljivo in sram me je, da sem človek! V tujini poizkuse na živalih vedno bolj nadomeščajo z raziskavami s pomočjo tkivnih kultur, mikroorganizmov, rastlin ali kemično fizikalnih raziskovalnih metod. Zato opozarjam mučitelje živali, da jim nihče nima pravice povzročati bolečine. Mučenje živali je vsako dejanje, ki lahko žival poškoduje, ji povzroči bolečine, strah, trpljenje, škodo ali končno usmrtitev na nehuman način. V naprednih državah zelo upada prodaja kozmetičnih preparatov, ki so preizkušene na živalih in ponujajo izdelke, na katerih je poudarjeno, da niso testirani na živalih. Žal pa so vsi Krkini preparati bili testirani na živalih. Zato pozivam vse uporabnike kozmetike, da segajo le po tistih preparatih, na katerih je odtisnjena deklaracija “NO TEŠTED ON ANI- MALS” (ni preizkušeno na živalih). Sama Krkinih preparatov ne kupujem. V trgovini jih ob nakupu kozmetike takoj odločno odklonim in tudi povem, zakaj jih odklanjam. Zato še enkrat pozivam vse, ki čutijo z živalmi, naj s svojimi močmi pripomorejo k prizadevanju za rešitev mučenih in trpečih živali. Naj zaključim svoje pisanje z izrekom, ki pravi, da si človek lahko pomaga sam, živali pa je treba pomaga- KRISTINA FERLIČ Maribor vzgojo otrok in jim nadomeščati očeta ter ji tako za kmetovanje ne ostane kaj dosti časa. Je potem enak cenzus pravičen? TINCA KUHELJ Šentjernej SA MO B ODE ČE ŽICE SE ŠE MA NJKA - Da je borba za obstanek danes huda in včasih meji že skoraj na skrajnost, dokazuje primer pod črnomaljsko Tržnico, kjer sta lastnika okrepčevalnice Alex z železnimi rešetkami in vrati zaprla tri javne prehode, da bi menda privabila goste v svoj lokal. S tem nerazumljivim in vse kritike vrednim dejanjem že nekaj dni spravljata v ogorčenje vse obiskovalce lokalov pod Tržnico in lastnike drugih tamkajšnih lokalov, kajti komuniciranje in prost prehod med njimi sta zaprta z rešetko v stilu srednjega veka. Ali pa se je zgodovina tokrat ponovila. Na mestu, kjer danes stoji Tržnica, so včasih bili zapori z železnimi križi na oknih. Tako so vsi dobronamerni načrti (steza za paraplegike, prijazen videz in odprtost prostora) zaradi samovolje občinske uslužbenke, ki se ji občani neradi zamerijo, saj je marsikdo od nje odvisen pri izdaji raznih dovoljenj za gradnjo, padli v vodo. Na takšno početje odgovorni v črnomaljski občini sploh ne reagirajo in občani so v svoji jezi prepuščeni sami sebi. Ne bi se čudili, če bi se lepega dne na rešetkah pojavila še bodeča žica. Čuden način privabljanja gostov, ni kaj. (Lastniki sosednjih lokalov) Bolje v Krko kot v banko ali nogavico! Kako bodo lastninili v Krki Ponavljajo se vprašanja, ki so v zvezi z lastninjenjem, saj mnogi Ijutjje še vedno sprašujejo, ali “so certifikati denar ali le malovreden papir”, s ka- terim ne vedo kaj početi. Številna podjetja in na novo ustanovljene družbe čedalje bolj pritiskajo na lastnike cer- sledniki Sokola. Telovadna društva so 1. 1949 dobila naziv Partizan in vse premoženje bivših predvojnih društev v upravljanje ter uporabo. V lem delu bi se rad dotaknil Sokolskega doma Novo mesto, ki ga je leta 1941 zasedla italijanska oblast, vendar so dom že prej uničili člani Sokola. Po odhodu Italijanov so si ga prilastili domobranci. Dom je bil po vojni popolnoma uničen. Očistili so ga mladinci. Potem je prehajal iz rok v roke, kakor so se pač menjale brigade. Po odhodu XXXI. divizije je dom dobila nazaj Fizkulturna zveza in začela se je vsestranska akcija za ureditev in usposabljanje. To pa ni trajalo dolgo, saj je armada prevzela dom za svoje potrebe. Fizkulturna zveza se je od takrat dalje veliko selila, ostali pa so ji le slab stadion na Grmu, igrišča na Loki in telovadnica v Gimnaziji. Pri selitvah pa seje uničil del arhiva še iz predvojnih časov. Danes bi bilo nujno ustanoviti Sokolsko društvo in lastnino vrniti. DUŠAN F. ŠEGEDIN JE ENAK CENZUS UPRAVIČEN? Pri dohodnini, pa tudi pri prošnji za otroški dodatek in štipendijo, velja za vdove enak cenzus kot za ostale, čeprav so predvsem tiste, ki obdelujejo kmetijo, v nezavidljivem položaju. Če ni pri hiši moških rok in je tifikatov, da bi se odločili za vlaganje k njim. V domačih razmerah je še vedno živahno tudi zanimanje, kako se bo lastninila tovarna zdravil Krka. Bralcem na ljubo ponavljamo kratko vsebino uvodnika iz zadnje številke glasila Krke, da bi tako hkrati odgovorili vsem, ki se obračajo tudi na nas glede teh vprašanj. - V Krki znaša vrednost družbenega kapitala in vseh podjetij v njeni (so)lasti 220 milijonov ameriških dolaijev (USD), kar je 340 milijonov nemških mark (DEM).Tovarna zdravil bo začela postopek lastninjenja v letošnji jeseni; ko se bo preoblikovala v delniško družbo, bo pri tem uporabila kombiniran pristop. Po takem načelu bodo v Kriči: - namenili interni (notranji) razdelitvi 20 odst. družbenega kapitala. Podjetje bo povabilo zaposlene, njihove družinske člane, nekdaj zaposlene v Krki in Krkine upokojence, naj svoje lastniške certifikate zamenjajo za delnice Krke. - Notranjemu odkupu bodo namenili 10 odst. kapitala. Upravičenci do notranjega odkupa kapitala za gotovino s 50-odstotnim popustom so Krkini zaposleni, nekdaj zaposleni v Krki in Krkini upokojenci. - Javni prodaji bodo namenili 70 odst. družbenega kapitala, torej 140 milijonov DEM. Zato bodo letos v jeseni državljani Slovenije, ki niso Krkaši, lahko zamenjali svoje lastniške certifikate za delnice Krke, in sicer do višine 102 milijonov DEM. Z gotovino pa bo mogoče kupiti v okviru javne prodaje za 136 milijonov DEM Krkinih delnic. da jih ne skrbi, da V Krki pravijo, da j li 20.000 Sli ne bi našli 20.000 Slovencev, ki bi zamenjali certifikate za Krkine delnice. Že zdaj se vsak dan oglašajo ljudje iz raznih krajev, ki želijo vsaj na “seznam” tistih, ki bodo zamenjali certifikate za Krkine delnice. “Naložba denaija v Krkine delnice bo dobra in boljša od naložb denarja v banke ali nogavice,” je na marčevski tiskovni konferenci razložil generalni direktor Krke Miloš Kovačič. Tovarna ima dober proizvodni program in trge, kamor lahko prodaja svoje izdelke, je likvidna in ima akumula-tivnost na ravni svetovnih firm, ves čas pa ima tudi že jasne razvojne načrte. Tg- Mici Novak Ob spremljavi velikega števila ljudi smo pred kratkim pokopali na trebanjskem pokopališču priljubljeno Mici Novakovo iz Trebnjega. Rodila seje 1913. leta na Vina Gorici pri Ga-čnikovih med šestimi otroki v kmečki družini. Že ob zibelki pa ji je bila namenjena težka življenjska pot. Ko je odrasla, je šla v svet. Najprej kot gospodinjska pomočnica k družini Vidmar v Ljubljano. Stregla je bolni ženi, ki je bila prizadeta od kapi. Po njeni smrti soji za skrbno in požrtvovalno delo poklonili sobo. V času, ko je njen nečak delal na Ljubelju, je prodala sobo v Ljubljani ter odšla tudi ona na Ljubelj, tam kupila sobo in delala v gostinstvu. V letu 1971 pa se je poročila z vdovcem Ivanom Novakom iz Trebnjega, kije imel dva sinova. Lepo je skrbela za družino. Bila je članica društva upokojencev in rada je hodila na izlete ter njihova srečanja. Bila je vesele narave, še vedno je prepevala in imela za vsakega prijazno besedo. Vsak dan pa je hodila k maši, saj je bila cerkev v neposredni bližini. Bila je velika dobrotnica, vsakemu je pomagala iz stiske in živela bolj za druge kot zase. Pogrešali jo bomo vsi, ki smo jo poznali. R. M. Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9... , Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, kije začel veljati 23. aprila, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9... ”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Sodraški borci so ogorčeni Dol. list šl. 29, 21. julija napisom snel dopoldan, na dan pogreba, čeprav je bil pokojni član ZB V Čigav bo slovenski biser Otočec ? Dol. list št. 29, 21. julija V zadnjem času je veliko govora in pisanja o vračanju premoženja razlaščenim lastnikom. Pri tem je potrebno ravnati preudarno, da ne bo prišlo do novih krivic. Če bi vsem graščakom vrnili gradove in posesti, cerkvi gozdove na Gorenjskem, Au-erspregu deset tisoč hektarjev kočevskih gozdov, bi bila Slovenija v kratkem razprodana in obubožana. Želel bi se dotakniti, ne pa zagovarjati grofa Carla de Villavicencto - Margherija in vprašanja otoškega gradu. Če la lastnina ni državna, niti Krkina niti graščakova, čigava potem je? Mislim, da bi moralo ukrepati Ministrstvo za kulturo in grad zaščititi. Okoli gradu, graščaka in poroke je bilo že veliko napisanega, med drugim tudi veliko neokusnih pripomb. Po mojem mnenju ne smemo primerjati Pleterij z gradovi Otočec, I Imeljnik in Stari grad. Poleg lega je bil grof, ko je zapustil Slovenijo, še zelo mlad in je moral poslušati starše in okupatorja. Vse ostalo so le ugibanja in pravljice. Grad se je obnavljal v času gradnje avtoceste in nikoli ne bomo izvedeli, kakšni so bili stroški. Grad je bil delno požgan in porušen ter popolnoma izropan. Obnovo gradu, mostu in nndaljnih gradenj je po odhodu brigad Niko Belopavlovič zaupal pokojnemu g. Lampretu, kije to delo vestno opravil, še preden je grad prevzela Krka. Po moje je nesmiselno napadati grofa, predvsem pa je potrebno zadevo pošteno in preudarno urediti. DUŠAN F. ŠEGEDIN Odškodnina Brežičanom in Krčanom (1.) Dol. list št. 30, 28. julija V članku, ki gaje napisal predsednik SND Sašo Lap v Dolenjskem listu z dne 28. julija 1994, skuša povedati, daje predlagal “salomonsko rešitev” za Posavce v zvezi z rento pogojeno z NE Krško. Pri tem je pozabil na Sevničane, ki spadajo tudi v vplivno področje. Ob površnem poznavanju tematike skuša očrniti tiste poslance, ki so glasovali proti predlogu Saša Lapa, da naj se del zbranih sredstev za dekomisijo uporabi tudi kot rentna sredstva. V področju vplivnega dela NEK, z. potencialne nevarnosti ob nesreči Na odgovor pisma bralcev z dne 21.7.1994, ki ga je napisal Anton Košir, je potrebno pojasniti naslednje: Ob pogrebu člana naše organizacije, pokojnega Franca Fajdige se je Združenje borcev in udeležencev NOB dogovorilo z praporščakom Rudijem Trdanom, da pripne trak z napisom Združenje borcev in udeležencev NOB Sodražica na prapor upokojencev, kar je storil dan pred pogrebom. Ker se je velika večina upokojencev na dan pogreba udeležila srečanja upokojencev na Rogli, je prapor DU nosil namestnik praporščaka Anton Košir, ki je trak z „ . , , bil pokojni član ._ NOB in istočasno tudi član DU. Na državno zastavo so trak pripeli tik pred pogrebom na prošnjo člana našega odbora. Ni toliko važno, kaj je ob tem dejanju g. Košir pripomnil, za vse nas je to dejanje samovolje. V DU se te politične nestrpnosti ne bi smeli dovoliti. Smatramo, da DU ni politična organizacija, saj so vanj vključeni vsi upokojenci, ne glede na strankarsko pripadnost. Sprašujemo se, ali je cilj takih nestrpnežev razbiti tudi to nepolitično “društvo upokojencev”? Zalo proti takim dejanjem protestiramo. Svoj prapor smo naročili in denar zbrali med člani Združenja borcev, udeležencev NOB in simpatizerjev. S tem pismom smo to zadevo zaključili, o dejanju naj razpravlja DU, ki je o tem pisno obveščen. Združenje borcev in udeležencev NOB Sodražica tajnik STANA DROBNIČ jedrske elektrarne se ves čas zavzemamo za to, da se na osnovi kriterijev, ki bodo opredeljeni v podzakonskih aktih že sprejetega Zakona o varstvu okolja, določi “renta” in zanjo zagotovi sredstva iz tekočega obratovanja. Ta naj bi bila razdeljena prizadetim občanom. Poleg tega smo spodbudili in podprli zakon o zagotavljanju sredstev za dekomisijo in skladiščenje radioaktivnih odpadkov. To pa je povsem druga in prav tako pomembna naloga, za katero smo še posebno zainteresirani okoličani NE Krško in za to delo tudi ne sme zmanjkati denarja. Nikakor nočemo pristati na to, da bi denar za odstranitev NEK skopnel tako, daje bil razdeljen v rento in bi bilo na ta način pravzaprav “kupljeno” grobišče NEK v samem Krškem. Če bi gospod Sašo Lap poslušal in sc poglobil v problematiko, pač ne bi populistično predlagal predlog, ki bi bil v škodo krajanom ob jedrski elektrarni in ga ni bilo mogoče podpreti. Z veseljem pa pričakujemo njegovo podporo za realizacijo rente, ki ima osnovo v že sprejeti zakonodaji. Povsem jasno je, da občine in krajani ob NE Krško zahtevamo več, kot je pripravljen podpreti Sašo Lap in drugi, ki so glasovali za to, da se namenski denar za pošpravitev NEK pač da tudi za rento. FRANC ČERNELIČ poslanec državnega zbora Odškodnina Brežičanom in Krčanom (2.) Predsednik SND, g. Sašo Lap, seje v pismih bralcev razhudil na poslance, ki nismo glasovali za njegovo dopolnilo k Zakonu o Skladu za dekomisijo Nuklearne elektrarne Krško. Predlagal je, da bi denar tega sklada porabili za plačilo odškodnine okoličanom elektrarne. Kaj bi se zgodilo, če bi bilo Lapovo dopolnilo sprejeto? Zakon sprejemamo deset let prepozno, saj bi sc moral žc od prve kilovatne ure zbirali denar za njeno razgraditev. Po takem dopolnilu bi zbrani denar takoj spet porabili in v trenutku razgradnje, zaradi nesreče ali zaradi odločitve na referendumu, bi pred nevarno ruševino stali praznili rok. Plačilo razgradnje bi po takem dopolnilu naložili zanamcem, ki jih bo elektrarna in njeni ostanki samo ogrožala, koristi pa ne bodo imeli od nje nobene. Celo nasprotno, prazen sklad za >bi........................... dekomisijo bi bil neodgovornim privržencem jedrske energije nov izgovor, da elektrarne ni mogoče zapreti. Poslanci smo Vladi naložili, da do konca leta pripravi poseben Zakon o renti za NEK. Formiranje takega sklada bo omogočilo poplačilo škode okoličanom elektrarne; bo pa tudi zelo koristno zaradi čistih računov. Zagovorniki jedrske elektrarne so vedno trdili, da je ta elektrika najcenejša. Seveda, ker niso upoštevali okoljevarstvene in ekonomske škode zaradi nuklearne elektrarne. Skoda je, da g. Lap ni povedal niti besede o resničnem problemu, namreč o prenizki višini prispevka v sklad. To je bila odločilna točka razhajanja med ekološko in neekološko mislečimi poslanci. Sicer pa bo imel priliko, da podpre Zakon o ljudskem referendumu o zaprtju NEK in takrat se bo pokazalo, kdo jemlje resno nevarnost, ki jo predstavlja NEK. Dr. LEO ŠEŠERKO poslanec državnega zbora Odškodnina Brežičanom in Krčanom (3.) Predsednik SND Sašo Lap je ob obravnavi zakona o skladu za dekomisijo jedrske elektrarne Krško predlagal amandma k 3. členu. S tem amandmajem naj bi sklad zagotavljal sredstva za poravnavanje škode, ki jo v neposrednem okolju povzroča s svojim delovanjem NEK. V članku v Dolenjskem listu verjetno zaradi nepoznavanja problema, zliva vso gnojnico na tiste, ki so glasovali pro- ti njegovemu amandmaju in s tem zavaja zainteresirano javnost. Namen Lapovega amandmaja je bil dober, vendar je v sebi skrival vabo, v katero tisti, ki živimo v neposredni bližini NEK, nismo smeli ugrizniti. Zakaj ne? Zbiranje sredstev za dekomisijo (razgradnjo) NEK poteka na podlagi dodatne obremenitve KWh električne energije proizvedene v tej elektrani. To pomeni, da bi po Lapovem amandmaju tudi zagotavljanje sredstev za poravnavanje škode trajalo le toliko časa, dokler elektrarna proizvaja elektriko. To pa je tisto, s čimer se sam ne strinjam. Ker v primeru NEK lahko govorimo o dveh objektih, in sicer o elektroenergetskem in jedrskem (slednji pa lahko stoji v Krškem še desetletja po zaustavitvi elektrarne) zagovarjam stališče, da je država dolžna zagotoviti ustrezno rento okoliškim prebivalcem, dokler obstaja jedrski objekt in s tem tudi objektivna nevarnost za okolico. Ta rešitev je do prebivalcev, ki živijo v okolici NEK pravičnejša, zagotavlja pa odškodnino do dokončne razgradnje jedrskega objekta. Takšno rešitev pa je državni zbor tudi omogočil s sprejemom dveh dodatnih sklepov. Prvega je predlagal g. Kopše in nalaga Vladi RS, da do konca leta pripravi zakon o renti zaradi posredne in neposredne škode, povzročene z obstojem in obratovanjem NEK. Drugega pa sem predlagal sam in nalaga Vladi RS, da do september-ske seje državnega zbora pripravi podzakonski akt, ki ga določa 78. člen zakona o varstvu okolja, le-ta pa ureja vprašanje odškodnin in nadomestil zaradi razvrednotenja okolja. Oba sprejeta dodatna sklepa kažeta na to, da se tisti, ki smo glasovali proti Lapovem amandmaju zavzemamo za sistemsko, dolgoročno in pravično urejeno odškodnino prebi-klea valcem, ki živimo v okolici nuklearne elektrarne Krško. Vprašanja direktoiju dr. Petroviču (1.) Dol. list št. 30, 28. julija V različnih slovenskih časopisih in revijah se pojavljajo različna pisma oz. sestavki, katerih vsebina leti na našega zdravnika in vsestransko aktivnega občana dr. Stanka Nikoliča. Zal so te vsebine v večini primerov pristranske in polne neresnic, kar še posebej velja za pisanje krajana Griv-ca, g. Martina Černeta. Ne trdim, da je delo dr. Nikoliča brezhibno (takšnega verjetno ni), toda pretehtati je potrebno vse njegove rezultate in ugotovili bi, daje za to področje naredil ogromno in to je bistveno. V pogovoru z občani Grivca, skoraj vsi v en glas zatrjujejo, da je to sramota za njihov kraj, in s tem mislijo predvsem na cesto. V zadnjem DL omenjeni g. Josip Volf pa zatrjuje, da je to zadnje pisanje, kjer je on imenovan, ena sama velika laž. Pravi, da zdravnik z njim ni nikoli grdo ravnal ali ga v karkoli prisiljeval. Vsa ta pisanja in blatenja prek tiska ne koristijo nikomur. Veliko bolje bi bilo to energijo porabili kje drugje. Zal se z omenjenim krajanom ne da normalno pogovarjati, seveda razen prek sodišča. Ce je on sam sebi problem, je to njegova zadeva in ni potrebno probleme delati še drugim. Nekaj pa vem zagotovo; dr. Nikolič je tudi danes, ne glede na dan in uro, čeprav mu to ni dolžnost, pripravljen nuditi zdravniško pomoč in to veliko Kostelcev ve in tudi koristi. In še v nekaj sem prepričan; ko dr. Nikoliča ne bo na tem delovnem mestu in to se lahko kmalu zgodi, bomo Kostelci inOsilničani brez zdravnika. FRANC CIMPRIČ Vprašanja' direktorju dr. Petroviču (2.) V zadnjih mesecih je veliko pisanja v raznih slovenskih časopisih o tako rekoč “srbski nevarnosti na hr-vaško-slovenski meji”. Gre za dr. Stanka Nikoliča, ki mu nekateri pisci očitajo neznanje slovenskega jezi- ka in še mnogo drugih zadev, tudi .............!c kriminalnih. Tem piscem ne nameravam odgovarjati. To naj stori dr. Nikolič sam, vendar - kot mi je znano - se ni odločil za časopisno polemiko, ampak je nekatere zaradi žalitev že predal advokatu, ki bo ukrepal naprej. Moje pisanje je namenjeno novinarjem, ki netočno pišejo o “tem primeru”, in urednikom, ki netočnosti, laži in neumnosti objavljajo. Tako je neki J. K. naprimer pred kratkim pisal v Slovenskih novicah o srbski nevarnosti na meji in med drugim povzel pisanje Martina Černeta "Vprašanja direktorju dr. Petroviču” in na osnovi teh vprašanj napisal cel kup neresnic. Martin Černe ne stanu- je v Vasi (kot piše J. K.), ampak v Kopru, res pa ima hišico v Grivcu ob Kolpi. Tudi ni res, da bi bil dr. Nikolič njegov zdravnik, saj se doslej še nikoli ni zdravil pri njem in je malo verjetno, da se bo v bodoče. Resda ni prav, da se dr. Nikolič v :bo 30 letih službovanja ob Kolpi ni na učil slovensko, vendar je tudi za to nekaj opravičljivih vzrokov. Tako je območje Osilnice še do druge svetovne vojne sodilo pod savsko banovino (Hrvaško) in ne dravsko (Slovenijo). Na Kostelskem pa že več sto let žive Uskoki, zdaj Slovenci, ki govore lepo, svoje narečje, ki je mešanica hrvaščine in slovenščine. BRANKO JENC poslanec državnega zbora Vprašanja direktorju dr. Petroviču (3.) Spoštovani g. Černe! Pošiljam vam odgovore na vprašanja, ki sle mi jih zastavili v odprtem pismu v 30. številki DL. 1. Podatek, da je dr. Nikolič v ambulanti ozmerjal pacienta, bom preveril tako, da bom oba pacienta naprosil, da Vašo navedbo v pisni obliki potrdita. Strinjam se z Vami, da ordinacija ni prostor, v katerem bi razčiščevali vprašanje, ki ga v svojem pismu navajate. 2. Dr. Nikoliču je, tako kot vsem ostalim zdravstvenim delavcem, dovoljeno uporabljati službeno vozilo samo v službene namene. Kot direktor zavoda sem glede tega izdal povsem jasna navodila v pisni obliki. Kadar sodeluje Zdravstveni dom pri organizaciji športne ali turistične prireditvene uporaba službenega vozila dovoljena po predhodni odobritvi. Tako sem v letošnjem letu odobril uporabo službenega vozila samo ob organizaciji Državnega prvenstva v tekmovanju na divjih vodah v Osilnici v maju ter ob Ekološkem spustu Kolpa 94’ v juliju. Hvaležen vam bom, če mi boste posredovali natančne podatke o tem, kdaj in kje je dr. Nikolič uporabil vozilo v nasportju z mojimi navodili. 3. Zame nikakor ni sprejemljivo, da dr. Nikolič uporablja srbski jezik v stiku s slovenskimi pacienti, zato sem od dr. Nikoliča že 6.6.1994 zahteval, da mi v skladu z določilom 63. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti predloži ustrezno dokazilo o obladovanju slovenskega jezika. V enomesečnem roku, ki sem mu ga določil, mi dr. Nikolič na zahtevo ni odgovoril. Prav tako mi do danes ni odgovoril na ponovljeno zahtevo, da mi dokazilo predloži. O nespoštovanju zakonskega določila sem ponovno obvestil ministra dr. Voljča in po dogovoru z njim bom dr. Nikoliču postavil nov enomesečni rok. V kolikor tudi tega ne bo spoštoval, bo nosil posledice sam. 4. Trditev dr. Nikoliča, da imajo Kostelci težave pri sporazumevanju z zdravniki v Kliničnem centru Ljubljana, mi je znana. Naj jo dokaže! Sam sem se z jezikom, ki ga govorijo prebivalci kolpske doline, srečal že v rani mladosti m z njegovim razumevanjem nisem imel nikoli nobenih težav. Menim pa, da ta jezik in jezik, ki ga govori dr. Nikolič, nimata dosti skupnega! VsekaU sekakor pa nisem pooblaščen poklicati dr. Nikoliča za to izjavo na odgovornost; to lahko'storijo le njegovi sokrajani, ki so mu zaupali številne funkcije in tudi člani njegove stranke, ki so ga izvolili za podpredsednika občinskega odbora LDS v Kočevju. Vaši zahtevi, da Vam ob obisku v ordinaciji v Vasi zagotovimo prevajalca, žal ne moremo ugoditi; po zakonu pa Vam je dana možnost, da si izberete zdravnika v ZD v Kočevju. Direktor: dr. MIHAEL PETROVIČ Kočevski zdravstveni dom je v preteklosti težko dobil zdravnike Slo- vence, saj je veljala Kočevska za Slovenijo nekaj takega, kot Sibirija za Sovjetsko zvezo oz. Rusijo. Zato je bila včasih tu večina ali vsaj približno polovica zdravnikov izjužmh takratnih jugoslovanskih republik, pa tudi danes ni dosti bolje. Dr. Nikolič je prišel na Kočevsko pred okoli 30 leti in se takoj zaposlil v krajih ob Kolpi, se tam tudi nastanil in tam še vedno živi. Do osamosvojitve in še po njej je zdravil bolnike na obeh straneh meje, se pravi tudi Hrvate. Je doslej edini stalni zdravnik na tem območju. Prej so sem prihajali zdravniki iz Kočevja le v ordinacije. Ko dr. Nikoliča tu ne bo več, oz. se bo upokojil, bodo ti kraji skoraj zagotovo spet brez stalnega zdravnika. Od Kočevja do Kolpe je prek 30 km, od Kolpe pa do Delnic na Hrvaškem le okoli 10 km. Za čas koli 10 km. Za časa stare Jugoslavije in tudi po drugi vojni so sem zahajali zdravniki iz Kočevja le redko, pravzaprav izjemoma. Ljudje, tudi s slovenskega brega Kolpe, so idL ti h NOVA STREHA - Čeprav je bila streha župnijske cerkve ,sv. Martina v Podzemlju potrebna popravita, v župniji niso imeli denarja. Zato so se farani odločili, da sami zberejo denar ter pomagajo z delom in pri prehrani delavcev. Niso pripravili nikakršne posebne zbiralne akcije, temveč je vsak faran prostovoljno prispeval, kolikor je bilo v njegovi moči. Tako so v začetku preteklega tedna začeli s prekrivanjem strehe z bobrovcem. Na udarniških akcijah se jih je zbralo po nekaj deset, vsak dan pa so prišli iz ene soseske. Načrtujejo, da bodo do birtne v prihodnjem letu obnovili še fasado. (Foto: M.li.-J.) poklicali za pomoč na domu zato bli................................ rližnjega zdravnika, dr. Stipaničiča iz Delnic, ki se ga starejši ljudje ob Kolpi še vedno spominjajo kot prijaznega, dobrega, uslužnega, itd. Saj se je moral do tu pripeljati s poštno kočijo, nato pa v nekatere vasi tudi po več kilometrov daleč pešačiti. Seveda ni znano, da bi imel dr. Stipaničič s seboj prevajalca za slovenščino, kar po pisanju omenjenega J. K. zahteva zdaj M. Černe. Zastavlja se preprosto vprašanje: Zakaj v 30 letih Nikoličevega službovanja ob Kolpi ni nikoli nihče zahteval prevajalca, ampak se je to pojavilo šele v zadnjih letih?! Pisci bi lahko dobili odgovor od ljudi na tem območju, če bi se vsaj malo potrudili. Domačini namreč v glavnem spoštujejo svojega doktorja in mu zaupajo, saj so ga izvolili prej za podpredsednika, zdaj za predsednika KS Osilnica in še za marsikaj drugega. I Judje se zavedajo, da imajo danes v glavnem le tisto, kar je organiziral in naredil on, doktor, seveda z veliko njihovo pomočjo. Vsi tisti, ki ga kritizirajo, mu očitajo neznanje slovenskega jezika, skupaj niso naredili za ljudi na tem območju niti odstotek tega, kar je naredil doktor Nikolič. JOŽE PRIMC Na Gospodični se dobro je Vojko Mrhar pripravlja izvrstne divjačinske specialitete in druge jedi - Tudi nedeljska kosila GOSPODIČNA - Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih, ki ga ima od leta 1990 ponovno v najemu Vojko Mrhar, vse bolj privablja ne samo planince, pohodnike in prijatleje Gorjancev, ampak tudi ljubitelje dobrih jedi. Vojko namreč slovi kot izvrsten kuhar. Še posebej je znan po izvrstnih divjačinskih specialitetah, kot so golaž, jelenov pršut, divjačinska klobasa, kotleti, ocvrti divjačinski zrezki, zadnje čase pripravlja tudi divjačinski tatarski biftek. Poleg jedi iz divjačine je pri Gospodični vedno na voljo še vrsta drugih jedi; na primer gorjanski fižol, jota, leča s suhim mesom, štruklji. Sedaj je kot posebno poslastico moč dobiti jurčke z ajdovimi žganci. Ni čudno, daje Vojko lani dobil posebno priznanje Turistične zveze za pestro ponudbo in prijaznost. Sedaj je spet uvedel nedeljska kosila, ki stanejo 780 tolarjev; na kosilo se lahko naročite po telefonski štev. (068) 24-920 do 10. ure. Ker pa se včasih zgodi, da telefon na Gospodični ne dela, lahko pokličete tudi na telefonsko štev. (068) 23-391, a tudi brez vnaprejšnje najave ne bo šel nihče lačen z Gospodične. Vikend paket, ki se začne v petek z večerjo, konča pa z nedeljskim kosilom, stane 4.800 tolarjev, penzion pa 2.450 tolarjev. Pri penzionski ponudbi daje Vojko upokojencem 10-odst. popust. Nedeljsko kosilo in obisk Gospodične sploh je najlepše združiti s prijetnim sprehodom po Gorjancih. Eno izmed prihodnjih nedeljskih popoldnevov bo na Gospodični “tečaj” iz pletenja pastirskih klobukov iz kostanjevega listja, danes že skoraj pozabljene spretnosti, ki jo še obvlada gospa Ivanetičeva iz Novega mesta. A. B. Zakaj bi kupovali v tujini, če to lahko storite doma? Na tel. št. 090 2441 lahko dobite informacijo o izdelku, ki ga nameravate kupiti,ali storitvi, ki jo želite uporabiti. Ponudba tedna: oprema za navtiko • silikonska tesnilna guma za okna in vrata z votlim profilom • izposoja hoby programa • popravilo likalnikov na paro KRI REŠUJE ŽIVLJENJE! TRANSFUZIJSKI ODDELEK NOVO MESTO ODVZEM VSAK TOREK IN ČETRTEK od 6. ure do 9.30 'N&-. . v , I i \r. A N/1# 8 $ I » ■ » , . 'V '4 Kandijska 30, I '■UZtSUdnit V.£jE. V:ly£t teL?321-115,28-136 £§ M Trgovina z vozili in deli Novo mesto d.o.o. Podbevškova 4, Novo mesto Cenjene stranke obveščamo, da bo v času letnega dopusta od 8. do 16. avgusta 1994 trgovina zaprla. Dragi šolarji, mladi dopisniki! Ob koncu šolskega leta, na katerega ste med počitnicami, ki so se prevesile v drugo polovico, najbrž že pozabili, ste nas dobesedno zasuli z raznovrstnimi prispevki. Vse, ki so primerni za objavo, smo že zdavnaj pripravili za tisk, a verjemite, doslej zanje, žal, ni bilo dovolj prostora. Tokrat jih objavljamo, četudi nekateri prispevki niso več aktualni, kot se temu reče učeno. A nič ne de, zanimivi so še zmeraj, z objavo pa vas hočemo spodbuditi k nadaljnjemu sodelovanju. urednistvo Dot. lista BRALNE ZNAČKE JE PODELIL IVAN GREGORČIČ USPELA PRIREDITEV Že med letom smo se z učenci dogovorili, da bomo slovo osmošolcev od naše šole pripravili nekoliko drugače. Na zaključno prireditev v prostorih Kulturnega doma Krško smo povabili vse njihove starše, učitelje in predstavnike sedmih razredov. Osmošolci so pripravili kulturni program, v katerem so se sprehodili skozi osemletno šolanje, sedmošolcem pa so po tradiciji predali šolski ključ. Najuspešnejši učenci so dobili priznanja za odličen uspeh in dosežke na drugih področjih. S pomočjo sponzorjev in staršev smo za udeležence slovesnosti pripravili bogato pogostitev. Podprli so nas: NE Krško, Vino Brežice, Mercator Preskrba in Mercator Akrokombinat Krško, Kmečka zadruga Krško in SDK Krško ter njena direktoriea Almira Božovič. Osmošolci OŠ Jurija Dalmatina Krško DOBILI SMO POKAL IN ODLIČJA V torek, 7. junija, je bilo v Krškem področno prometno tekmovanje “Kaj veš o prometu” osnovnih šol s prilagojenim programom Dolenjske in Posavja. Tekmovanja smo se udeležili tudi tekmovalci osnovne šole s prilagojenim programom Dragotina Ketteja iz Novega mesta. Sodelovalo je sedemnajst tekmovalcev in ena tekmovalka. Pred odhodom nam je ravnateljica zaželela srečno pot in uspešno tekmovanje. V Krškem je vsak tekmovalec dobil startno številko. Najprej smo reševali teste, nato pa smo si z mentorji ogledali ulice. Potem smo po štartnih številkah vozili s kolesi. V križiščih in na nevarnih odsekih so bili policisti in predstavniki AMD Krško. Sledila je spretnostna vožnja na poligonu in potem svečani del - razglasitev rezultatov. En pokal so prejeli tekmovalci z Mirne, drugega pa mi. To je naš petnajsti pokal, osvojen na prometnih tekmovanjih. Dobili smo tudi tri odličja. Zavarovalnica Triglav je prispevala za vsakega tekmovalca rdečo majico in belo kapo. GORAN BUBNJIČ, novin. krožek, in mentorica prometne vzgoje OŠ Dragotina Ketteja NAREDILI BOMO ČASOPIS Tako lepo smo pisali o našem izletu in naravoslovnem dnevu na Lisci, daje učiteljica sklenila, da bomo naredili časopis. To je imenitna stvar, zato se bomo vedno spominjali, kako zanimivo je bilo na Lisci. Naredili bomo časopis. Milankin očka bo naredil naslovnico, Tinina mamica je naše sestavke pretipkala, uredniški odbor bo s pomočjo učiteljice sestavke uredil, Katja pa bo še kaj napisala, če bo potrebno. Učiteljici bomo pomagali urediti tudi našo razredno knjižnico. JERNEJA ROJC 3. r., OŠ Krmelj IZLET Z VLAKOM Učenci 2. razreda smo se udeležili nagradnega železničarskega natečaja. Prejeli smo vozovnice za izlet z vlakom. Zgodaj zjutraj smo se zbrali na postaji. Prek Trebnjega smo se odpeljali do Ljubljane, nato do Zidanega mosta in Sevnice do Mokronoga. Daljši postanek smo imeli v Ljubljani. Do Gradu smo pešačili. Dež nas je pošteno namočil. Po stopnicah smo se povzpeli na ljubljanski stolp. Nekaterim se je zvrtelo v glavi, jaz pa se višine nisem bala. KATJA LOVŠE 2. a, OŠ Mokronog V ponedeljek, 20. junija, smo imeli na naši šoli v Šentrupertu podelitev bralnih značk. Sedmi razredi smo se potgovali za zlato Goljevo značko, ki sem jo osvojila tudi jaz. Prebrali smo štiri knjige in sc naučili eno pesmico iz Grafenauerjcvih Skrivnosti. Značke nam je podelil domači pesnik in učitelj slovenskega jezika prof. Ivan Gregorčič, ki nam je povedal, da bralec ob branju knjig, časopisov in revij pogosto začuti, da bi tudi sam kaj napisal. Spodbudil nas je, naj tudi sami zapišemo svoje doživljaje. LIDIJA MEDVED 7. a, OŠ Šentrupert ZA KLJUČ SMO DALI 12 KG DENARJA Po starem šolskem običaju smo sed-marji ob koncu leta morali kupiti šolski ključ od osmarjev. Zanj so zahtevali 5.000 tolarjev, mi pa smo jim pošteno zagodli. Zbrali smo se pred šolo in zanje pripravili govor, za vsakega posameznika pa sestavili pesmico. Denar smo zbrali v kovancih, ki so tehtali 12 kg. Zagodli pa so nam tudi oni. Ključ so nam zavili, a ne v celofan, ampak v koprive in robidovje. Predsednici obeh sedmih razredov sva si na roke nataknili vrečke, vendar so me koprive kljub temu opekle po obrazu. Prodajo ključa si bom dobro zapomnila, važno pa je le to, da smo postali osmarji. MILKA KREGELJ 7. a, OŠ Šentrupert MALI PEVSKI TABOR NAD ŠENTRUPERTOM Čeprav nisem bila na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični, sem ta dan vseeno poslušala zborovsko petje v živo. Medveškovi iz Ljubljane so blizu naše zidanice kupili domačijo. Gospod mc-dvešek je dolga leta prepeval v moškem pevskem zboru Barje. Zbor še danes vodi Venci Zadravec, ki je pred leti služboval v našem kraju. Pevci zbora Barje so v nedeljo po nastopu v Šentvidu obiskali svojega nekdanjega člana in veselo razpok.ženi zapeli sredi vasi, da je odmevalo daleč naokrog. Tako sem spoznala zbor, ki še posebej skrbno neguje ljudsko petje, po čemer je znan daleč naokrog. BRANKA AHLIN OŠ Šentrupert KONČNI IZLET Osmošolci iz Brusnic smo na končni izlet v Italijo odšli skupaj z učenci OŠ Otočec. Petkovo popoldne smo preživeli v zabaviščnem parku Gardaland, kar je bilo za vse enkratno doživetje. V soboto smo se odpravili v Verono, kjer smo si ogledali središče mesta z areno jn hišo legendarnih ljubimcev Romea in Julije. Legenda pravi, da, če sc dotakneš Julije, se srečno zaljubiš. V Padovi smo si ogledali baziliko sv. Antona. Izlet je bil čudovit in sega bomo vsi učenci še dolgo spominjali. ELVIRA MATKO 8. r., OŠ Brusnice BOŽA KOSA NI BILO Šolskega leta je konec, nanj pa nam bodo ostali lepi in tudi grenki spomini, i Enega najbolj grenkih trenutkov smo j doživeli v ponedeljek, ko smo imeli I kulturni dan, na katerega smo povabili Gnanega ilustratorja Boža Kosa. Ob 10.30 ga je v okrašeni telovadnici čakalo 200 učencev, tedaj pa so nam sporočili, da ga ne bo, ker je na obisk pozabil, ^emo, da imajo tudi ti ljudje delo in si služijo kruh na različne načine, čeprav so že upokojeni, zamerimo pa mu, da ni Pomislil, s kakšnim veseljem bi sprejeli bralne značke iz njegovih rok in v kakšni luči ga bo gledalo naprej 200 Učencev iz OŠ Šentjanž. To pa je kul-•ura, kajne? Novinarski krožek OŠ Šentjanž ŠENTRUPERT JE STAR ŽE 950 LET Skupina šenlruperških pritrkovalcev je odšla v zvonik in iz lin se je prek polj razlila pesem zvonov, sc povzpela na okoliške hribe ter oznanjala praznični sobotni večer. Pred mogočno cerkvijo nas je pozdravil napis: 050 let naših korenin. Velika “ladja” gotske lepotice se je napolnila z gosti in domačini. Slavnostni govornik, predsednik krajevne skupnosti Franci Bartolj, salezijanski inšpektor Stanislav I ločevar, dr. Jože Ramovš, prof. Jože Zupan in Jože Ramovš so z različnih zornih kotov osvetlili zgodovino in našo pomembno obletnico. Sledil je nastop Šlovenskega okteta. Ubrani glasovi pevcev so mogočno zadoneli, napolnili vse kotičke in tudi naša srca. Mislim, da toliko ploskanja v naši cerkvi ne bo spet kmalu slišati. Zunaj pa nas je pozdravljala posebej za to priložnost razsvetljena cerkev. Čeprav je rosilo, so ljudje postali in občudovali naš “biser”. BRANKA AHLIN 8. r., novin. krožek OŠ Šentrupert ZAKLJUČEK POLETNE ŠOLE - Starejša skupina učencev poletne šole na Mimi (del te je na posnetku med sobotno zaključno prireditvijo Pokaži, kaj znaš!) je pod vodstvom Valerije Pukl postala zelo homogena druščina, prava “klapa ” nabritih, a dobrih prijateljev. Zato je bilo slovo teh otrok najbolj ganljivo. Večina jih je obljubila, da bo prihodnje leto spet prišla v tako prijetno in koristno šolo. Težko slovo otrok od šole Poletna šola v naravi s tečajem slovenskega jezika je uresničila učnovzgojne smotre in cilje MIRNA - V očeh marsikaterega otroka, učencev poletne šole v naravi in njihovih vrstnikov, se je ob sobotnem slovesu zalesketala solza. Še objem, morda celo poljub in stisk rok ter zaobljuba, da se bodo še medsebojno družili ali si vsaj dopisovali. Prav to druženje otrok iz tujine z vrstniki v slovenskem avtohtonem okolju in navezovanje trdnejših prijateljskih vezi je ob učenju v poletni šoli zelo pomembno za bogatenje besednega zaklada ter za spoznavanje slovenske kulture in običajev. Voditeljica poletne šole Dragica Motik je bila ob koncu lahko upravičeno zadovoljna. Meni, da bi šolo v prihodnosti še selili v različne predele Slovenije in bi učenci tako spoznali čim več krajev. Dvotedenska poletna šola v naravi s tečajem slovenskega jezika se je preteklo soboto končala na mirenski osnovni šoli s prikupnim nastopom 32 učencev vseh treh starostnih skupin iz Anglije, Avstrije, Belgije, Japonske, Nemčije, Švedske in Švice z z lutkovno predstavo Polžek gre voščit ter s sproščenim kramljanjem staršev, ki so prišli po svoje otroke. Prav tako tudi z učiteljicami in gostitelji, pri katerih so preživeli ta čas učenci. Novinarski krožek pod vodstvom Vesne Kos je izdal šolsko glasi- ZADNJI DAN POUKA Imeli smo zaključno prireditev. Pripravili smo plesne, glasbene in recita-cijske točke. Gospa ravnateljica nam je podelila knjigo za odličen uspeh. Tisti, ki smo bili zelo uspešni v krožkih, smo dobili prav tako knjige. Poslovili smo se od naše ravnateljice. To je bil njen zadnji šolski dan. Zaželela nam je, da bi bili tudi drugo leto tako uspešni, kot smo bili letošnje leto. Gospod Jeke je podelil našemu Andreju, kije postal državni prvak v prometu, in njegovemu mentorju gospodu Repovžu majhni bencinski črpalki. Učenci 3. razreda so razstavili vse, kar so raziskali in zapisali na Lisci. To smo si lahko ogledali. Na koncu smo se posladkali z lučkami in odšli domov. ANDREJ RIBIČ 6. r., OŠ Krmelj lo, ki dovolj nazorno predstavlja dogajanje v poletni šoli, starši in gostje pa so se lahko o razpoloženju in napredku otrok seznanili še v učilnicah, kjer so učiteljice Alenka Knez, Greta Ratajc in Valerija Pukl pripravile priložnostno razstavo. P. P. POLET Z BALONOM Na naši šoli smo imeli športni dan, posvečen pravemu balonu. Balon, ki mu je bilo ime Gospodična, je prišel na obisk iz Novega mesta, pripeljala pa sta ga njegova lastnika Gorazd in Milan ter pomočnik Matjaž. Najprej so nam pokazali, kako se balon napihne, in nam ga razkazali. Vreme je bilo zelo lepo, zato smo se z balonom celo vozili. Peljala sem se prva in dvignili smo se štirideset do petdeset metrov visoko. Sošolci in učitelji na tleh so se mi zdeli čisto majhni, videl pa se je cel Črnomelj. 'Lega športnega dne ne bom pozabila in prav vsi smo hvaležni lastnikoma balona za njihov obisk in našim učiteljem, ki so nam omogočili čudovito doživetje. VANJA PANJAN 4. a, OŠ Loka NA NAGRADNEM IZLETU Zadnjo soboto v maju smo bili najboljši dopisniki in člani dramskega krožka naše šole gostje radijske Sobotne raglje. Pridružili so se nam tudi malčki iz male šole ter učenci prvega in drugega razreda. V ljubljanskem žival skem vrtu smo v živo snemali Sobotno ragljo. Med snemanjem so sc dogajale mnoge zanimive reči. Učenci, ki so napisali najboljše prozne sestavke ali pesmi, so bili posebej nagrajeni. Zabavali so nas priljubljeni ansambli. S Čuki smo prepevali njihove uspešnice, se fotografirali in zbirali avtograme. Močno smo si želeli videti in slišati Roberta Magnifika, a so nam sporočili, da ga ne bo, zato smo bili kar malce razočarani. Po končanem snemanju smo odšli na sprehod po živalskem vrtu. Zadovoljni smo se vrnili domov. Za lep dan smo hvaležni uredništvu mladinskega programa slovenskega radia, zlasti pa urednici Sobotne raglje Tanji Pirš. KATJA MIHELIČ 6. r., novin. krožek , OŠ Stari trg ob Kolpi Alešu obetajo lepo športno prihodnost Aleš Tomič, državni reprezentant v atletiki CEROV LOG - Sedemnajstletni dijak srednje tehnične šole v Novem mestu, Aleš Tomič, doma iz Cerovega Loga pod Goijanci, se je z dušo in srcem zapisal “kraljici športov” - atletiki. Kljub svoji mladosti Aleš že sodi med najboljše mlade slovenske atlete, ki jim obetajo lepo prihodnost. Aleš je mladinski državni prvak v teku na 1.000 metrov, razen tega pa tudi stalni mladinski državni reprezentant. • Kako to, da si se odločil za atletiko, ko pa je na voljo toliko drugih, lahko bi rekli, bolj privlačnih športov? “Ko sem obiskoval osnovno šolo v Šentjerneju, me je za atletiko navdušil prof. Slavko Antončič, ker je menda opazil, da tečem zelo hitro. Ko sem končal osnovno šojo, me je mlajša sestrica Mateja, ki je tudi tekačica, pregovorila, da sem se pridružil novomeškemu atletskemu kolektivu, kjer sem dobil treneija Boruta Retlja. Atletika me je vedno zanimala in me tudi bo, saj sodi med tiste športe, kjer lahko človek res velilko pokaže.” • Ali imaš vzornika in ali bi mu bil rad podoben? “Moji vzorniki so vsi fenomenalni afriški tekači, ki dosegajo rezultate, o katerih mi zunaj črne celine lahko samo sanjamo. Spomnim naj samo na zadnji svetovni rekord na 10.000 m Kenijca VVilliama Sigeija v Oslu, ki je presenetil ves svetovni šport.” • Kaj pa tvoji rezultati? “Največ sem dosegel v teku na 1.000 metrov, kjer sem si z rezultatom 2:33.72 v Novi Gorici priboril tudi državni naslov.” • Kako gresta skupaj šola in šport? “Za zdaj še kar gre, ne vem pa, kako bo, če se bom vpisal na univerzo. Ves prosti čas posvečam atletiki. Če pa mi ga še kaj ostane, grcm zelo rad v naravo, malo tudi kolesarim in zbiram znamke.” S. DOKL f T~. > Spet ekološki tabor Krka Na MMERT bodo raziskovali ekološko stanje reke Krke - Finančne težave organizatorjev NOVO MESTO - Od 8. do 28. avgusta bo v Novem mestu letos že šestič potekal Mednarodni mladinski ekološko raziskovalni tabor (MMERT). Udeležilo se ga bo okoli 30 mladih, od tega 14 iz tujine. Organizira ga Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, Zavodom za socialno medicino in higieno dela, Občino Novo mesto, društvom Most iz Ljubljane in ostalimi, kijih zanima problematika reke Krke, njenega sotočja in okolja. Namen ekološko raziskovalnega tabora Krka je ugotavljanje ekoloških razmer vKrki in življenja v in ob njej. Ob tem se tudi redno primerja sedanje in prejšnje stanje in ekološka ozaveščenost prebivalcev, ugotovljena na prejšnih taborih. Cilj pa je obvarovati reko Krko ter ji vrniti osnovne in naravne pogoje življenja. Udeleženci bodo letos skupaj z Zavodom za zdravstveno varstvi) naredili mikrobiološke in kemijske analize Krke in njenih sotočnic ter ugotavljali stanje llore in favne v njej. Na terenu bodo s pomočjo vprašalnikov ugotavljali ekološko osveščenost prebivalstva pri uporabi in ravnanju z zaščitnimi sredstvi v kmetijstvu in stopnji onesnaženosti tal in voda. S pomočjo Jamarskega kluba Novo mesto bodo raziskali in določili stopnjo onesnaženosti kraških jam v sotočju Krke. Proučevali bodo tudi male sesalce in popisali ptičje vrste. Izvesti nameravajo še predstavitev dejavnosti tabora, okroglo mizo in sezna- V niti prebivalstvo z ekološkim stanjem in ozaveščenostjo na tem področju. Mladi raziskovalci bodo bivali v prostorih osnovne šole Šmihel, kjer bodo tudi delovni prostori, prehrana pa bo urejena v Domu starejših občanov. Poskrbljeno bo tudi za kulturne dejavnosti in dejavnosti v prostem času. Organizatorje skrbi finančna plat projekta, saj še niso zbrali vseh potrebnih sredstev. Predvsem so jih razočarala nekatera velika podjetja, kot so Revoz, Novoles in Petrol, ki s svojo dejavnostjo ogrožajo naravno okolje. Čakajo še na odgovor Ministrstva za znanost in tehnologijo, če pa jim ne bo uspelo bodo prisiljeni skrajšati trajanje tabora. P. MR VAR ZLATO PRIZNANJE ZA NALOGO O TURIZMU Mladi zgodovinarji na OŠ Šmihel smo bili v tem šolskem letu več kot uspešni. Sodelovali smo na razpisu Turistične zveze Slovenije in Zveze prijateljev. Za akcijo “Turizmu pomaga lastna glava” smo edini od novomeških šol sodelovali z nalogo “Mi imamo svoj naj”. Raziskali in zbrali smo vso razpoložljivo literaturo o cerkvi sv. Mihaela v Šmihelu. Mislimo, da smo prvi, ki smo uredili, zbrali in popisali vse o tem kulturnem spomeniku. Druga naloga “Turizem v našem kraju” sc nam je zdela bolj zahtevna. Zbegani smo bili, ker v novi literaturi nismo našli ničesar o Šmihelu, Birčni vasi, Uršnih selih, zato smo šli do ljudi. Prelistali smo še Kroniko župnišča Šmihel, polistali po Trdini. Spoznali smo, daje v preteklosti prevladoval romarski turizem. Sedaj se največ ukvarjajo z veselicami, športnimi srečanji, lovom in ribolovom. Razmišljali smo tudi o prihodnosti turizma. Ker smo si z nalogo prislužili zlato priznanje in bili še posebej pohvaljeni, mislimo, da bi bilo prav, dajo prebere še kdo. Zgodovinski krožek OŠ Šmihel pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu (068)26-005 NAŠA KNJIŽNICA S sošolci smo imeli pouk slovenskega jezika. Zmotilo nas je t rkanje na vrata. V razred je vstopila knjižničarka in prosila, ali lahko pride nekaj deklet v knjižnico. Med njimi sem bila tudi jaz. Bilc smo prepričane, da bomo morale zavijati nove knjige, ki jih je kupila šola, pa smo bile v zmoti. Ko smo stopile v knjižnieo, so nas pozdravili prijazni glasovi. Zagledale smo dva gospoda in gospodično s fotoaparatom v roki. Sklepale smo, da je novinarka. Prijazno nas je pozdravila in prosila, če se postavimo poleg novih knjig. Začele smo listati po knjigah, novinarka pa nas je fotografirala. Iz pogovora smo kasneje izvedele, da sta nam predstavnika založbe Mihelač pripeljala velik kup knjig za majhne in velike otroke. MAJA GLIHA v imenu učencev OŠ Veliki Gaber PRIFARCIV RUSIJI FARA - Pred kratkim je bilo v Rusiji srečanje regionalnih televizij Evrope, ki so se ga udeležili predstavniki lOdržav,med njimi tudi Slovenije. Na srečanju so bili vsak dan tudi razni nastopi in na enem izmed njih so se predstavili tudi Prifarski muzikanti iz Kostela, ki jih je za nastop izbralo vodstvo razvedrilnega programa TV Slovenije. AKTIVNE POČITNICE V GOZDNEM TABORU MOZIRJE - Športna unija Slovenije je za otroke od 9. do 14. leta pripravila [sestre počitnice v Mozirju. Otroci se naučijo postavljati šotor, orientacije v naravi, spoznavajo gozd, ogledajo si Mozirje in Mozirski gaj, streljajo z lokom in zračno puško ter se kopajo in vozijo s kajaki po Savinji. Dovolj časa ostane tudi za šaljive igre, večere pa popestrijo taborni ognji. Letos bodo počitnice v gozdnem taboru Mozirje potekale še enkrat, in sicer med 10. in 17. avgustom. Vsi otroci so vabljeni, da preživijo nekaj prijetnih dni v Mozirju. (Andreja Lajh, foto: Miha Fras j Televizija si pridržite pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 4. Vffl. SLOVENIJA 1 9.15-0.20 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.50 TEDENSKI IZBOR 9.50 OSCAR JUNIOR: PORTOROŽ 94 10.50 VIDEOŠPON 11.40 KRONIKA, 39. del kanadske dok. serije 12.05 TUSITALA, angl.-avslral. nadalj., 1/6 13.00 POROČILA 16.25 PRO ET CONTRA, ponovitev 17.25 PORABSKi UTRINKI 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade, 7/8 18.30 RISANKA 18.40 PRVI USPEHI 18.45 ŽE VESTE 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška nadalj., 7/13 21.05 OZON-RAK NA NEBU, novozel.dok. oddaja 22.05 POLETNI NAVDIH, turistična oddaja 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 SOVA 22.50 GLEDALIŠČE RAYA BRADBU-RYJA, kanadsko-novozel. naniz., 3/24 23.20 TRD OREH, angl. naniz, 6/7 SLOVENIJA! 10.45-0.10 Teletekst 11.00 Video strani - 11.25 Ciklus filmov Raula Walsha: Lovska eskadrilja (amer. film) -13.00 Eu-ronews -15.45 Tedenski izbor: Svet poroča; 16.15 Iz dobrega gnezda (nemška nadalj., 5/13); 17.05 Slovenija tostran in onstran ekvatorja -17.55 Sova (ponovitev): Popolna tujca (amer. naniz., 21/22); 18.25 Zgodovina smeha (franc. dok. serija, 4/6) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Krila nad svetom (kanadska dok. nadalj., 5/9) - 21.00 Umetniški večer: Mojstrovine: Tale gallery (angl. dok. oddaja); 21.50 G. Verdi: Simon Boccancgra (opera) A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 223. dela amer. nadalj.) - 13.05 Call sclcction (ponovitev) - 13.40 CMT - 14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.35 Na velikem platnu -16.50 Album show (ponovitev glasbene oddaje) - 17.40 Video-igralnica (oddaja o računalniških igricah) -18.10 Bcvcrly Mills 90210 (ponovitev 17. dela amer. naniz.) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (224. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.40 Pred poroto (2. del. amer. naniz.) - 21.10 Poročila - 21.20 Popotnik (amer. film) - 23.00 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 23.50 Na velikem platnu - 0.05 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.50 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mlade -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila - 12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film).-12.40 Monofon -13.15 Potovanja (dok. serija) -14.10 Murphy Brown (humor, serija) -14.35 Življenje na severu (serijski film) -15.25 Amer. film -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Iz tujskega življenja - ?1.00 Nocoj z vami (zabavnoglasbena oddaja) - 21.40 Poročila - 21.45 Izzivi hrvaškega turizma - 22.35 S sliko na sliko - 23.20 Večer ob glasbi - 0.20 Poročila v nemščini - 0.25 Sanje brez mej HTV! 15.50 Video strani -16.05 TV koledar -16.15 Skrivnosti (serijski film) -17.05 Vrnitev v Eden (serijski film) -17.55 SP v košarki -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Ogenj v srcu (humor, serija) - 20.55 Vrnitev v Eden (serijski film) • 21.45 Amer. film-23.10 PETER, 5. Vffl. SLOVENIJA 1 8.45 - 1.40 TELETEKST c | 2xr i 9.00 VIDEOSTRANI 9.30 TEDENSKI IZBOR 9.30 ČUDEŽNA LETA. amer. naniz., 3;8 9.55 MESTECE PEYTON, amer. film 12.25 ŽE VESTE 13.00 POROČILA 15.50 OMIZJE, ponovitev 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM VRTILJAK, mehiška nadalj, 10/28 ZGODBE O POLUHCU, lutkovna igrica, 5/12 18.45 ZNANJE ZA ZNANJE 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 KORENINE SLOVENSKE LIPE, ponovitev 4. oddaje 20.55 OČE, SIN IN UUBICE, amer. film 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 SOVA 22.50 LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 13. epizod amer. naniz. 23.20 TRD OREH, zadnja epizoda angl. naniz. 0.10 BRANE RONČEL IZZA ODRA: KENNY BARON TRIO, 1. del SLOVENIJA ! 12.35 - 23.30 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronews -15.40 Tedcn- AKANAL SOBOTA, 6. Vffl. SLOVENIJA 1 9.45 - 1.30 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.35 TEDENSKI IZBOR: 10.35 RADOVEDNI TAČEK 10.50 COBI IN PRIJATELJI, španska risana serija, 6/13 11.15 ŽM1GAJ SE!, športna oddaja za mlade, 7/8 11.40 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.10 KLEMENTINA, franc, risana serija, 5/6 13.00 POROČILA 15.55 OČE, SIN IN UUBICA, ponovitev amer. filma 17.25 BOJ ZA OBSTANEK, angl, poljudnoznan. serija, 7/20 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIVŽAV 19.00 RISANKA 19.14 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 UTRIP 20.25 GORE IN LJUDJE 21.25 PRED ŠESTIMI IGRAMI BREZ MEJA 21.30 KARAOKE, razvedrilna oddaja TV Koper 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT \ gLaS -..^Ž(VLJ[NjE Uh, kako je vroče! Moje sožalje vsem, ki si v teh pasjih dneh ne morete privoščiti kakšen teden počitnic. Ker so v glavnem vsi znani Slovenci na dopustu, sem se odločila, da to soboto ne bom nikogar nadlegovala, ampak bom pripravila oddajo Glasba je življenje bolj poletno. Kaj to pomeni? Gesli naše oddaje sta: Smeh dela dobro kri in Pesem vas reši vseh skrbi, kar pomeni, da bomo v soboto prepevali in se smejali. Kako? Pridružite se nam na radijskih valovih, mi pa vam bomo zavrteli nekaj skečev in dobre glasbe. Smeh je najboljše zdravilo in upam, da bo vaše počutje po sobotni oddaji Glasba je življenje vsaj malo boljše... Nagrade bomo pa vseeno poši- ljali. Monika Kotur iz Črnomlja bo blestela v majicah Pivovarne Union. Kdo pa se bo vozil s super gorskim kolesom, bo znano konec avgusta, ko bomo žrebali med vsemi sodelujočimi v naši poletni nagradni igri. Pa še ena iz Tofove realne revolucionarne ljubezenske poezije. - Dravi moj, petelina, petelinčka vzemi si za zgled. ■ Čemu spet ta nasvet? - Petelin vsak res pravi je junak, pravi Don Juan. Skoči tudi po desetkrat na dan. Včasih tudi vsako uro. Slišiš, dragi? Vsako uro! - Da, draga, ampak ne zmeraj na isto kuro... Simona H,O 22.50 SOVA: NlXON - POSLEDNJI DNEVI, amer. nadalj, 1/3 23.45 SEANSE, amer. film SLOVENIJA ! 7.35 - 23.55 Teletekst 7.50 Video strani - 8.00 Euronevvs -15.40 Pihalni kv intet -16.40 Tedenski izbor: Poletni navdih; 17.00 Gozdarska hiša Falkenau (nemška nadalj, 7/13) • 17.55 Sova (ponovitev): Ljubezen da, ljubezen ne (13. epizoda amer. naniz.); 18.25 Zgodovina smeha (zadnji del franc. dok. serije) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Veliki zločini in procesi 20. stoletja (angl. dok. serija, 12/12) - 20.35 Zapri mi oči (angl. film) - 22.20 Šobotna noč: Don Mentoni band; Jimi Hcndrix (posnetki s koncertov) A KANAL ski izbor: Film tedna: Vsi predsednikovi možje (amer. film) -17.55 Sova (ponovitev): Gledališče Raya Bradburyja (kanadsko-novozel. naniz, 3/24); 18.25 Zgodovina smeha (franc. dok. serija, 5/6) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Podeželski utrip (angl. naniz, 6/10) - 21.00 Večerni gost: Vida Vidmar Lajovic - 22.00 Otvoritev dunajskih slavnostnih tednov 1994 HTV 1 7.01) Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 224. dela amer. nadalj.) - 13.05 Magnetoskop (ponovitev) -13.50 CMT - 14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.05 Na velikem platnu -16.20 Ameriških deset -16.50 Pred poroto (ponovitev 2. dela amer. naniz.) -17.20 Popotnik (ponovitev filma) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (225. del am. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.30 Bcvcrly Mills 90210 (18. del amer. nadalj.) • 21.20 Poročila - 21.30 Teden na borzi - 21.40 Fine dame iz Ncw Yorka (amer. film) - 23.10 Dcvlinova zveza (11. del am. naniz.) - 0.00 Album show (glasbena oddaja) - 0.45 Erotični film HTV 1 NEDELJA, 7. Vffl. 7.50 TV spored - 7.55 Poročila - 8.1X1 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Program za otroke -11.00 Poletni šolski program - 12.1X1 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monoplus - 13.15 Terra X (dok. serija) - 13.45 Murphy Brovvn (humoristična serija) -14.15 Življenje na severu (serijski film) -15.00 Grehi preteklosti (amer. film) -16.30 Alcp-Dopnava-Jadran -17.1X1 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Latinica - 21.20 V pričakovanju čudeža (amer. film) - 22.50 Poročila - 22.55 S sliko na sliko - 23.55 Poročila v angleščini - 0.1X1 Sodobni poljski film -1.30 Sanje brez mej SLOVENIJA I 10.15-0.40 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.45 OTROŠKI PROGRAM 10.45 ŽIV ŽAV, ponovitev 11.35 ČUDEŽNA LETA, amer. naniz, 5/8 12.00 SLOVENSKI UUDSKI PLESI 12.30 BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudnoznan. serija, 7/20 13.00 POROČILA 13.05 PODEŽELSKI UTRIP, ponovitev angl. naniz, 6/10 15.25 NESREČA V SILOSU, amer. film 17.00 KRILA NAD SVETOM, ponovitev kanadske dok. nadalj, 4/9 18.00 DNEVNIK 1 18.10 JEEVES IN VVOOSTER, angl. naniz, 9/11 19.05 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ZRCALO TEDNA 20.30 IGRE BREZ MEJA: PODČETRTEK V GRČIJI 21.55 ZGODOVINA 12 EVROPSKIH DRŽAV, angl. dok. serija, 7/12 22.30 DNEVNIK 3, VREME 22.45 SOVA MESTNE ZGODBE, amer. nadalj, 4/6 NlXON - POSLEDNJI DNEVI, amer. nadalj, 2/3 SLOVENIJA ! 7.35 - 0.30 Teletekst Opomba: 15.20 EP v triatlonu; 17.05 EP v atletiki 7.50 Videostrani - 8.00 Euronews -13.30 Tedenski izbor: Gore in ljudje -14.30 Sova (ponovitev): Nix-on - poslednji dnevi (amer. nadalj, 1/3) -15.20 Športna nedelja -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.35 Alpe-Donava-Jadran - 21.10 Loganov beg (amer. film) - 23.05 Športni pregled - 23.50 Posnetki športnih dogodkov A KANAL 9.05 Dr. Jekyll in g, Hyde (risani film) -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) - 10.30 Smrtonosna ključavnica (ponovitev filma) - 12.10 lz Henčkovega soda (glasbena oddaja) - 18.05 Dr. Jekyll in g. Hyde (risani film) -19.00 Bcverly Hills 90210 (ponovitev 18. dela) - 20.00 Vreme - 20.05 Smithsonian (3, del amer. dok. naniz.) - 21.00 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.45 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 22.35 Tropska vročica (9. del amer. naniz.) - 23.20 CMT HTV 1 8.20 TV spored - 8.30 TV koledar - 8.40 Poročila -8.40 Masquerader (amer. film) -10.00 Poročila -10.05 Program za otroke -12.00 Poročila -12.05 Plodovi zemlje -12.55 Oddaja narodne glasbe in običajev -13.25 Mir in dobro • 13.55 Duhovni klic -14.00 Poročila -14.05 Film za mladino -15.55 Opera Box -16.20 Samostrel (serijski film) • 16.45 Poročila -16.55 Sinjska alka (prenos) -19.00 Risana serija -19.18 TV fortuna -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Po vrnitvi (serijski film) - 21.05 V dobri družbi: Arsen Dedič - 22.05 Poročila - 22.10 Iskanje izgubljenega časa (dok. oddaja) - 22.45 Šport - 23.05 S sliko na sliko - 0.05 Poročila v angleščini - 0.10 Sanje brez mej PONEDELJEK, 8. Vffl. SLOVENIJA 1 9.15 - 2335 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.50 TEDENSKI IZBOR 9.50 HUCKLEBERRV FINN IN NJEGOVI PRIJATEU1. koprod.nadalj, 17/26 10.15 KORENINE SLOVENSKE LIPE 10.45 ZNANJE ZA ZNANJE 11.15 ZAPRI MI OČI, angl. film 13.00 POROČILA 13.05 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev MOJSTROVINE, ponovitev dok. oddaje 16.20 VEČERNI GOST: VIDA VIDMAR, ponovitev 17.20 DOBER DAN, KOROŠKA 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM 18.40 4X4 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 INTERVJU 21.10 HUDA KRI, nemška nadalj, 1/4 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA NA DRUGI STRANI MAVRICE, angl. naniz, 7/8 NIXON - POSLEDNJI DNEVI, amer. nadalj, 3/3 7.00 Borza dela - 9.00 CMT -10.05 Teden na borzi (ponovitev) -10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Karma (oddaja o duhovnosti) -11,30 Dcvlinova zveza (10. del) -14.30 Borza dela -17.05 ITV - Begunska televizija -17.35 Fine dame iz Nevv Yorka (ponovitev filma) - 19.00 Ameriških deset (glasbena oddaja) -19.30 Učna leta (ponovitev 24. dela am. naniz.) - 20.00 Vreme - 20.05 Ko vino razodene svoje skrivnosti (oddaja o vinu) - 20,35 Učna leta (25. del amer. naniz.) - 21.00 Smrtonosna ključavnica (amer. grozlj.) - 22.40 Vreme - 22.45 Smithsonian (ponovitev 2. dela amer. dok. naniz.) - 23.45 CMT - 0.45 Borza dela SLOVENIJA ! A KANAL 8.05 TV spored - 8.10 TV koledar - 8.20 Poročila - 8.25 Žabica in kit (kanadski film) -10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.05 Oddaja resne glasbe -13.10 Prizma (večnacionalni magazin) -13.55 Poročila -14.00 Hrvaška puška na hrvaškem ramenu (dok. oddaja) -14.50 Meje kdo iskal? -15.30 Dirigenti in muzikanti (dramska serija) -16.25 Hišni ljubljenci - 17.00 Bevcrly Hills (serija za mladino) -17.45 TV razstava -17.55 Poročila -18.00 Televizija o televiziji -18.30 Santa Barbara (amer. nadalj.) -19.15 Na začetku je bila Beseda - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Mclvin Purvis, vladni človek (amer. film) - 21.50 Paul Mazursky (dok. film) - 22.20 Poročila - 22.25 Športna sobota - 22.35 S sliko na sliko - 23.35 Poročila v nemščini - 23.40 Sanje brez mej HTV 1 TOREK, 9. Vffl. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.30 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR 10.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.50 TISTI MOJČINI, otroška oddaja 11.304 X4 12.00 VELIKI ZLOČINI IN PROCESI 20. STOL, dok. serija, 12/12 12.30 SLOVENSKI UUDSKI PLESI 13.00 POROČILA 14.35 TEDENSKI IZBOR SOBOTNA NOČ 16.05 ALPE-DONAVA-JADRAN 17.20 MOSTOVI 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM 18.45 IZ ŽIVUENJA ZA Ž1VUENJE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 MOJSTROVINE • LOUVRE, ponovitev 21.05 IZ DOBREGA GNEZDA, nemška nadalj, 6/13 22.00 SVET POROČA 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA SLOVENIJA ! 0.14 -1.25 Teletekst Opomba: 16.45 SP v košarki; 18.10 EP v atletiki 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -15.25 Sova (ponovitev): Na drugi strani mavrice (angl. naniz, 7/8); Nixon - poslednji dnevi (amer. nadalj, 3/3) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.45 Tusitala (angl.-avstral. nadalj, 2/6) - 21.45 Gospodarska oddaja ■ 22.35 Videošpon A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 226. dela amer. nadalj.) -13.05 Popspot (ponovitev) -13.45 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.35 Na velikem platnu -16.50 Brlog (ponovitev 24. dela šp. naniz.) -17.20 Prepozno za solze (ponovitev filma) • 19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (227. del) - 20.00 Rodeo (glasbena oddaja) - 20.40 Državnik novega kova (15. del angl. satirične naniz.) - 21.10 Poročila - 21.20 Murphyje-va krivda (amer. komedija) - 23.00 Dan po jutrišnjem (12. del amer. dok. serije) - 23.35 Na velikem platnu - 23.50 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mlade -11.00 Poletni šolski program • 12.00 Poročila -12.05 TV koledar • 12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.10 Terra X (dok. serija) -13.55 Alo, alo (humor, serija) -14.25 Življenje na severu (serijski film) -15.10 Kako preživeti do prvega (amer. film) • 17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče • 18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnev nik, šport, vreme - 20.15 Živeti na otoku: Las-tovo (dok. oddaja) - 20.50 V velikem planu - 22.20 Poročila - 22.25 Akustikoteka - 23.05 S sliko na sliko ■ 0.05 Poročila v angleščini • 0.10 Sanje brez meja SREDA, 10. Vffl. SLOVENIJA 1 12.35 - 0.45 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -15.45 Tedenski izbor: Igre brez meja, Forum, Utrip, Zrcalo tedna • 18.00 Sova (ponovitev): V avtobusu (34. epizoda angl. naniz.); 18.25 Nixon - poslednji dnevi (amer. nadalj, 2/3) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.20 Po plesu (angl. drama, 2. del) - 21.15 Po sledeh napredka: Nobelovi nagrajenci - 21.15 Delfin in človek (poljudnoznan. oddaja) - 23.05 Brane Rončel izza odra 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 225. dela) -13.05 Pozitiv + (ponovitev) -13.35 CMT -14.30 Borza dela - 14.45 CMT - 16.25 Na velikcjn platnu -16.40 Poslovni dosje (21. del amer. serije o managemen-tu) -17.15 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 18.05 Tropska vročica (ponovitev 9. dela amer. naniz.) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (226. del am. nadalj.) - 20.00 Popspot (kontaktna glas. oddaja) - 20.40 Brlog (24. del španske serije) - 21.10 Poročila - 21.20 Prepozno za solze (amer. drama) - 23.00 Ameriških deset (glasb, oddaja) - 23.35 Na velikem platnu - 23.50 CMT - 0.45 Borza dela 94,6 MHz RADIO ČETRTEK, 4.8. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 7.50 TV program - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mlade -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila - 12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.15 Terra X (dok. serija) -14.00 Murphy Brown (humor, serija) -14.25 Življenje na severu (serijski film) -15.20 Janc Doc (amer. film) -17.00 Hrvaška danes • 18.00 Poročila • 18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Hrvaška in svet - 20.55 Car Men (slovenska drama) - 22.05 Poročila - 22.10 Rimljani za Hrvaško (dok. film) - 22.35 Cerkve v Zagrebu - 22.45 S sliko na sliko - 23.45 Poročila v nemščini - 23.50 Sanje brez meja 10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 17.00 Obrtniki in podjetniki - 19.00 Rockovnik - 22.00 Hard & Heavy: Spil & Meavy: Spin Doctors - 23.00 Portret glasbenika PETER, 5.8. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -10.00 Dober dan, pridni ljudje -12.00 Obves- tila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.30 Grmski vulkan - 17.00SrakinTV izbor -18.0013 groznih -19.00 Nc joči, petek! (kviz z evcrgrceni) SOBOTA, 6.8. 5.30 Dobro jutro - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Pasji kotiček - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Lovci v studiu - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.15 Godec v studiu -17.00 Sraka ima dolgi rep - 18.00 Obisk - 20.00 Čestitke - 21.00 Srakina veselica NEDELJA, 7.8. 8.00 Dobro jutro - 9.30 Cvetličarska oddaja - 10.00 Mali oglasi - 11.00 Vinogradniška oddaja - 12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 19.00 Cinca Marinca: slovenske popevke - 22.30 Ves ta jazz PONEDUEK, 8.8. 5.30 Domača glasba -6.45 Kmetijski nasveti - 10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.30 Praktični Obvestila, osn nasveti - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.30 Popevka tedna - 17.00 Aktualna oddaja - 20.00 Glasbena oddaja - 23.00 Kon- TOREK, 9.8. 5130 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 10.00 Dober dan, pridni ljudje -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse -19.00 Večerni program -ti -23.00 Lestvica 3tr 22.00 Glasbene novosti - 3 tri III SREDA, 10.8. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 10.00 Dober dan, pridni ljudje -12.00 Obves-ice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 16.00 Balkan tila, osmrtnice - ekspres -17.00 Borza dela - 20.00 Sračje gnezdo - 22.00 Glasbene oddaje Dnevnik 2, vreme, šport - 20.40 Slovenci v Braziliji -21.00 Omizje A KANAL 9.15-0.15 TELETEKST 9.30 VIDEO STRANI 9.40 OTROŠKI PROGRAM SKOK MED ZVEZDE, angl. naniz., 5/14 10.05 TEDENSKI IZBOR 10.05 IZ ŽIVUENJA ZA Ž1VUENJE 10.35 PO SLEDEH NAPREDKA 11.35 ZGODOVINA 12 EVROPSKIH DRŽAV. angl. dok. serija, 7/12 12.05 PO PLESU, angl. drama, 2. del 13.00 POROČILA 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM COBI IN PR1JATEU1, španska risana serija, 12/13 18.30 PREPROSTE BESEDE 18.40 ČLOVEŠKI ROD, angl. poljudnoznan. serija, 1/12 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FILM TEDNA: MESTO UPANJA, amer. film 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 SOVA POPOLNA TUJCA, amer. naniz., 22/22 DEJANSKO STANJE, angl. nadalj., 2/3 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 227. dela) -13.05 Rodeo (ponovitev) -13.50 CMT -14.30 Borza dela -14.45 CMT -15.45 Na velikem platnu -16.00 Elizije: Ravbarkomanda (dok. oddaja) -16.50 Državnik novega kova (ponovitev 15. dela angl. naniz.) • 17.20 Murphvjeva krivda (ponovitev filma) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (228. del) - 20.00 Call selection (kontaktna glasbena oddaja) - 20.30 Bev-erly Hills 90210 (19. del amer. nadalj.) - 21.20 Poročila - 21.30 Album show (glasbena oddaja) • 22.20 Elizije: AMDG (dok. oddaja) - 23.15 Na velikem platnu - 23.30 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mlade -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Terra X -13.25 Alo, alo (humor, serija) -13.55 Življenje na severu (serijski film) -14.40 Ledena palača (amer. film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Dok. oddaja - 21.00 Politični magazin - 21.45 Poročila - 21.50 Oddaja o kulturi - 22.50 S sliko na sliko - 23.50 Poročila v nemščini -13.55 Sanje brez meja SLOVENIJA ! 0.14 - 23.00 Teletekst Opomba: 16.50 SP v košarki; 18.10 EP v atletiki 13.00 Video strani -13.35 Tedenski izbor: Huda kri (nemška nadalj., 1/4); 14.20 Intervju - 15.20 Sova (ponovitev): Lahko noč, ljubica (angl. naniz., 2/6); 15.55 Dejansko stanje (angl. nadalj., 1/3) -19.30 HTV! 15.05 Video strani -15.15 TV program -15.20 TV koledar -15.30 Skrivnosti (serijski film) -16.15 Vrnitev v Eden (serijski film) -17.00 EP v atletiki - 19.05 Risanka-19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Zakonca Ficlds v Franciji (humor, serija) - 20.45 Vrnitev v Eden (serijski film) - 21.35 Angl. film - 23.05 Genesis studio 23 SRAKA 103 MHz ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.1 S -13.00 NZ želje - 13.30 Vreme in mi -14.1K) - 15.1X1 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Minute s klasiko -17.30 Planinski kotiček -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program, oddaja o filmski glasbi PETEK 4.30 - 8.1X1 Jutranji program - 8.00 Napoved, oglašanje s terena - 12.1X1 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje-14.1X1- 15.1X1 Zabavne želje - 15.3(1 Dogodki in odmevi - 18.20 Kronika -19.30 - 24.1X1 Večerni program, lestvica diskoteke Pacific SOBOTA 7.30 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 9.30 Neznano o znanem -10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden -11.45 - Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.1X1 BBC, osmrtnice -13.30 Čestitke -15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.1X1 Večerni program NEDELJA 7.30 Začetek - 7.45 I loroskop - 8.00 Duhovna kop - misel - 8.30 Kmetijska oddaja - 11.00 Mali oglasi -12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program, oglašanje s PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.1X1 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 14.00-15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.15 -17.00 Lestvica NZ glasbe - 17.30 Zdravstvena oddaja - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Rezervi- ran čas TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja - 9.30 Minute s klasiko -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.1X1 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Oddaje S. Mihelčiča - 18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program, Rock studio, Altergodba, MKC SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved - 9.30 Kulturni pregled -12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZ želje-14.00-15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Čes- titke - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program Lestvica narodnozabavne glasbe a s*uc^o + Studia D in Dolenjskega lista 'S>' Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado TADEJU ŠEPCU iz Šalke vasi. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (2) Medved na obisku - ANS. PETRA FINKA 2 (1) Srce - ANS. SIMONA LEGNARJA 3 (4) Svetli mesec - VIGRED 4 (3) Henčkov Abraham - ANS. HENČEK 5 (7) Stara vrba - SLAVČEK 6 (5) Srečen le s teboj - ŠIBOVNIK 7(8) Sreča - VIHARNIK 8 (6) Dan pri mami - ŠTIRJE KOVAČI 9 (-) Odmev - BISTRIŠKI ODMEV 10 (9) Divji lovec - ANS. NIKA ZAJCA Predlog za prihodnji teden: Tam, kjer je ljubezen - FRANC KORBAR KUPON ŠT. 31 Glasujem za___ Moj naslov____ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto KMEČKA IT DRUŽIM odi. avgusta lahko po vsej Sloveniji zamenjate certifikate za delnice Kmečkega sklada 1 d.d. NA DOLENJSKEM, V POSAVJU IN BELI KRAJINI: HKS Novo Mesto, Trebnje, Bizeljsko, v Brežice, Krško, Sevnica, Črnomelj, Metlika, v vseh njihovih izpostavah in na poštah. Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov d.d. Miklošičeva 4, Ljubljana, tel.: 061/ 132 60 47. _ CERTIFIKATI KMEČKA U DRUŽBA Zakaj ? Privatni delniški kapital več kot 500 oseb iz vse Slovenije. Premišljena investicijska politika. Strateške povezave z znanostjo. v Široko zaledje na terenu. Vseslovenska poslovna strategija. Vaša Kmečka družba. Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov d.d. Miklošičeva 4, Ljubljana, tel.: 061/ 132 60 47. CERTIFIKATI / . * =r m SKB BANKA D,t, PREGLED LETNIH IN MESEČNIH OBRESTNIH MER TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV SKB BANKA d.d. od 01. 08. 1994 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne obrestne mere mesečne obrestne mere VPOGLEDNA SREDSTVA — hranilne vloge 80% mesečne stopnje 0,88% — žiro računi — računi tujih fiz. oseb — tekoči računi rasti cen na drobno — dovoljena prekoračitev Rp + 15% 2,31% — nedovoljena prekoračitev Rp + 25% 3,03% VARČEVANJE — nad 12 do 24 mesecev Rt+ 10,5% — nad 24 do 36 mesecev Rt +11% — nad 36 mesecev Rt+ 11,5% VEZANI DEPOZITI — od 31 do 60 dni — od 31 do 60 dni* Rp + 7,5% 1,72% devizna klavzula D+ 10% — od 61 do 90 dni Rp + 8% 1,76% — od 91 do 120 dni Rp + 8,5% 1,80% — od 121 do 180 dni Rp + 9% 1,84% — od 181 dni do 1 leta Rp +10% 1,92% — nad 1 leto Rt +10,5% — nad 2 leti Rt+ 11% — nad 3 leta Rt+ 11,5% Banka obračunava obresti na konformni način. Opombe: Rp = rast cen na drobno v preteklem mesecu Rt = rast cen na drobno v tekočem mesecu * najnižji znesek vezave z devizno klavzulo je 1.000 DEM v tolarski protivrednosti. Pri vezavi depozitov nad 100.000,00 SIT se obrestni meri prišteje odstotne točke glede na višino zneska depozita: — nad 100.000,00 do 500.000,00 SIT — nad 500.000,00 do 1.000.000,00 SIT — nad 1.000.000,00 SIT odstotne točke 0,50 0,75 1,00 Podrobnejše informacije dobite v vseh enotah PE Novo mesto, PE Kočevje ali na Zelenem telefonu št. 080-15-15. POSLOVNI SISTEM MERCATOR MERCATOR KMEČKA ZADRUGA SEVNICA,z.o.o. 68290 Sevnica, Savska cesta 20/b, razpisuje delovno mesto KOMERCIALISTA Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: - visoka ali višja izobrazba ekonomsko komercialne smeri in dve leti delovnih izkušenj ali - srednja šola ekonomsko komercialne smeri in vsaj pet let delovnih izkušenj na področju komerciale, - aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina, nemščina), - sposobnost komuniciranja z ljudmi, samoiniciativnost, urejenost, poznavanje marketinga. - izpit B kategorije. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Mercator Kmečka zadruga Sevnica, Savska cesta 20/b, 68290 Sevnica. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po objavi. te MERCATOR — KZ KRKA z.o.o. Novo mesto Rozmanova ulica 10 PE Lastna proizvodnja, Mihovica 29 Šentjernej išče za obiranje hmelja na delovišču Brezovica večje število delavcev. Prednost imajo delavci iz okolice Šentjerneja. Vse informacije dobite na telefon št. 42-021. Obiranje hmelja pričnemo 16. 8.1994. Mercator - KZ Krka, z.o.o., Novo mesto <$> KOVINSKA GALANTERIJA Konček Franc Dobindol 28, 68323 Uršna sela tel./fax. 068/65-278 — Izdelujemo in montiramo opremo za vse vrste trgovin in poslovnih prostorov — izdelujemo opremo iz nerjaveče pločevine — Izdelujemo in montiramo kovinsko skladiščne regale — police Na zalogi imamo: — nakupovalne košare — vozičke za košare — nakupovalne vozičke 75 I — košare za embalažo — košare za sadje — blagajniški komplet košar — stojala s štirimi košarami — stojala s petimi košarami — stojala za cigarete — pregradne stene za v hladilno pločevine — podstavke za shranjevanje načetih salam v hladilnih vitrinah iz nerjaveče pločevine — pladnje iz nerjaveče pločevine za v hladilne vitrine In še marsikaj, kar potrebujete v vaši trgovini! Vsi izdelki so kvalitetni in po konkurenčnih cenah Se priporočamo! vitrino iz nerjaveče Izvršni svet skupščine občine Brežice objavlja na podlagi 20. člena zakona o financiranju javne porabe (Ur. I. RS štev. 48/90, 34/91,30/92 in 7/93), odredbe o Hža.'zvaianiejavne9a razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS štev. 28/93 in 19/94) in 38. člena zakona o izvrše- SU,1proraSuna R Sl°venije za leto 1994 (Ur. I. RS štev. 26/94) JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA ZA IZVEDBO PREKRITJA ROKOMETNEGA IGRIŠČA PRI OSNOVNI ŠOLI BREŽICE 1. Investitor: Občina Brežice, Brežice, Cesta prvih borcev 18 2. Predmet razpisa: gradbena in obrtniška dela na prekritju rokometnega igrišča pri OŠ Brežice 3. Orientacijska vrednost: 16.000.000 SIT 4. Informacije (popis del in razpisni pogoji) lahko ponudniki dobijo na Sekretariatu za občo upravo in družbene dejavnosti občine Brežice 5. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika: — cena za razpisana dela, — reference pri izvajanju takšnih ali podobnih del, — višina potrebnega avansa, — morebitne druge ugodnosti ponudnika. 6. Pogoji plačila: ob podpisu pogodbe avans v višini 40%, dokončno plačilo v roku 15 dni po prevzemu del 7. Dela se bodo izvajala po principu »ključ v roke« 8. Predvideni rok izvajanja del: dela morajo biti končana do 20. 11. 1994 9. Interesenti morajo oddati ponudbe do 16. 8.1994, do 10. ure, na naslov: Občina Brežice, Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, 68250 Brežice, Cesta prvih borcev 18, kjer bo ob isti uri v sejni sobi »A« tudi odpiranje kuvert. Ponudbe morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Ne odpiraj — ponudba na javni razpis za prekritje!« 10. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 20 dneh po dnevu odpiranja ponudb. DEŽURNE TRGOVINE i d.o.o. VAKO - CARRIER, Kolodvorska 56,68340 Črnomelj tel: (068) 52-073, 52-555; fax: (068) 53-173 Zaposlimo praktikante V., VI., VII. stopnje elektro ali strojne smeri. Po izteku pripravniškega staža je možna stalna zaposlitev. GOSTINCI HOTELIRJI - če želite, da bodo vaši gostje tudi do jutra ostali urejeni in zadovoljni, klimatizirajte svoje gostinske prostore. Vaši gostje vam bodo hvaležni. Prodamo rabljene klima naprave različnih proizvajalcev in tipov. • Avtoklima naprave montiramo in popravljamo • CARRIER split in mobilne klima naprave na zalogi Nudimo kompletni inženiring prezračevanja in klimatiziranja poševnih prostorov, dobavo, montažo ter servis v in izven garancije. Rezervni deli stalno na zalogi - iz centralnega skladišča CARRIER na Dunaju dobava v dveh dneh. Na osnovi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Sevnica in o dodeljevanju sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere Izvršni svet občine Sevnica objavlja RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MEREIZOBČINSKEGAPRORAČUNAZAPOSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI SEVNICA ZA LET01994 ki gaje sprejel na svoji seji dne 27.07.1994. VSEBINA IN POGOJI RAZPISA 1. Sredstva za kredite znašajo do 35.000.000 SIT. 2. Sredstva v obliki subvencioniranja realne obrestne mere iz občinskega proračuna se za isti program dodeljujejo le enkrat, in sicer za naslednje namene: - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, - nakup nove opreme in generalno obnovo obstoječe opreme, - uvajanje sodobnih tehnologij. 3. Za sredstva za razvoj lahko zaprosijo naslednji prosilci: - podjetniki posamezniki - obrtniki, - podjetja v zasebni in mešani lasti, - občani, ki so pri pristojnem občinskem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev, oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja. Sedež obratovalnice, oziroma podjetja ter poslovni prostori morajo biti na območju občine Sevnica. 4. Višina subvencioniranja obrestne mere znaša 10 (deset) odstotnih točk realne obrestne mere poslovne banke ali druge finančne inštitucije (Zavarovalnice), pri čemer se realna vrednost glavnice ne sme zmanjšati. Sredstva za subvencioniranje realne obrestne mere se odobrijo samo za nova posojila. 5. Doba vračanja posojila je do 3 let, z možnim enoletnim moratorijem glavnice, s tem, da se obresti plačujejo skladno s pogodbo. 6. Razpis za pridobitev sredstev traja do 31.08.1994. 7. Vloge za posojila z zahtevano dokumentacijo interesenti vlo-že na naslov: SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA, Sekretariat za gospodarstvo in finance, Glavni trg 19 a, Sevnica. Informacije dobijo prosilci na telefonski številki 41-221 ali 41 -086 interna 206 ali osebno na Sekretariatu za gospodarstvo in finance v sobi št. 31 oz. 32 kot tudi na Obrtni zbornici Sevnica, tel. št. 41-486. Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. 8. Prosilec mora k vlogi priložiti naslednjo dokumentacijo: - poslovni načrt, oz. investicijski program, - potrdilo o vpisu v register obratovalnic, oz. o priglasitvi podjetnika posameznika ali sklep o vpisu v sodni register, ali potrdilo, da je občan pri pristojnem organu vložil zahtevek za priglasitev dejavnosti, - dokazilo o plačanih davkih in prispevkih, - dokazilo glede na namen posojila: - pri nakupu poslovnih prostorov; kupoprodajno pogodbo, overovljeno na sodišču, - pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov; gradbeno dovoljenje, oz. potrdilo o priglasitvi del s predračunom, izjavo lastnika poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila, - pri nakupu opreme; račun ali predračun, pri nakupu opreme za prenos dosežkov raziskovalnih del v proizvodnjo; račun ali predračun in potrdilo pristojnega organa o verifikaciji investicije, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju; pismeno izjavo ustanoviteljev podjetja, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje v tem podjetju najkasneje v roku 6 mesecev od porabe posojila. 9. Izvršni svet Skupščine občine Sevnica bo sprejel sklep o dodelitvi posojil in sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere v 30 dneh po dnevu poteka roka za vložitev vlog. Sklep o dodelitvi posojila in subvencioniranju realne obrestne mere bo posredovan prosilcem v roku 8 dni po sprejemu. 10. Za subvencioniranje obrestne mere se med upravičencem, Izvršnim svetom in finančno institucijo sklene pogodba. 11. Rok za koriščenje posojila je 60 dni po podpisu pogodbe. 12. V primeru nenamenske porabe posojila mora prejemnik sredstev za razvoj v celoti vrniti prejeta sredstva skladno s sklenjeno pogodbo. PRVI HOBY CENTER V BRŠUINU — V petek, 29. julija, so Kovačevi v Bršljinu poleg mizarske delavnice odprli še prvi hoby center na Dolenjskem. Mizarstvo je Kovačevim prirojen poklic, saj je Marjan vpeljano delavnico leta 1971 prevzel od očeta, ki je prve mizarske izdelke spravil na svetlo že leta 1937. Trenutno zaposlujejo 10 delavcev in so usmerjeni predvsem na izdelavo notranje opreme. Samo na novomeškem območju so s svojimi izdelki opremili 221 poštnih poslovalnic ter številne druge lokale in trgovine. Otvoritve so se udeležili številni prijatelji in poslovni partnerji, le od vabljenih občinskih mož na kraju samem ni bilo nikogar. V novem hoby centru bodo kupci lahko izbirali in naročali pohištvene zaključne letve, razrez različnih lesenih plošč po želji, kuhinjske pulte ter še marsikaj. M LUZAR Svet OSNOVNE SOLE VELIKA DOLINA objavlja na podlagi 69. člena statuta razpis za imenovanje RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 137. člena Zakona o osnovnem šolstvu ter imeti strokovne in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovnega dela šole. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Začetek dela 1. septembra 1994. Imenovanje je vezano na soglasje ustanovitelja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do vključno 15. avgusta 1994 v zaprti ovojnici s pripisom - ZA RAZPIS. O izbiri vas bomo obvestili v zakonitem roku. OSNOVNA SOLA MIRNA PEC Trg 8,68216 MIRNA PEČ razpisuje prosti delovni mesti: 1. KNJIŽNIČARJA, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem nemškega jezika, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. (Prednost pri izbiri bo imel kandidat, usposobljen za poučevanje nemškega jezika.) 2. UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Začetek dela je 1. september 1994. Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri boste pismeno obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. OSNOVNA SOLA DOLENJSKE TOPLICE DOLENJSKE TOPLICE razpisuje prosta delovna mesta: - 1 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA, PRU ali P za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - 1 UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU ali P za določen čas, s polnim delovnim časom (šolsko leto 1994/95) - 1 UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRU ali P za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - 1 UČITELJA NEMŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU ali P za določen čas, s polnim delovnim časom (šolsko leto 1994/95) Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po roku za prijavo. Vpisna mesta informacije na tel.: 0608 21 892, 068 324 000 1. Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Krško, Trg Malije Gubca 3 Poslovna enota Novo mesto, Novi trg Predstavništvo Brežice, Maistrova 6 Bizeljsko, Bizeljska cesta 72 Sevnica, Trg svobode 32 Črnomelj, Kolodvorska 32 Kočevje; Trg zbora Odposlancev Metlika, Mestni trg 4 Trebnje, Cesta Gubčeve brigade 25 2. SOK Slovenije Podružnica Novo mesto, Kandijska 21 Krško, Cesta 4. julija 42 Kočevje, Ljubljanska 10 Ekspozitura Črnomelj, Kolodvorska 32 Trebnje, Cesta Gubčeve brigade Metlika, naselje B. Kidriča 2 Sevnica, Kvedrova 31 Brežice, Cesta prvih borcev 16 3. Slovenska investicijska banka Novo mesto, Adamičeva 2 A Triglav Pooblaščena investicijska družba Nr za Dolenjsko in Posavje d.d. V soboto, 6. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, ljubljanska od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 730 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šenipetru od & do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šen^emej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Suha krajina, Samopostrežba • Straža: od 7. do 13. ure: Dolenjka, Market V nedeljo, 7. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-Stan-dard, Vodnjak, Glavni trg 3, market Ragovska, market Drska, market Kristanova, nakupovalni center Drska, samopostrežba Mačkovec od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul, Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru v s "Tani m LASTNIKI IJEVIH GOZDOV ?s se lahko seka tudi poleti. Ves les upil TANIN SEVNICA, če sami ni-istiposeka, vam to napravimo mi. ormacije lahko dobite na tel. šte-/41-349 ali 41-044. KOST Ah Kostanjevi vam bo očk mate možne Dodatne inl vilkah 0608 Na podlagi 58. člena Odloka o pristojnosti in sestavi zborov občinske skupščine (Ur. list RS, št. 3/1990) je Izvršni svet Skupščine občine Krško na svoji seji dne 24.01.1994 sprejel sklep, da objavi RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SUBVENCIONIRANJE OBRESTNE MERE IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA NAJEM BLAGOVNEGA KREDITA PRI RIMAL HANDEL-GMBH-ENGINEERING MUENCHEN VSEBINA IN POGOJI RAZPISA 1) Sredstva za blagovni kredit znašajo do 80.000.000 SIT. Občinski proračun bo subvencioniral obrestno mero pri najemu blagovnega kredita pri RIMAL HANDEL S-GMBH-ENGINEER-ING, MUENCHEN, Nadistrasse 8. 2) Kreditni pogoji so naslednji: - valutna klavzula za 12-odstotno letno obrestno mero, - rok odplačila kredita je 12 mesecev, - namen kredita je nabava repromateriala, rezervnih delov in podobno, - zavarovanje kredita: pridobitev garancije SKB BANKE d.d. LJUBLJANA, PE Novo mesto. 3) Za kredit lahko zaprosijo podjetja, samostojni podjetniki in obrtniki, ki imajo sedež firme in poslovne prostore na območju občine Krško. 4) Vloge za pridobitev kredita prosilci vložijo na Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško. Iz vloge mora biti razviden naziv in dejavnost firme ter namen, da bo prosilec nabavil repromaterial oziroma rezervne dele v tujini. K vlogi mora prosilec priložiti še predračun za nabavo repromateriala in rezervnih delov in garancijo SKB BANKE d.d. Ljubljana, PE Novo mesto. Rok za vložitev vlog je odprt do porabe namenskih sredstev oziroma najkasneje do 30. septembra 1994. 5) Izvršni svet skupščine občine Krško bo na podlagi pridobljenega kredita iz tega naslova subvencioniral obrestno mero iz občinskega proračuna v višini do 8 (osem) odstotnih točk obrestne mere posojilodajalca RIMAL-HANDEL S-GMBH-ENGI-NEERING. 6) Vloge za subvencioniranje obrestne mere s prilogami vlože interesenti na naslov: SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO, Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve, Krško, CKŽ 14 (informacije na telef. štev.: (0608) 22-771 int. 293 ali osebno v sobi št. 212). Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. Vloge za subvencioniranje bo obravnavala komisija, ki šteje 5 članov. Komisijo bo imenoval izvršni svet in bo sestavljena iz treh predstavnikov izvršnega sveta ter enega predstavnika GZS -Območne enote Krško in enega predstavnika Obrtne zbornice Krško. 7) Za dodelitev subvencije obrestne mere mora prosilec dostaviti vlogo, iz katere je razviden naziv in dejavnost firme. K vlogi mora priložiti še sklep oziroma pogodbo s kreditodajalcem ter dokazila o plačilu reprodukcijskega materiala in rezervnih delov. 8) Izvršni svet skupščine občine Krško bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev za subvencioniranje obrestne mere v 30 dneh po odobritvi kredita. Sklep o dodelitvi posojila bo posredovan prosilcem najkasneje v roku 8 dni po sprejemu na izvršnem svetu SO Krško. 9) Za subvencioniranje obrestne mere se med upravičencem in izvršnim svetom sklene pogodba. V pogodbi se določi, da prosilec najprej poravna svoje obveznosti, glavnico in obresti kredi-todajalcu, ki ga je kreditiral. Na zahtevo kreditojemalca se na podlagi dokazil o obračunu in plačilu obresti povrne subvencionirani del obresti. 10) V primeru nenamenske porabe posojila mora upravičenec do subvencioniranja vrniti prejeta sredstva skladno s sklenjeno pogodbo in tem razpisom. NAM LAHKO ZAUPATE LASTNIŠKE CERTIFIKATE I*- KREKOVE POOBLAŠČENE INVESTICIJSKE DRUŽBE GREGORČIČEVA 37/1, 62000 MARIBOR, TELEFON 062/221-588, FAX 062/222-71 I V SODELOVANJU S KREKOVO BANKO Z NAMI STE NA SVOJI STRANI! družba za upravljanje, d.d. Tivolska 50, Ljubljana, tel.: 061 13 28 222 PROSPEKT ZA JAVNO PONUDBO DELNIC PRVE EMISIJE POOBLAŠČENE INVESTICIJSKE DRUŽBE CERTIUS I d.d. Družba za upravljanje: CERTIUS DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE d.d. Tivolska 50, Ljubljana Izdajatelj: CERTIUS I - POOBLAŠČENA INVESTICIJSKA DRUŽBA d.d Tivolska 50, Ljubljana Vrsta delnice: Redne imenske delnice Pravice iz delnice: - pravica do udeležbe pri upravljanju družbe - pravica do dela dobička - dividenda - pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji' Nominalna vrednost delnice je 1.000,00 SIT Stroški ustanovitve znašajo 3 % od osnovnega kapitala ob ustanovitvi Prodajna cena delnice je 1.053,00 SIJ Letna provizija družbe za upravljanje je 3 % od povprečne letne čiste vrednosti sredstev pooblaščene investicijske družbe 9. Družba bo 90 % dobička razdelila med delničarje v obliki izplačila dividende 10. Investicijska politika družbe bo usmerjena pretežno v naložbe, ki bodo družbi omogočale aktivno vključevanje v upravljanje naložb in podjetij I L Investicijska usmerjenost: - vseslovenska - perspektivne panoge s poudarkom na ekologiji in na izvozno naravnanost posameznih subjektov - v srednja, mala podjetja in delno tudi velika - upoštevali bomo elemente predloga dolgoročne strategije slovenskega gospodarstva - do 20 % naložb bomo usmerili v nepremičnine 12. Ocena tveganosti glede na naložbeno politiko: nizka do srednja 13. Način plačila Delnice se lahko vplačajo z lastniškimi certifikati ali denarnimi sredstvi 14. Začetek vpisovanja in vplačevanja delnic bo 23.7.1994, konec vpisovanja najpozneje do 23.1.1995 15. Vpisna mesta bodo na naslednjih mestih: • na sedežu družbe Certius družba za upravljanje, d.d , Ljubljana, Tivolska 50. tel.: 061/13 28 222 Enota Novo mesto, Rozmanova 16, tel. 068/322-334,322-335 • Slovensko zadružno kmetijska banka d d Ljubljana - na okencih vseh poslovnih enot in ekspozitur: Slovenska zadružna kmetijska banka d.d., Ljubljana, Miklošičeva 4, __ SZKB Poslovna enota Maribor - Maribor, Gregorčičeva 17, SZKB Poslovalnica Ptuj, Ptuj, Slomškova 14 SZKB Poslovna enota Murska Sobota. Murska Sobota. Kocljeva 16 • Ljudska banka d d Celje - na okencih vseli poslovnih enot in ekspozitur: Ljudska banka d.d . Celje. Prešernova 27 Podružnica Ljudske banke. Ljubljana. Miklošičeva 30 Agencija Ljudske banke Šentjur. Šentjur pri Celju, Mestni trg 2 Agencija Ljudske banke Tepanje. Slovenske Konjice • Creditanstalt Nova banka d.d. - na okencih vseh poslovnih enot: Creditanstalt - Nova banka d.d . Ljubljana. Kotnikova 5 Enota Creditanstalt, Ljubljana. Miklošičeva 34 Enota Creditanstalt, Maribor. Partizanska 7 Enota Creditanstalt. Murska Sobota, Lendavska 11 Enota Creditanstalt. Nova Gorica. Kidričeva 9a • Blagovnica Hmezad Agnna v Žalcu. Žalec. Celjska c. 7 • Mantel d.o.o., Litija. Ljubljanska c. 12 • Monvi d.o.o., Maribor, Trg revolucije 12 • Trimo Trebnje. Trebnje. Prijateljeva 12 • MENTEK. Ljubljana. Tržaška 282 • MENTEK, Pristaniška 3. Koper • MIZARSTVO NOVAK, Loška c, 21. Brezovica pri Ljubljani • BIRO NIZKE ZGRADBE, Rožna dolina pri Ljubljani • PRESIDENT d.o.o., - Ljubljana, Masarykova 17 - Žalec. Šlandrov trg 4 - Maribor, Strossmayerjeva 11 - Koper, Pristaniška 3 - Brežice. Stare pravde 32 - Ormož, Kerenčičev trg 9 • Pogrebno podjetje Maribor, Linhartova 7 • Slovensko ekološko gibanje, Miklošičeva 38, Ljubljana • Ljubljanska šahovska zveza, Miklošičeva 38, Ljubljana, • Andora d.o.o., Ljubljanska 32, Borovnica • OAK. d.o.o.. Gubčeve brigade 6. Nova Gorica • KS Jurovski dol, Jurovski dol 2. Jurovski Dol • AZA d.o.o. Benedikt, Benedikt 154, Benedikt • HELP d.o.o., Štrihovec 6, Šentilj • NIGEL d.o.o.. Prešernova 1, Lenart • AGROL1ST d.o.o., Jurovski dol 95. Jurovski Dol • IRENEYA d.o.o., Prešernova 1, Maribor • KS Benedikt, Benedikt • KS Sv. Ana v Slovenskih Goricah, Sv. Ana v Slovenskih Goricah • NIGIS d.o.o., Ratajeva 4, Slovenska Bistrica • TRGOPREVOZ Lenart, Ptujska c. 16 • Trgovina Galanterija, Ljubno ob Savinji • Glin Žaga d.o.o, Nazarje • KS Nova Štifta. Mozirje • KS Ljubno, Ljubno ob Savinji • Smreka d.o.o., Gornji Grad • KS Rečica ob Savinji • KS Luče, Mozirje • KS Solčava, Mozirje • GLIN HOLDING d.o.o., Nazarje • KS Gornji grad. Gornji Grad • KS Bočna, Šmartno ob Dreti • Trgovina Zagožen, Ljubija 121, Mozirje • na predhodno najavljenih mobilnih vpisnih mestih 16. Pripravo in prodajo vrednostnih papirjev organizira CERTIUS Pooblaščena družba za upravljanje d.d Ljubljana, Tivolska 50 Pravne osebe, ki organizirajo, pripravljajo in izvajajo vpis delnic so: - BAS. Industrija, trgovina, svetovanje. Novo mesto, d.o.o.. Novo mesto, Dolnje Kamence 90 - FENIKS, poslovno tehnične storitve, d.o.o.. Novo mesto, K Roku 91 - Slovenska zadružna kmetijska banka, d.d., Ljubljana, Miklošičeva 4 - Ljudska banka d.d., Prešernova 27, Celje - Creditanstalt - Nova banka d.d., Ljubljana, Kotnikova 5 - Hmezad Agrina Blagovnica Žalec. Žalec, Celjska c. 7 - Mantel d.o.o., Litija, Ljubljanska c. 12 - Monvi d.o.o,, Maribor, Trg revolucije 12 - Trimo Trebnje, Trebnje, Prijateljeva 12 - Mentek, d.o.o., Ljubljana, Tržaška 282 - President d.o.o., Ljubljana, Masarvkova 17 - Slovensko ekološko gibanje. Ljubljana, Miklošičeva 38 - Ljubljanska šahovska zveza, Ljubljana. Miklošičeva 38 - Andora d.o.o., Borovnica, Ljubljanska 32 - Glin Žaga d.o.o., Nazarje - Smreka, d.o.o., Gornji Grad - Glin holding d.o.o., Nazarje 17. Družba za upravljanje bo večino transakcij z vrednostnimi papirji opravljala preko naslednjih borznoposredniških hiš: - Inter timex d.o.o. Ljubljana, Tivolska 50 in - B & S d.o.o., Novo mesto 18. Prospekt je na vpogled vsem morebitnim kupcem delnic na sedežu družbe in na vseh vpisnih mestih. PRIVOŠČITE SVOJEMU CERTIFIKATU IZBRANO DRUŽBO DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE D.D. GOSPOSVETSKA S, LJUBLJANA Začeli Smo z Vpisom Certifikatov Pooblaščene Investicijske Družbe Setev d.d. 1, 5 HRAM D.D. TEL. 061/165 40 29 GOSPOSVETSKA 5, 61000 LJUBLJANA 1 PON.-PET 8.00-19.00 VSAKO 1. IN 3. SOBOTO V MESECU 8.00-13.00 VSAKO 1. NEDEUO V MESECU 8.00-13.00 (20.8.-28.8) LJUBLJANSKI SEJEM D.D.. POMURSKI SEJEM, CESTA NA STADION2, 69250 GORNJA RADGONA (09.10.-18.10.1994J CELJSKI SEJEM D.O.O., DEČKOVA CESTA 1, 63000 CEUE 2. KREKOVA BANKA D.D. A) UPRAVA TEL. 062/222 261 B| POSLOVALNICA TEL. 063/762 565 C| POSLOVALNICA MARIBOR D) POSLOVNA ENOTA U. 068/322 190 3. CA-NOVA BANKA D.D. SLOMŠKOV TRG 18 PON.-PET. 9.00-12.00 62000 MARIBOR 13.00-16.00 C. NA ROGLO 11/h PON.-PET. 9.00-12.00 13.00-16.30 GREGORČIČEVA 37/1 PON.-PET. 9.00-12.00 62000 MARIBOR 13.00-15.00 POGAČARJEV TRG 2 PON.-PET. 8.00-18.00 62000 MARIBOR SOB. 8.00-12.00 'vpisna MESTA NA VSEH POSLOVNIH ENOTAH 4. SLOVENSKA INVESTICIJSKA BANKA D.D. A) LJUBLJANA TEL. 061/1261 181 B) LJUBLJANA TEL 061/302-927 C) LJUBLJANA EMONA TEL. 061/746 916 D) . LJUBLJANA MAXIMARKET TEL. 061/1256 000 E| ŽALEC TEL. 063/711 414 F) LJUTOMER TEL. 069/82 564 G| TOLMIN TEL 065/81 516 ČOPOVA 38 61102 LJUBLJANA ČOPOVA 38 PON.-PET. 8.00-19.00 SOB, 8.00-13.00 MIKLOŠIČEVA 38 PON.-PET. 9.00-12.00 13.30-16.30 ŠMARTINSKA 132 PON., SRE., PET. 8,00-14.00 UUBUANA TOR., ČET. 8.00-16.30 TRG REPUBLIKE 1 PON.-PET. 9.00-19.00 UUBUANA SOB. 8.00-16.30 PLEČNIKOVA 1 PON.-PET. 7.00-18.00 SOB. 7.00-13.00 GLAVNI TRG 13 PON.-PET. 8.00-15.00 SOB. 8.00-11.00 TRG M. TITA . PON , SOB. 8.30-11.30 TOR , SRE , ČET. 8.30-11.30 H) NOVO MESTO TEL. 068/321 027 ADAMIČEVA 2 io.uu-ib.uu PON.-PET. 7.00-16.00 5. PTT PODJETJE SLOVENIJE D.D. VPISNA MESTA NA VSEH POŠTNIH ENOTAH 6. SONČNI VZHOD D.D. MENJANICA “SONCE" TEL. 061/1250 161 SLOVENSKA 27, 61000 UUBUANA PON.-PET. 9.00-13.00 14.00-19.00 SOB. 9.00-12.00 7. CONSULTING D.O.O. TEL. 066/61 690, 62, 937 POD VINOGRADI 1, 66310 IZOLA PON.-PET. 7.00-14.00 8. MEDIJSKE TOPLICE D.D. 0601/74 117,64 037 MEDIJSKE TOPLICE 11, 61411 IZLAKE PON.-SOB. 9.00-16.00 9. ABE MARKETING D.O.O. A) PE TRBOVLJE 0601/24 065, 27 333 GABRSKO 12, 61420 TRBOVUE PON.-ČET. 7.00-15.00 PET. 7.00-14.00 B) PE MARIBOR 062/29 527 GLAVNI TRG 17B, 62000 MARIBOR C| TRGOVINA PLANIKA 0601/41 723 TRG F. KOZARJA 14, 61430 HRASTNIK PON -PET. 9.00-12.00 16.00-19.00 10 OLC D.O.O. MARIBORSKA 13, 62312 SLIVNICA PRI MARIBORU PON.-PET. 8.00-16.00 11. VITAGO D O.O. 0601/64 020 KIDRIČEVA 3, 61410 ZAGORJE OB SAVI PON.-PET 8.30-12.00 15.30-18.00 SOB. 8.30-12.00 12. KONTAKT P D.O.O. 064/53 746 PREDILNIŠKA 8, 64290 TRŽIČ PON.-PET. 7.00-15.00 SRE. 7.00-17.00 13. ESIST D.O.O. KAJUHOVA 3 68340 ČRNOMEU PON -PET 7.00-15.00 A) SEDEŽ SKD 068-53 076 MIRANA JARCA 3, 68340 ČRNOMEU PON.-PET. 7.00-15.00 14 KOMES SAAN D.O.O. 061/785-084 TRGOVINA KOMES SAAN, ŠENTVID PRI STIČNI 72, IVANČNA GORICA PON.-PET. 7.30-12.00 15.00-19.00 15. PANATEL D.O.O. 067/25 555 VOLARIČEVA 5, 66230 POSTOJNA PON.-PET. 7.30-15.00 A) TAP POSTOJNA 067/25 631 KOLODVORSKA 25 66230 POSTOJNA PON.-PET. 9.00-21.00 SOB.-NED 18.00-21.00 16. PANAFAR D.O.O. 065/61 578 PREŠERNOVA 17A, 65250 ILIRSKA BISTRICA PON. PET. 7.00-15.00 SOB. 8.00-12.00 17. VIGOR D.O.O. 069/61 177 PARTIZANSKA 14, 69250 GORNJA RADGONA PON.-PET. 8.00-14.00 A) STARIHA JANEZ VODNIKOVA 6 69250 GORNJA RADGONA PON.-PET. 16.00-20.00 18. IRBIS D.O.O. 067/41 082 KOSEZE 32C, 66250 ILIRSKA BISTRICA PON -PET. 7.00-15.00 SOB. 8.00-12.00 19. K B A D.O.O. 066/72 762 PARTIZANSKA 37A, 66210 SEŽANA 20. ZP MARAB D.O.O. 062/164 519, 306 208 GORKEGA 30, 62000 MARIBOR PON.-PET. 8.00-16.00 21. DEGA D.O.O. 065/21-382 VIPAVSKA 29, 65000 NOVA GORICA PON.-PET. 8.00-16.00 22. LUČKA D.O.O. * 064/211 206 TRGOVINA LUČKA, GLAVNI TRG 1, 64000 KRANJ PON.-PET. 8.30-12.30 14.00-18.00 SOB. 8.30-12.00 23, MAGIC HOME D.O.O. 065/45 134, 45 730 TRGOVINA, ŠMARTNO 11, 65211 KOJSKO PON.-PET. 9.00-19.00 24. KONVIKT D.O.O. 068/323 332 FOTOKOPIRNICA KONVIKT, ULICA TALCEV 11, 68000 NOVO MESTO PON.-PET. 9.00-12.00 25. ALBERT D.O.O. CESTA NA DOBROVO,!, 63000 CEUE 26. MEDVEŠEK PUŠNIK D.D. 061/140 30 10 GRADNIKOVE BRIGADE 11, 61000 UUBUANA PON.-PET. 9.00-15.00 27. VALPRO D.O.O. ŠMIHEL POD NANOSOM 59, 1061/793 444 66230 POSTOJNA GREGORČIČEVA 2, 66250 ILIRSKA BISTRICA VIDEM 2A, 61380 CERKNICA PON.-PET. 8.00-12.00 15.00-19.00 SOB. 8.00-15.00 PON.-PET. 8 00-18.001 SOB. 8.00-12.001 11 TEM TEnMII 11AC 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V ItIVI I tUNU VAo ŽANI IVI A PRODAM —KUPIM —POSEST —ZENITNE PONUDBE — RAZNO — OBVESTILA — PREKLICI — ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 4. avgusta - Dominik Petek, 5. avgusta - Nives Sobota, 6. avgusta - Ljubo Nedelja, 7. avgusta - Kajetan Ponedeljek, 8. avgusta - Miran Torek, 9. avgusta - Jaroslav Sreda, 10. avgusta - Lovrenc LUNINE MENE 7. avgusta ob 10.45 - mlaj kmo BREŽICE: Od 4. do 7.8. (ob 20.30) kriminalni film Na razpotju. Od 5. do 7.8. (ob 18.30) in 8.8. (ob 20.30) komedija Čarovnice prihajajo. ČRNOMELJ: 5.8. (ob 10. in 21. uri) ameriška akcijska komedija Policijska zaseda -2. 6. in 7.8. (ob 21. uri) drama Gospod Jones. KOSTANJEVICA: 3.8. (ob 20. uri) film Čas nedolžnosti. 5.8. (ob 20. uri) ameriška komedija Vaški milijonarji. 6.8. (ob 20. uri) film Zatreskana. 10.8. (ob 20. uri) film Večno mlad. KRŠKO: 5. (ob 20. uri) in 7.8. (ob 18. uri) ameriška komedija Vaški milijonarji. METLIKA: 5.8. (ob 21. uri) komedija Gospod Jonos. 7.8. (ob 19. in 21. uri) ameriška akcijska komedija Policijska zaseda * 2 NOVO MESTO: 6. in 7.8. (ob 19. uri) ter od 8. do 10.8. (ob 19. in 21. uri) premiera akcijske komedije Policaj iz Bcv-erly Hillsa. 6. in 7.8. (ob 21. uri) drama Nasvidenje Concubina. 9.8. (ob 10. uri) matineja Kekec. film H • POLICAJ IZ BEVERLYHILLSA 3 (akcijska komedija, od 6. do 10. avgusta v Domu kulture, Novo mesto) Eddie Murphy je zopet temnopolti policaj iz znanih mondenih gričev, tokrat že tretjič. Najprej je branil Zakon davnega 1984. leta, režiral Martin Brest. Nadaljevanje je tri leta zatem posnel Tony Scott, sicer režiser Top Guna, reklamnega filma za ameriško mornarico. Tretjega Policaja se je letos lotil John Landis, s katerim je Murphy že sodeloval v komediji Princ v Ameriki (Corning To America). Eddie, oz. Alex Foley je v tej epizodi policaj na počitnicah. Nečakinjo />elje v zabaviščni park, v Deželo čudežev. Vendar tam s trdo, jekleno pestjo kujejo srednje velike in večje finančne čudeže le “mafijozoti". Profesionalno deformiran Foley si seveda nikakor ne da miru. Vsi trije Policaji so bili vedno zgledni hollywoodski izdelki, uspešna kombinacija briljantnih trikov, vrhunske akcije in izvirnega pouličnega humorja. Vsekakor je to precej eksplozivna filmska zmes, ki utegne v orbito blockbusterjev (velikih finančnih uspešnic, op. p.) izstreliti tudi to nadaljevanje. Vseeno velja nekoliko pomisliti tudi na konkurenco, najmanj enake želje imajo namreč tudi piloti Mavericka in Kre-menčkovih. Pod slednjim se podpisuje Števen Spielberg; tisti mož, katerega izdelki spreminjajo kino platna v družinska svetišča, pot v kino pa v romanje. V tem dolgem in vročem poletju bomo videli še kar nekaj solidnih komedij, tudi tistih brez žanrske oznake “akcijska ”, Toliko v tolažbo vsem z okusom “komedija brez”. Nasvidenje v temi in hladu kino- TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji SAMONAKLADALKO, puhalnik z elektromotorjem, prevozni hladilni bazen za mleko, balirko, pajka in silokombajn, ugodno prodam. * (0608)75-196 ali (068) 73-336. 6377 PREBIRALEC KROMPIRJA prodam ali zamenjam za živino. * (063)726-103. 6382 IZKOPALNIK KROMPIRJA in 7 m bu kovih drv prodam. * 24-595. 6392 KOMBAJN Zmaj 133, letnik 1987, Širine 3 m, prodam. Franc Zagorc, Gor. Vrhpolje 15, «41-014. 6396 kupim s,a™AioTi5S.1ckEupim* 3 4 5ito68,8«7o: motorna vozila 6399 GRABLJE za kosilnico prodam. * (068)84-870. 6400 TRAKTORSKO kiper prikolico Tehnos-troj, nosilnosti 5 t, rabljeno, kupim. * 52-557. 6402 GOZDARSKO VITLO Riko Ribnica, 4 t, skoraj novo, poceni prodam. 9 52-557. 6403 FREZO GOLDONI, 14 KS, komplet s priključki, prodam. Franc Erštc, Polhovica 3, Šentjernej. 6404 TRAKTOR TV 826, star 7 mesecev in polkna za okna prodam. Janez Udovč, Mihovo 21, Šentjernej. 6409 MLEKOVOD in bazen, 200 I, prodam. * 78-527. 6450 POPOLNA PONUDBA namakalnih naprav, pocinkanih in aluminijastih cevi, črpalk, stojal in razpršilcev. Posebni popusti za rolomate 40/125, 60/100 in 75/250. * (064)622-575. 6456 NAKLADALKE, 12 m3, 15 m3 in 20 m3, trosilci TG 28, Orion 40, kiper prikolic 2 do 5 t, kosilnice BCS, cisterne 1200, 1700, 2200, 2700 in rešetkasti izkopalnik krompirja. Izjemne cene, dobava takoj. * (064)622-575. 6457 FREZE 125, 145, 160, 180 cm, Maschio in vrtavkaste brane 1500, 2300, 2500 z rolo, kosilnice Gaspardo, dvojni rez, ponovno na zalogi. * (064)622-575. 6458 TRAKTOR FIAT 211 R s kabino, v dobrem stanju, prodam za 2700 DEM * (068)21-847. 6467 TRAKTOR DEUTZ, 48 KM, skoraj nov in cevi za puhalnik Tajfun prodam. * 42-527. 6492 LIČKALNIK za koruzo prodam. Zdravko Gregorčič, Družinska vas 28, Šmarješke Toplice. 6495 FIAT 126 P, letnik 1989, dobro ohranjen, prodam. * 20-258. 6371 FICKA po delih ali celega ugodno prodam. * 45-600, Marinka. 6375 JUGO 45 koral, letnik 1989, prevoženih 67.000 km, registriran do 9/94, prodam. * (0608)70-416. 6378 GOLF D, letnik 1984, prodam. Andrej Boh, Stara c. 5, Straža. 6389 UNO 45Y, letnik 1991, registracija do5/95, prodam. Cena 8.600 DEM in ALFO 1.5TI, cena 8.000 DEM, letnik 1987. * (068) 23-065. ATRAKTIVNEGA VW hrošča, letnik 1969 prodam. Kraševec, Slavka Gruma 54, 9 27-425. 6393 VW KOMBI Kampcr, starejši letnik, registriran za celo leto in avtomobilskopriko-lico z A testom prodam. * (068)28-611 ali (068)24-331. 6394 LADO RIVO 1300 in motor APN 6 prodam. * 45-086. 6395 VISO 11 RE, letnik 1985, registriran do 20.11.1994, dobro ohranjen, prodam. * (068)76-531. 6415 ŠKODO 110 R coupc, letnik 1980, lepo ohranjeno, prevoženih 65.000 km, prodam za 1200 DEM. Bele, Smolcnja vas 30. 126 P, letnik 1987, prodam. 9 73-304. K 21 GTS, 1700 ccm, letnik 1988, prevoženih 49.000 km, kovinsko grafitne barve, odlično ohranjen, prodam ali menjam. * (0608)33-057, od 15. do 17. ure. 6434 APN 6 S, letnik 1989, prodam. * 27-806. R 18, letnik 1982 prodam. Robek, Dule 17, Škocjan. 6443 JUGO 45, letnik 1990, prevoženih 40.000 km, rdeče barve, prodam. * (068) 51-413. 6444 DOLENJSKI LIST IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 110 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje 1.350 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.700 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske ogiase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200_ tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št :52100-620-970-25731-128-440519 (LB-Dolenjska banka, d.d.. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega organa spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek: Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. GUME rabljene za vse vrste avtomobilov ter rezervni deli za Jugo, 101,126, Golf, Mercedes 190 in Zastava 35.8, prodam. * 27-177, mob. 0609-618-529. Z 128, letnik 1987, registrirano do 15.2.1995, prodam. Anton Kuhar, Šutna 11 Podhočie 6447 MAZD^ 323, letnik 1981, garažirano, vozno, dobro ohranjeno, registrirano do 9/94, prodam. * 23-094. 6462 JUGO 45 AX, letnik 1987, registriran do 11/94, kovinsko zelene barve, zelo ugodno prodam. • (068)78-537. 6463 VETERANA, Fiat 1100, registriranega do 6/95, letnik 1954, prodam. * 65-383, zvečer. 6464 126 P, letnik 1986, registriran do 6/95, zelo dobro ohranjen, redno vzdrževan, prodam. * (068)45-566. 6465 CERTIFIKATE v vrednosti 400.000 SIT prodam. • (068)59-383. 6372 VSE VRSTE rabljenega pohištva ugodno prodam. • 26-442. 6373 CVETLIČNI in kostanjevi med po 350 SIT prodam. Dostavim na dom. * 85-116, zvečer. 6381 KOLO na 10 prestav, malo rabljeno in Z 750, za dele, prodam. 9 (068)86-252. 6383 BELA pritlikava pudlja z rodovnikom, stara 3 mesece, prodam. * 21-074. 6384 PUJSKE, težke od 20 do 25 kg, prodam. * 42-592. 6385 PIKADO prodam po ugodni ceni. Ogled v bistroju Jurček, Potočna vas. 6386 RABLJENE kuhinjske elemente za mini kuhinjo in masiven kavč prodam. 9 27-593. 6387 Z 101, lahko tudi^po delih, poceni gr o- ^ SIVO KRAVO po^druge^m teletujjro- LIČKALNIK za koruzo in transporter prodam. Marko Jordan, Koprivnik 4, Kostanjevica. 6506 dam. APN 7, odlično ohranjen, z dodatno opremo, prodam. 9 45-20Ž. 6485 126 P, letnik 1988, ohranjen, prva lastnica, rdeče barve, prodam. * (068)26-819. 6488 Z 101 comfort, letnik 1980, drugi lastnik, garažiran, prodam za 800 DEM. * 85-881. 6497 126 P, letnik 1991, rdeče barve, prevoženih 32.000 km, prodam. * 86-112. 6498 Z 101 in prikolico za traktor prodam. Kocjan, Gornja Stara vas 5, Tržišče. 6500 OPELKADETT 1.6 S, letnik 1989, registriran do 8/95, prodam. CimcrmanČič, Jur-na vas 6, Novo mesto. 6501 R 4, letnik 1985, rdeč, registriran do 17.9.1994, prodam za 2500 DEM. * (068)23-719, popoldan. 6505 GOLF JX D, letnik 9/86, zelo dobro ohranjen, svetlo rdeč, prevoženih 108.000 km, prodam. Mirko Hočevar, Dolenje Ra-dulje 25 a, Bučka. 6511 obvestila ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. * 44-662. 5152 NESNICE, mlade jarkice, 4 mesece stare, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo od 13. ure dalje vsak dan in dajejo vse informacije; Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, * (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, * (068)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, 9 (068)49-567. 6160 SPREJEMAM NAROČILA za jarčke, stare 18 tednov, tik pred nesnostjo. Rok naročila 20.8., dobava 27.8. ob 12. uri. 9 (061)777-732. 6374 SPREJEMAMO naročila za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Šcnovo, Mio Gunjilac, * (0608) 79-375. 6376 čevlje pro VRHI posest TELE, staro do 14 dni, kupim. * (068)73-317. 6416 UČBENIKE za tretji letnik srednje ekonomske šole (oddelek za maturo) kupim. * 40-715. 6423 DESNI štedilnik na trda goriva in vitlo, najmanj 5 ton moči, kupim. * (0608)88-195. 6470 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Trebnjem prodam ali dam v najem. 9 (064)328-502, po 18. uri. 6380 NJIVI, 10 in 25 a, ob makadamski cesti Leskovec - Beli breg, prodam. * (068)26-331. 6391 V ZAVRATCAH pri Studencu prodam njivo, 23 a, travnik 13 a, gozd 76 a, primerno za vikend. Cena 11.700 DEM. * (061)858-407. 6414 KRK. Zazidljivo parcelo, 860 m2,1.5 km od morja, lokacijska dokumentacija urejena, voda in elektrika na parceli, ugodno prodam. * (061)262-301. 6435 V MIRNEM DELU Brestanice, Kanta-lon 10, poceni prodam starejšo hišo. Možnost bivanja, dva velika vrtova (12 a), elektrika, asfalt, možnost novogradnje. Ogled 7.8. od 9. do 12. ure. * (0608)43-078 6439 TRAVNIK v izmeri 17 a na Gornjem Polju prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 6455 V VELIKEM CIRNIKU prodam kmeti- jo, velikosti 1.3 ha. * (0602)41-972, po 16. uri. 6460 VINOGRAD v Tušev dolu, v bližini Črnomlja, prodam. Možna gradnja. 9 (061) 851-558. 6477 UGODNO PRODAM lep manjši vikend z vinogradom na Osojniku pri Semiču. * 22-592. 6490 NA DOLU pri Klevcvžu prodam ali dam v najem njivo, 2322 m2. * 85-892, zvečer. 6496 prodam ISTRSKE GONIČE, štiri mesece stare, z rodovnikom, prodam. Dore Vovk, Dvor 14, Dvor. 6367 LESNI BRIKETI 16595 KJ/kg, 1% pepela, 0,5 žvepla, 1000 kg briketov nadomesti 5 m drv ali 560 I kurilnega olja. Možnost plačila na 3 do 5 čekov. * (068) 85-801. 6368 KOMPLET otroško posteljico in otroško pony kolo ugodno prodam. * 84-704. 6369 FOKSTERIERJA, mladiča /. rodovnikom, ugodno prodam. 9 (068)65-066. 6370 ske Toplice. 6390 TRAČNO BRUSILKO domače izdelave prodam za 600 DEM. * 49-022. 6397 10 DNI staro tele prodam. 9 78-269. 6398 CERTIFIKATE v vrednosti 600.000 SIT prodam. * (0609)623-116. 6401 SUHA bukova in mešana drva prodam. * (068)26-059. 6406 RIBIŠKI ČOLN iz poliestra, 5 m, prodam. Ogled: Vrhpcč 15-16 (ob Temenici), * (068)24-979. 6408 GOBELIN Zadnja večerja, velikosti 112 x 50 cm, prodam. 9 (068)57-881. 6410 STRESNA OKNA, rabljena, dimenzije 84 x 112, prodam. * 25-834. 6417 SUHA bukova drva prodam. 9 78-147. 6419 500 L SOD, skoraj nov, in bencinski motor za betonski mešalec prodam. 9 (061) 272-254. 6421 PO ZELO ugodni ceni prodamo dve kozi. * (068)41-050. 6422 DIATONIČNO HARMONIKO, 3- vrst-no, duri A, D, Ge Melodija, brezhibno, prodam. * (068)65-657. 6425 RABLJENO SPALNICO in omaro za »rodam. * 23-151 ali 73-603. 6431 VRHUNSKO belo vino - rizling ter odojke prodam. ® 41-189. 6433 ZELO UGODNO prodam rabljen kavč s fotelji, posteljo in nove snegobrane. * (068)28-430. 6438 NOVO tuš kad in pomivalno korito Kolpa ker ter regale iz masivnega lesa prodam. * (068)52-114. 6440 SRNASTE koze prodam. * (068)52-271. 6441 PLINSKO PEČ, malo rabljeno, in kavč z dvema posteljama ugodno prodam. 9 (068)51-378. 6445 LJUBITELJEM ŽIVALI oddam lovsko psico istrijanko z rodovnikom in mladičke brez rodovnika. 9 (068)57-344. 6448 CERTIFIKATE v vrednosti 800.000 SIT prodam po polovični ceni. * (068)21-004. 6449 RDEČE VINO prodam. «(068)25-895. 6452 TELE, težko od 40 do 100 kg, kupim in prodam zelje. * (068)42-956. 6453 CERTIFIKATE v vrednosti 800.000 SIT prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 6454 KOLO PONY zelo poceni prodam. * (068)52-348. 6466 RDEČE VINO in šmarnico ugodno prodam. * (068)48-506. 6468 FITNES OPREMO, novo, univerzalno klop ter ostalo opremo ugodno prodam. * 45-358. 6469 BELOKRANJSKO belo in rdeče vino dobre kakovosti prodam po ugodni ceni. 9 (068)56-408. 6474 SKOBELJNI STROJ za jeklo (Šeping 600) in ročne Škarje 2000/1.25 za kleparje ugodno prodam. * (068)28-865. 6475 OLJNI GORILEC, nemški, zelo malo rabljen, do 80.000 kal, ugodno prodam. 9 25-827. 6476 ČOLN MAESTRAL in motor Tomos 4 prodam, kupim pa novejši vikend v okolici Sevnice. Ivan Metelko, Sevnica, * (0608) 82-514. 6478 HRASTOV SOD, 1000 I, prodam za 16.000 SIT. * 58-384. 6479 PO POLOVIČNI CENI prodam certifikate. * (068)65-762. 6480 RDEČE VINO in Šmarnico poceni prodam. * (068)49-306. 6481 ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje, 3071, staro pet let in hladilnik s sk rinjo, 250 I, star sedem let, prodam. Jelka Vovko, Ra-tež. 39, Brusnice, * 321-260, do 11. ure. 6482 JEČMEN prodam. * (068)42-427. 6484 FRAJTONARICO Melodija, B, Es, As, DEs, dobro ohranjeno, kot novo, poceni prodam. * (0608)70-170. 6486 NOVE KOLEKTORJE IMF, 2 kom , travniško kosilnico I m Gorenje in rabljena okna ter vrata prodam. 9 21-575. 6489 MLADIČE, nemške ovčarje, stare 8 tednov, prodam. Lokve 8 d, Črnomelj. 6493 13 M3 suhih drv prodam. 9 23-655. TERMOAKUMULACIJSKO PEČ. hladilno skrinjo, hladilnik, trajnožarečo peč, peči na trda goriva in kuppersbusch prodam. 9 20-505. 6503 RABLJENO KUHINJO m garažna vra ta ugodno prodam 9 25-227. 6504 KOZO z mladiči ugodno prodam. 9 78-207. 6508 NOVO strešno opeko, betonsko, novi model, 200 kom in rabljene salonitke prodam. * (068)322-110. 6509 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:...................... Ulica in kraj:.................................. Pošta:.......................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum:................ PUJSKE, stare 10 tednov in mlado kravo frizijko, dobro mlekarico, prodam. « (068)85-880. 6513 razno MOTORNA KOLESA Tomos poprav- -ljamo. * (068)322-364. 6211 IŠČETE DELO oz. ga ponujate? Vpišite se v naš register. IMEX d.o.o., 9 (0608)21-723 ali (068)76-157, popoldne. 6379 NAGROBNE SVEČE ugodno. Dostava tudi na dom. * (068)323-390. 6459 BARVANJE OPAŽEV, napuščev in druga višinska dela opravljamo. Možnost obročnega odplačevanja. * (068)27-519. HORTING - strokovno obrezujemo žive meje in skrbimo za vrt med vašim dopustom. * (068)24-433. ODDAM manjši bife v najem in prodam travnik. * 323-789. . službo dobi SERVIS za čiščenje objektov zaposli delavca, starega do 25 let. 9 25-656. 6407 ATRAKTIVNO DELO ob prostem času nudimo. * (061)713-726. 6418 TRGOVKO ali pripravnika iz Metlike ali okolice zaposlimo. V (068)60-652. v 6420 NEMŠKO PODJETJE nudi 10 prostih mest za pogodbeno delo na domu. 9 (066)83-411. 6427 KUHARICO - varuhinjo redno zaposlimo v vrtcu Sonček. Dol. Stara vas 55, Šentjernej. 6437 NA OTOČCU iščemo žensko za pospravljanje in pripravnico kuharske ali natakarske smeri. * 65-194 od 15. do 22. ure. 6442 NATAKARICO za samostojno in resno delo iščemo. Šifra: »NOVO MESTO«. 6446 TESARJA, lahko priučenega, zaposlim za določen ali nedoločen čas. Tesarstvo Gazdvoda, Brod 2, Novo mesto. 6461 KUHARICO, pripravnico, zaposlimo. Gostišče Pavlin, * 322-308. . 6471 ČISTILKO za čiščenje gostinskega lokala zaposlimo. Gostišče Pavlin, Mačkovec, ® 322-308. 6472 ŠOFERJE, C in E kategorije, z večletno prakso v mednarodni špediciji zaposlimo, * (068)73-037. 6491 DEKLE za delo v bifeju iščemo. * 27-977. 6494 a ar m a ar ar službo isce iz Šentjerneja se za stalno 'aposiitev v občini Novo mc- ZDOMKA i vrača. Iščem zaposlitev \ sto. Dobro obvladam nemščino. * 42-437. 6388 VOZNIK, C, D, E, strojnik avtodvigala in Hias išče redno ali honorarno zaposlitev. * 78-410. 6412 stanovanja V KRŠKEM zelo ugodno prodam dvo- sobno stanovanjc, 60 m2, K ATV, centralna in telefon. * (0608)34-831. 6405 TRISOBNO STANOVANJE na Ul M Šilc v prvem nadstropju, s telefonom, K ATV, renovirano, prodam. * 28-841, dopoldan. 6411 V BREŽICAH prodam enoinpolsobno stanovanje. * (0608)62-324, po 21. uri. 6413 DEKLETOMA oddam sobo v Novem mestu. * 22-689, po 20. uri. 6426 S TANOVANJE oddam. 9 76-508. 6429 SOBO oddam v najem samski ženski. 9 26-092, od 11. do 18. ure. 6430 V NOVEM MESTU prodam dvoinpol- sobno stanovanjc, 58 mz ali zamenjam za večje. * 28-974, 324-270. 6451 ENOSOBNO STANOVANJE v Krškem s telefonom, centralno in KATV prodam. * 27-134. 6507 LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: hiše: v Novem mestu, v Rumanji vasi, Soteski, na Dvoru, v Žužemberku, Gradišču, Trebnjem, Gazi-ci, Šentjerneju, Tclčah — Križu, Zaplazu pri Čatežu, Smolcnji vasi, Malem Slatniku, Vavti vasi, Hrastju pri Šentjerneju, Gorenju pri Kočevju, Dol. Boštanju, Vel. Lipovcu, Rebri, Vrhu nad Šentrupertom, Gradišču-Primskovo, Kopru, Brežicah, Radni vasi, Stopičah, l.utrškcm selu, Rosalnicah, Gor. Kamnju; stanovanja: v Novem mestu, na Mirni, v Krškem, Črnomlju, Žužemberku; lokale: trgovino v obratovanju, v Novem mestu, trgovske lokale: v centru Novega mesta, Črnomlju, slaščičarno in trgovino na Mirni; poslovno-trgnvsko stavbo v Kostanjevici in Mirni; poslovne prostore za pisarne ali storitveno dejavnost: na Trdinovi ulici v Novem mestu; vikende: v Semiču, na Osojniku, v Soteski, Tanči Gori, Brezovici pri Metliki, Zaplazu, Gabrju, Vinici, Zagradu pri Škocjanu, Gornjem Zabukovju pri Trebelnem, Gačah; parcele za gradnjo: v Dol. Maha-rovcu, Novem mestu, Žužemberku, Trški gori, Gor. Laknicah, na Jarčicm Vrhu pri Bučki, na Vrhu nad Šentrupertom,v Trebnjem, Selih pri Dol. Toplicah, v Mihovcu pri Podgradu Tel./fax 068-322-282, od 8. do 19. ure. DVOSOBNO STANOVANJE, 52 m2, i etažno centralno in telefonom, v Novem mestu, prodam. * (068)24-191, po 20^ua zahvale življi let. caosifcaisa AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto RENAULT □ prodaja celotnega programa RENAULT □ krediti na 4 leta, leasing O odkup in prodaja rabljenih vozil Večje število vozil še po starih cenah s takojšnjo dobavol Tel. 068/324-533 OBVESTILO Vse lastnike stanovanj v večstanovanjskih hišah (blokih) v občini Novo mesto obveščamo, da morajo v skladu z 22. členom Stanovanjskega zakona (UL RS št. 18/94) najkasneje do 30.9.1994 skleniti pisno pogodbo o upravljanju in o tem obvestiti upravni organ. V nasprotnem primeru bo Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto (v skladu z zakonom) predlagal, da sodišče v nepravdnem postopku s sklepom nadomesti pogodbo o upravljanju. Tak ukrep bo uveden, da ne bi nastale motnje pri rednem upravljanju hiš. Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto Zaposlimo prodajalca pohištva za nedoločen čas v novoodprtem salonu v Novem mestu. Informacije: Salon pohištva in stanovanjske opreme DOMLES, Jedinščica b.š. (Poganci), Novo mesto (g. Rajko Vavtar) ali po tel. (061) 271-176. JAKA, d.o.o. Promet in proizvodnja specialne obutve zaposli administratorko Pisne ponudbe pošljite na naslov: JAKA, d.o.o., Rozmanova 13, Novo mesto, ali se dogovorite za razgovor po tel.: 068/22-154 aii 22-147, od 8. do 11. ure. V prelepem okolju GOZD MARTULJKA prodamo popolnoma opremljene apartmaje v izmeri 48,68 m*. Vse dodatne informacije dobite na: I N T E R D O M NEPREMIČNINE Tavčarjeva 6, Ljubljana Tel.: (061)312-254, 317-285. OB POŽARU, ki mi je uničil kozolec in vso žitno letino, se zahvaljujem gasilcem Gornjega Vrha, ki so bili prvi na kraju požara, kakor tudi drugim gasilskim društvom, ki so prihiteli na pomoč pri gašenju požara. Prav tako se zahvaljujem krajanom 1 dobrniške fare in okoliškim vasem, ki so zbrali žito in mi s tem zmanjšali škodo ob 6428 ženitne ponudbe ZDRAV UPOKOJENEC s stanovanjem, star 74 let, želi spoznati žensko za skupno x:* lienje na mojem domu, staro od 60 do 68 Šifra: »KOČEVSKI SATELIT«. 6502 “'N MESARSTVO BOBIČ ŠKOCJAN obvešča svoje stalne stranke, da bodo zaradi kolektivnega dopusta mesnice v Škocjanu, Sevnici in Novem mestu zaprte od 8. 8. do 22. 8. 1994. Tudi vam želimo prijeten dopust ob naših mesnih do-\brotah. J ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. »(061)57-18-75. fsTOM I Jo oJ ŠOLA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Avto šola STOP obvešča bodoče voznike vseh kategorij, da se bo pričel tečaj CPP v ponedeljek, 8. avgusta, ob 18. uri v prostorih kmetijske zadruge v Šentjerneju. V Škocjanu pa bo pričetek tečaja v sredo, 10. avgusta, ob 17. uri v osnovni šoli Škocjan. Vabljeni! Avtohiša Berus servisno prodajni center 1® Velika Cikava 23, Novo mesto tel.: 068/25-098, fax: 068/25-641 • Pooblaščena prodaja vozil Volkswagen — Audi • Posebna ponudba: možnost nakupa testnih vozil po zelo ugodnih cenah Test novega modela AUDI A6. Uvozno podjetje v sodelovanju s Central Europe Toys Group honorarno zaposli TRGOVSKEGA POTNIKA za terensko delo na področju Dolenjske in Bele krajine. Pogoji: — srednja šolska izobrazba komercialne ali ekonomske smeri — opravljen vozniški izpit B kategorije in lasten prevoz. Prijave pošljite na naslov: Gartner d.o.o., Ljubljana, Dolenjska cesta 184, 61000 Ljubljana tel.: 061/127-22-42 AVTOCENTER -»PROTRG« aaaa Podbevškova 4, Cikava 68000 Novo mesto tel. 068/26-077 ali 44-218, 44-244 URADNI PRODAJALEC ZA DOLENJSKO Hujšanje in odprava celulita z akupunkturno napravo MC-702 je hitro in neboleče. Možno shujšati 20 kg v mesecu dni. Cena naprave je 8.700 SIT. Zahtevajte prospekte. Sinkopa medicinske naprave, 64274 Žirovnica 87, tel.: (064) 802-274, (0609) 618-775 SALON RENATA Nega In podaljševanje nohtov žensko frizerstvo RENATA ŠTIH tel. 068/28-138 J Mlinščica 18, Novo mesto naročnike j > mali!! OBVEŠČAMO malih oglasov, da se oglas, ki presega 15 besed, ] [ DOPLAČA, in sicer vsaka ,> nadaljnja beseda 100 SIT. 11 M V Avtokleparstvo Avtoličarstvo Milan Valkavrh, Prečna 79, Novo mesto Delavnica: 068/321-063 Doma: 068/24-245 Nudimo: • vsa avtokleparska dela • avtoličarske storitve NOVO • elektronska optika podvozja FMC • mešalnica avtolakov I C I — svetovno znana kvaliteta • v delavnici nova telefonska št. 068/321-063 • iščemo samostojnega mehanika Popravljamo vse vrste vozil: VW, Renault, Ford, Opel, Hyundai, Škoda Zaupajte kvaliteti in nam! mobitel 68310 ŠENTJERNEJ, tel.: 068/ 42-118 pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu 26-005 Prodajate ali kupujete stanovanjsko hišo, vikend, stanovanje, zemljišče, poslovni prostor? Kličite: 068/60-667, od 8. do 12. ure. CLtm graf d.o.o. Partizanski trg 5 Metlika VULKANIZERSTVO v&vc ■ VULKANIZACIJA ■ AVTOOPTIKA ■ PRODAJA AVTOGUM Ljubljanska 91, Novo mesto Tel./fa* 068 324 361 ZAHVALA V domu našem je praznina, v srcih naših neizmerna bolečina, povsod se delo tvojih rok pozna, in v srcih naših si za vedno vpisan, čas te iz njih ne bo nikdar izbrisal. V 56. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, brat, svak in stric ANTON VIDIC iz Malenške vasi pri Mirni Peči Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče. Posebna zahvala kolektivu Majcen, VVO Novo mesto, ZD Novo mesto, vaščanom, traktoristom za spremstvo, gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej se še enkrat iskreno zahvaljujemo. Žalujoči: vsi njegovi OSMRTNICA Umrla je IVANKA RECER upokojena upravnica pošte Pišece Od nje smo se poslovili v torek, 2. avgusta, na pokopališču v Brežicah. PTT podjetje Slovenije, Poslovna enota PTT Novo mesto ? —* K ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni je v 62. letu odšel v boljši svet naš dragi atek f\~ ' JOŽE ŠKRBE iz Žužemberka Iskrena hvala vsem sorodnikom in prijateljem za pomoč in tolažbo v dneh najhujšega trpljenja, za darovano cvetje ter sveče in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Še posebna zahvala zdravnikoma in bolniškemu osebju ZD Žužemberk, dekanu F. Povirku in g. župniku F. Godcu, govornikoma F. Ožbaltu in M. Šuštaršiču, pevskima zboroma, kolektivu OŠ Žužemberk, družinam Brezovar, Kovač, Novak in Šercelj, Angelci, Hedviki in Rezki. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Vsi njegovi vsak dan ob 19. In ob 21. url NOVICE, vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak ponedeljek po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED ZAHVALA Ko solza po licu nam polzi, naš Sebastian zdaj mirno spi. Morja solz smo potočili, da nazaj bi ga zbudili. A zaman je bil tvoj boj zaman bili so vsi dnevi trpljenja, nesreča je bila močnejša od življenja. Z bolečino v srcih sporočamo, da nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj, v 10. letu starosti, zapustil naš dragi in ljubi sinček, bratec, vnuček, nečak in bratranec SEBASTIAN KUMP Uršna sela, stanujoč v Nemčiji-Remscheid °b bdeči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, vence in sveče. Prisrčna hvala a. župniku za tolažljive besede in lepo opravljen obred ter vsem, ki ste našega ljubega Sebastiana v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi najdražji POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 77 Novo mesto tel.: (068) 323-193 mobitel: 0609-615-239 • prevozi pokojnikov — tudi iz tujine • prodaja pogrebnega materiala • ureditev pokojnikov — tudi na domu • urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki • kompletne stontve pri pogrebih • storitve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev in cvetja • posojanje mrtvaškega odra, če kupite tudi material • izredno konkurenčne cene • brezplačen prevoz do 20 km • 10? popust ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke • pesek beli marmor za posip grobov in črna zemlja ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V 68. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta JOŽEFA GAČNIK iz Petelinjeka Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče, kakor koli pomagali in pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Učila si nas pesmi, vero, zate bil vsak božji je otrok, ni ti bilo težko delo, dobrota šla je s tabo v grob. V 88. letu nas je zapustila naša dobra A mama, babica, prababica, teta in botra ILjl' TEREZIJA SAJE roj Medja, iz Zaloga pri Škocjanu Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za podarjene vence, sveče, maše in cvetje ter izrečeno sožalje. Lepa hvala pevskemu zboru in g. Vovku za spremljavo ter govornici za ganljive poslovilne besede. Posebna zahvala tudi osebju Doma starejših občanov Novo mesto za njihovo požrtvovalnost, uslužbencem Pivovarne Union pa za spremstvo naše mame na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni jM 0 ppi Al a f ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in prababica FRANČIŠKA TURK iz Sel pri Zajčjem Vrhu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in darovali vence, cvetje ter sveče. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Štefka, snaha Marija in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ko ostane bolečina, ko spoznaš, da ni poti nazaj, ostane nam le misel nate in nenehni ta - mamica; zakaj ? V 32. letu starosti nas je po trpeči bolezni mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mamica, snaha, hčerka, sestra in teta ANDREJA GALIČ iz Mirne Peči Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrazili pisno in ustno sožalje, pokojnici darovali cvetje, vence in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na prerani zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za prizadevnost osebju Intenzivnega oddelka interne bolnice Novo mesto, osebju Nefrološkega oddelka UKC Ljubljana, kolektivu Tovarne zdravil Krka. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in govornikom za poslovilne besede. Vsem, ki ste nam kakor koli pomagali in pokojno pospremili na prerani zadnji poti, iskrena hvala! Vsi njeni portret te (ja trdna Martina je ugnala premočna buija Jure Rovan potreben, saj so za njim trdi treningi (ob sobotah in nede- ljah po dvakrat na dan). Med letom je Še pred desetimi leti je bil Jure igriv fantič, ki se je raje igral s “klikerji", kot počel karkoli resnega. Oče Polde Rovan, neutrudni ljubitelj atletike, je kljub temu sina včasih odpeljal na mestni stadion in mu pokazal, kaj vse se da tam početi. Danes je Jure fant, ki sicer gora še ne premika, zato pa je nedavno na Portugalskem z 8. mestom na mladinskem svetovnem prvenstvu pomagal k enemu največjih uspehov slovenske atletike. Z odlično uvrstitvijo v skoku s palico je okronal ne samo svoje, ampak tudi dolgoletno trdo delo brežiškega atletskega kluba, prizadevanja mnogih rodov atletov iz obrobju Slovenije, trenerjev in drugih, ki so skupaj gradili in se zdaj veselijo uspehov. Jureta je na prvenstvu navdušilo tudi prijateljsko razpoloženje med atleti. Oba s trenerjem sta se veliko naučila in sta navezala stike z drugimi trenerji. Posebej ponosna sta na povabilo za treninge in študij v ZDA. Slovensko reprezentanco je na Brniku presenetiI topel sprejem, vendar je Jureta in njegovega trenerja tisto najprijetnejše čakalo doma. Tu sta ju sprejela mama Elica s slastno jagodno torto in brat Aljoša, fotoreporter družinskega formata. Tudi onadva sla slavila, posebej še murnu, ki je morala s tremi zagrizenimi atleti v družini marsikaj potrpeti. Po prihodu domov jo je Jure popihal na morje. Počitka je bil letom je 4 dni treniral na stadionu v Šiški, 3 dni ob koncu tedna pa doma. Za njim je tudi pm letnik študija na ljubljanski Fakulteti za telesno kulturo, kjer mu menda manjka le še en izpit. Njegovi prvi skoki so se začeli v osnovni šoli, ko mu je, enajstletniku, oče navezal vrvico in pod njo nametal varen kup odpadlega listja. Atletsko pot je sicer začel kot metalec kopja, nato sta s trenerjem vse do letos ubirala mnogobojski način vadbe, ki že daje rezultate. Jure je letošnjo zimo prvič preskočil 500 cm, spomladi je postavil slovenski mladinski rekord (507 cm) ter na mitingu v Budimpešti zmagal in s 510 cm izenačil slovenski absolutni rekord. Sledil je nastop v Trstu in dva nova rekorda: najprej 511 in nato še 515 cm. Veselje je bilo kratko, saj je Juretov domači tekmec in tudi atletski prijatelj Tine Lorenci iz Maribora kmalu zatem preskočil 530 cm. “Nikoli ga ni treba siliti k treniranju. Ima zelo močno voljo, je psihično stabilen, vedno je bil pogumen. Pri moči ima še rezerve, predvsem pa še pri hitrosti, ” meni njegov oče in trener hkrati. Oba sta prepričana, da se da marsikaj doseči tudi z ustreznimi palicami. Skakalec potrebuje vsaj tri do štiri palice, od katerih vsaka stane okrog 1000 mark, zaradi česar je ta disciplina ena najdražjih v atletiki. Te dni Jure skupaj s staršema kampira na otoku Krku. Z očetom bosta kar tam opravila osnovni trening z veliko plavanja, surjanja, tekanja po vzpetinah in šprintanja na bližnjem stadionu. Proti jeseni ju namreč čaka cela vrsta tekmovanj in pred njima je še veliko ciljev. Letos bi Jure rad premagal 530 cm, se v naslednjem letu udeležil univerziade na Japonskem, dolgoročno pa računa tudi na uvrstitev na o-limpijske igre. Če bosta prisotna sreča in zdravje, ga bomo videli morda že v Atlanti. B. DUŠ1Č-GORNIK Ultramaratoncu Martinu Strelu, doma iz Mokronoga, se ni posrečil največji podvig - preplavati 161 km dolgo razdaljo med Ravenno in Portorožem - Veličasten sprejem s presednikom Milanom Kučanom in dr. Dušanom Plutom na čelu PORTOROŽ - Ultramaratoncu Martinu Strelu konec minulega tedna ni uspel nov podvig - preplavati 161 km med Ravenno in Portorožem in s tem popraviti svetovni rekord v daljinskem solo plavanju za 11 km. Po 22 urah je Mokronožan, ki živi v Trebnjem, zaradi premočne burje, valov in nasprotnega toka (3,5 km /uro), kuje preplaval skoraj 50 kilometrov, moral odnehati. V četrtek, nekaj minut čez deseto dopoldne, se je pognal v mirno Jadransko morje pri Ravenni. Po dobrih dveh urah plavanja so se razmere, kljub dobrim obetom, začele nenadoma spreminjati. Morje je postalo nemirno, z burjo so bili valovi še višji, po tridesetih preplavanih kilometrih je prišel še močan protitok in možnosti je bilo čedalje manj. Po dvajsetih urah neprekinjenega plavanja je sledil dovoljen postanek na spremljevalni ladji, kjer ga je ob masaži veliki prijatelj, nekdanji svetovni ultramaratonec in vodja ekipe Hrvat Veljko Rogošič iz Splita prepričeval, naj odneha, saj ga je tako kot večino ostalih članov spremljevalne ekipe napadla morska bolezen. Toda Martin se ni dal, šel je nazaj v vodo, še dve uri plaval in ko je uvidel, da plava na mestu, je odnehal. V petek ob osmi uri in dvajset minut je stopil na spremljevalno ladjo. Odpeljali so se do Savudrije, kjer je v soboto popoldan zopet skočil v morje in ob 19. uri priplaval do glavnega portoroškega pomola, kjer ga je ob množici gledalcev (veliko Dolenjcev je bilo vmes ) pričakal predsednik države Milan Kučan s soprogo, ki je bil tudi predsednik organizacijskega odbora tega podviga. Poleg Kučana so Martina na portoroški plaži med drugimi pričakali še dr. Dušan Plut, kije v zadr njih letih stalni spremljevalec Strelovih podvigov, trebanjski župan Ciril Pun- gartnik, delegacija iz italijanske Ra-venne, pokrovitelji in še mnogo znanih obrazov z našega političnega in zabavnega sveta. V pogovoru s Kučanom in Plutom sta Rogošič in Strel priznala, daje bila narava tokrat močnejša in da zaradi odlične pripravljenosti Strela, ki bi v normalnih razmerah to razdaljo zago- tovo preplaval, velja v tej sezoni - v dobrih dvajsetih dneh - še enkrat poskusiti. Tokrat naj bi bila proga spremenjena, plaval naj bi vzdolž italijanske obale, končna odločitev pa bo znana v neka] dneh. V organizacijo novega podviga* je vključil tudi znani novinar Marja11 Jerman. „ JOŽE ZURA KIJUB PORAZU VSE ČESTITKE - Martina Strela (drugi z leve) je tokrat premagala narava, kljub temu pa si je zaslužil vse spoštovanje in čestitke množice ljudi na (nedoseženem) cilju. Med njimi so bili tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, dr. Dušan Plut in nekdanji sloviti maratonec Veliko Rogošič. (Foto: J. Žura) Metličani so na počitnicah v pobratenih Ronkah Sodelovanje mladih METLIKA - Že približno dve desetletji otroci treh pobratenih mest, avstrijske Wagne, italijanskih Ronk in Metlike, med poletnimi počitnicami letujejo po deset dni v enem od omenjenih krajev. Letos so bili od 16. do 26. julija gostitelji Italijani. Deset metliških otrok je gostovalo s spremljevalcem Jožetom Omer-zelom pri družinah, ki imajo v glavnem slovenske korenine. “Gostitelji so nas sprejeli zelo prijazno in se na vsakem koraku trudili, da bi nam ustregli. Zato ne čudi, da so otroci odnesli iz Italije zelo lepe vtise. Ogledali smo si tudi vrsto zanimivosti, predvsem naravnih in zgodovinskih. Gostitelji so nam pripravili družabna srečanja. Veliko pa smo se tudi kopali, tako v morju kot v bazenu. Nekateri otroci so se naučili celo nekaj italijanščine,” je zadovoljen Omerzel. Jože Omerzel Takšna počitniška srečanja so dobrodošla za navezovanje novih poznanstev med pobratimi iz treh držav, ki že tako in tako dobro sodelujejo. Čeprav naj bi sodelovanje med mladimi ohranjali še vnaprej, pa je že nekaj let slišati razmišljanja tudi o tem, da bi poiskali še drugačne oblike tovrstnega povezovanja. Ne nazadnje morda tudi, da bi se otroci na takšnih počitnicah naučili vsaj osnov jezika države gostiteljice. M.B.-J. J LASERSKA PREDSTAVA OTOČEC - V soboto, 6. avgusta, vabi Club diskoteka Otočec na prvo disko lasersko predstavo. Kje je kopanje v Krki še varno AVGUSTA MISS OTOČCA OTOČEC - V okviru predtekmovanj za letošnji izbor miss Slovenije organizira Hotel Grad Otočec v soboto, 20. avgusta, tekmovanje za miss Otočec. Prijave vseh lepih deklet sprejema Hotel Grad Otočec. Raziskave Zavoda za zdravstveno varstvo so pokazale, da seje moč brez tveganja namakati le še na izviru Krke, v Žužemberku, Soteski in Karičah - kopališče Videih tidtM (tAdllC PoltfajCt! NOVO MESTO - Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto je 13. julija odvzel 15 vzorcev vode iz reke Krke na izviru, v Zagradcu, Žužemberku, Soteski, Straži, na Brodu, Lo-ki, nad jezom v Mačkovcu, na kopališču na Otočcu, v Dragi pred mostom, na kopališču v Kostanjevici in Karičah, v Podbočju, Krški vasi in Brežicah. Pri ocenjevanju primernosti reke za kopanje so upoštevali mikrobiološko in kemično obremenitev. Kdo skrbi za skupne garaže? - Bizeljski grad ni v zasebni lasti - Janc in Černelič proti odškodnini za NEK? - Država terja svoje - V vročini se spomnite na svoje pse! Ker marsikdo ne pride na vrsto v tisti uri, ko so telefonske žice proti našemu uredništvu najbolj vroče, smo ta teden dobili kar nekaj pisem. Tudi ta so dobrodošla, opozarjamo pa naše bralce, da nepodpisanih kritik in mnenj ne objavljamo. Tudi za kraticami in “bralkami” v tej rubriki stojijo imena in naslovi, ki jih hranimo v našem arhivu. Peter iz Novega mesta se ne strinja z mnenjem, da grofovske nazive vsepovsod po svetu odpravljajo. Občino Krško tudi vprašuje, ali je res tako obubožala, da ne more zamenjati niti obcestne table o pobratenih občinah, ki so še v Jugoslaviji. Dvomi tudi, da še drži pobra-tenost z Bajino Bašto. Peter pa je sicer navdušen nad pajkom v Novem mestu, saj so prvi učinki že vidni. Na Seidlovi cesti v Novem mestu imajo težave s pokritimi skupnimi Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista Ši želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirali. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali ptt te opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. garažami. Janeza zanima, čigave so in kdo naj bi skrbel za red v njih, saj so zdaj brez razsvetljave in polne smeti. Poleg tega je v garaži za hišne številke 20-24 že od leta 1992 parkiran osebni avto z registracijo Doboj, ki ga nihče ne uporablja, stanovalci pa ne vedo, kdo ga lahko odstrani. Zahvaljujemo se Bizeljanki, naši zvesti bralki, ki nas je opozorila na napako v krajšem zapisu o slamnatem vinu, ki ga je objavil zunanji sodelavec Alfred Železnik. Bojan Klakočar, ki je pridelal slamnato vino, namreč ni lastnik bizeljskega gradu in ga ni podedoval po očetu. “Kako, da takšne informacije prej ne preverite? Bojan Klakočar gradu ni mogel podedovati, saj njegov oče ni bil lastnik pa tudi ljubljanskega rodu ni, saj je bil Bizeljanec, medtem ko je mati Prekmurka. Družina Klakočar je pred približno 20 leti dobila dovoljenje občine, da lahko živi začasno v tem gradu,” je zapisala v svojem pismu. Kratek in jedrnat je bil Janez s Senovega. V našem časopisu je prebral seznam poslancev, ki so glasovali proti dopolnilu k zakonu o Skladu za dekomisijo NEK, po katerem naj bi prebivalci Brežic in Krškega dobili odškodnino zaradi NEK. Zelo ga je razjezilo, ko je na seznamu prebral tudi “domača” poslanca, Branka Janca in Franca Černeliča. Še krajši je bil bralec iz Brezovice v Beli krajini. Pohvalil je Ljubljansko pismo Vinka Blatnika v zadnjem časopisu. S Trebelnega je prišel klic na pomoč. Naš bralec je lani oddal napoved za dohodnino in ker mu ni bilo treba nič doplačati, si je razlagal, da letos napovedi ni treba oddati. Zdaj je dobil slabo pošto s trebanjske davkarije in ne ve, kaj bi. Nam seje zdelo še najprimerneje, da se oglasi kar na izpostavi Uprave za javne prihodke. “Pri pobiranju denarja se država drži reda, to, da moja že tri leta pokojna mama še vedno prejema pošto z davkarije, je pa nič ne zanima,” se je jezil. Pri mikrobioloških raziskavah so ugotovili, daje od petnajstih kar enajst vzorcev neprimernih. Ti so bili zajeti iz Krke v Zagradcu, Straži, na Brodu, Loki, v Mačkovcu, na Otočcu, v Dragi, Kostanjevici, Podbočju, Krški vasi in Brežicah. Vsi neprimerni vzorci so bili tako ocenjeni, ker so vsebovali klice fekalnega porekla predvsem zaradi neurejenega odvajanja komunalnih odpadnih voda in dejstva, da je Krka kraška reka. Stanje reke Krke je podobno kot v letu 1993. Na odvzemnih mestih, kjer so bili vzorci ocenjeni kot neprimerni, bi morali v skladu s Pravilnikom o higienskih zahtevah za kopalne vode kopanje prepovedati. Med kopanjem ni priporočljivo piti vodo iz reke, Zavod za zdravstveno varstvo pa tudi odsvetuje kopanje pod večjimi mesti in naselji. Priporočajo še, da se mesta, kjer se zbere več ljudi, uredi, napelje pitno vodo in namesti tuše. Dr. DUŠAN HARLANDER Krajani Drcjčetnve ulice se sprašujejo, do kdaj bo še ob cesti v naselje na sedaj občinski parceli javno odlagališče odpadnega materiala. Inšpekcijske službe vprašujejo, ali je tako dejanje dovoljeno na splošno ali samo nekaterim ljudem. Iz okolice Mirne Peči je prišlo pismo, s katerim bralka opozarja na mučenje psov. V vročini so privezani na prekratkih verigah, na soncu, brez strehe, brez čiste vode ali celo sploh brez nje. Bralka pogreša kakšno kontrolo, ki bi malomarne lastnike kaznovala in jim živali odvzela. Pomislite torej v teh vročih dneh tudi na živali! B. DUŠIČ-GORNIK Kemična analiza pa je pokazala, da je Krka neprimerna za kopanje v Mačkovcu, na Otočcu in v Dragi zaradi povišane koncentracije amonija in nitritov. Brez tveganja je torej možno kopanje na izviru Krke, v Žužemberku, Soteski in na kopališču Videm v Karičah. Avto za Zofko V akciji zbiranja prispevkov za nabavo avtomobila za para-pleginjo Zofko, so darovalci nakazali na hranilno knjižico pri LB Dolenjski banki Novo mesto 100.000 tolarjev. Tretjino tega zneska je prispeval Dolenjski list. O zbiralni akciji, ki smo jo ob koncu julija zaključili, bo Dolenjski list več poročal v eni prihodnjih številk. Darovalcem v imenu Zofke iskrena hvala. NI NAJTEŽJA - Lado Rajk iz Gubrj' je pred časom našel na Gorjanci gobo, ki je tehtala 2,20 kg. Jurčka, l je že kar jur, ima zdaj v zamrzovali skrinji, da ga bo lahko še kdo vida Lado, ki ponavadi najde jurčka, Če f kje pokuka iz zemlje, pravi, da j1 našel že tudi večjo gobo, kot je tale,1 katero se je fotografiral tokrat. 0°‘ letos ni na pretek, vendar je letina k$ dobra. Znani gobar iz Gabrja se lf ravno razveselil zakona, ki omejuj1 nabiranje gob. Zato bi rad slišal, kak naj gobarji po novem nabirajo gobe i! ali bodo mogoče morali nositi s seM v gozd tehtnico. (Foto: L. M.) NASE GOBE NISO RADIOAKTIVNE LJUBLJANA - Na avstrijskem Štajerskem je ljudi razburila vest, da so meritve vsebnosti cezija v gobah pokazale veliko povišanje radioaktivnosti zlasti lisičk in kostanjevk. To so po TV slišali tudi mnogi Slovenci, ki se sprašujejo, kaj je s tem. Samostojni strokovni svetovalec na Institutu Jožef Štefan mag. Milko Križman je povedal, da pri nas ni razlogov za paniko, saj je količina radioaktivnosti precej nižja od dopustne meje. Čuda v cirkusu Vodja zemljiške knjige v Metliki Ivan Drobnič malemu sinu, ki je šel gledat cirkus na metliških Dragah: “Andrej, kaj pa si videl v cirkusu?" Mali ves prevzet: “Afno pa kačo... pa medveda pa spet afno... pa navratila..." (mislil je krokodila). (Ivan in Anton Navratil sta bila pomembna Metličana.) Prijazna tolažba ■ obiskal Ko je bilo v malem Ernestu Franzu le še malo življenja, ga je prijatelj Zalokarjev Albin. Ernest, ki je ležal v postelji, mu je rekel: “Vidiš, Binček, kako si srečen, da boš šel lahko danes na žegnanje k Trem faram. Jaz pa ne morem nikamor. " “Le ne bodi žalosten, Ernest, ” ga je skušal potolažiti Binček. “Kar potrpi, saj tako vsi ljudje pravijo, da boš kmalu umrl." Škoda, daje tako Jože Štefanič je umrl in položili so ga na pare. Soseda Kata se je ustavila pri njegovem odnt, ga pokropila in zatarnala: “Joj, Jožič, zdaj mi pa ne boš nikoli več mlel jabolk. Tudi motike mi ne boš več nasadil Ali ni škoda! - Pa koliko rož je tu! Pa vem, da bi ti rajši imel okoli sebe zelje in korenje kot pa tele neumne rože. Joj, Jožič, ali ni škoda, da je tako!" ..... / Zbrali Bojan Ajdič Tudi pri njih “Tale zgradba je stara 500 let, ” dfi' laga vodnik obiskovalcem gradu, 'V zadnjih sto letih ni bilo v njej nič sp? menjenega. ” “Da, da, “je mrmraje odgovorila s? rejša ženska, "tudi v naši hiši nismo] zadnjih sto letih prav nič spremenili Stane ga "Današnje pokojnine so pa res p? majhne! Že deseti kozarček slivovi* pijem, ker sem se razjezil nad svojr ženo. Neverjetno, koliko me žena s? ne, pokojnine pa so tako majhne!" “Vem, da si ta klobuk kupil še tedfi. ko si bil aktiven. Toda povej mi, zaM že nekaj mesecev nosiš tako zamaši0 in zbledel klobuk ?“ , “Svoji ženi na ljubo! Kajti ona prd' dokler boš nosil zamaščeni klobuk bom šla s teboj ven. Vidiš, pa imam in grem kamor sam hočem."