Poštnina platana c ftUMI Sla 1*— - -J n turni Steu. 2&5 U tiublioai, teteteK IG. decembra 1937 leto II. Delbos je prispel v Prago Praga, 16. decembra, o. Francoski zunanji minister Delbos se je pripeljal v Prago s posebnim vlakom včeraj ob 16.22. Sprejem je bil nenavadno slavnosten in prisrčen. Na iWLsonovi postaji so Del-bosa sprejeli zunanji minister Krofta, praški župan, general Vojčehovski, poveljnik praškega vojaškega okrožja, jugoslovanski in romunski poslanik v Pragi, češkoslovašk iposlanik v Parizu, člani francoskega poslaništva in mnogo drugih uglednih osebnosti. Francoskega ministra je navdušeno pozdravljalo več deset tisoč ljudi. Postaja je bila okrašena z mnogimi francoskimi in češkoslovaškimi zastavami. Pred postajo so stali Sokoli in češkoslovaški legionarji. Častna četa je izkazala čast. Vse mesto je okrašeno s francoskimi in češkoslovaškimi zastavami. Velikanska množica je mahala z majhnimi francoskimi zastavicami in neprestano vzklikla Delbosu in Franciji. Med Bratislavo in Prago je ljudstvo povsod prirejalo Delbosu navdušene manifestacije, posebno y Brnu. Francoski gfasovi o zunan'1 politiki iugoslov. vlade Pariz, 15. decembra. AA. Današnji pariški listi prinašajo komunike, ki je izšel včeraj popoldne po končanih razgovorih med predsednikom ylade dr. Stojadinovičem in francoskim zunanjim ministrom Delbosom in poudarjajo važnost gospodarskih konvencij podpisanih v Belgradu. »Petit Parisien« prinaša od svojega posebnega dopisnika Bourguesa iz Belgrada dolg članek, v katerem pravi med drugim: Tridnevni razgovori g. Delbosa v Belgradu so se včeraj končali v atmosferi sporazuma in prisrčnosti, ki se je pokazala že pri prvem srečanju med dr. Stojadinovičem in za- stopnikom Francije in ki se je še bolj poudarila, ko sta ee oba državnika bolj spoznala in delj časa razgovarjala. Člankar pravi, d je komunike prečital g. Delbos v nvzočnosti dr. Stojadinoviča, nato pa nadaljuje: V tem pogledu velja podčrtati, da 6e predsednik jugoslovanske vlade ni omejil samo na to, da se je udeležil protokolarnih ceremonij, temveč mu je bilo do tega, da gre z g. Delbosom, do katerega goji osebno simpatijo. Tako sta oba ministra skupno odšlo v jugoslovanski parlament, kjer je zasedal finančni odbor. Zastopnika Francije so poslanci sprejeli s toplimi ovacijami. G. Delbos se je imel priložnost včeraj zvečer pogovoriti na poslaništvu z voditelji opozicije, ki so prišli v 6alone g. Brugerea. Ti razgovori so našemu ministru jasno pokazali, da je vsa Jugoslavija neločljivo zvezana s Francijo in da bi vsaka politika, ki bi skušala kreniti po drugi poti, neizogibno trčila ob absoluten odpor jugoslovanske javnosti. Dopisnik navaja nato glavne misli podpisanih trgovinskih konvencij in pravi: Zvečer pred odhodom iz Belgrada se je Delbos sestal še s Stojadinovičem, ki mu je potrdil vse tisto, kar smo mi že omenili, to je, da se Jugoslavija ne misli priključiti nobenemu ideološkemu bloku in da si hoče poleg francoskega prijateljstva ohraniti popolno svobodo akcije. Podpirati pa hoče sodelovanje med vsemi evropskimi državami in v Belgradu žele, da bi sestanek v Londonu rodil lepe sadove. Na drugi strani pa izvemo, da Jugoslavija ne misli priznati vlade generala Franca, kakor se je to govorilo, ampak misli vlada poslati v Salamanco samo opazovalca in informatorja. Njegova naloga bo slična nalogi francoskih konzulov na ozemlju nacionalistične Španije. V r,Matinu« objavlja Philippe Barres dopis iz Belgrada in poudarja, da vsi Jugoslovani ljubijo Francijo in da vsi žele, da bi živeli v taki Evropi, kjer bi vladal francoskih vpliv. Pisec pravi, da vsi Jugoslovani mislijo, da se kaj takega da ustvariti in nato pravi: Na žalost nam je znano, da Francozi sedanjo Stojadinovičevo vlado primerjajo prejšnjim vladam. Francozi govore, da se je ta vlada od Francije oddaljila. Reyimo, da je res tako. Toda kaj smo mi storili v času iz Evrope. Kaj smo dopustili, da se je zgodilo na Renu? Kaj smo napravili iz Zveze narodov? Včeraj sem poslušal Stojadinoviča, tega herkulskega moža z delfijskim nasmehom! Šepetal je, kakor da bi govoril sam s seboj: Katera država je bila bolj zvesta kot naš? Pisec nadaljuje in pravi: Razumeti moramo Jugoslavane! Njihova domovina je od nas bolj daleč kot pa od Italije, Nemčije in Rusije. Bodimo z njimi realisti in ne zahtevajmo od njih tega, česar sami nismo storili! Z drugimi besedami: Nikar ne mislimo na to, da bi drugi režim ali pa druga vlada v Belgradu mogla spreinenti politiko te države! Mi bi morali najprej tako vplivati na vso evropsko polifiko, da bi se ta začela temeljito spreminjati in šele tedaj, ko bi taka politika že globoko segla s svojimi koreninami, bi se tudi jugoslovanska politika začela spreminjati. Pisec omenja nato, da se je svoq čas že Laval trudil, da bi. dosegel sporazum med Jugoslavijo in Italijo. Jugoslavija pa je danes v skrbeh zaradi moči Rima, obe državi, to je Italijo in Jugoslavijo, pa veže še ista skrb zaradi anšlusa. Na splošno vzeto je Jugoslavija z nami in to z vsem srcem Z nami bo Jugoslavija storila vse, kar je le mogoče in še več od tega. Zato pa ne bodimo taki in ne zahtevajmo, da bi storila tisto, kar,je nemogoče. Na vrsti je Kanton - Sovjeti pa ščuvajo Mongole Šanghaj, 16. dec. o. Da Sovjetska Rusija namerava podpirati Kitajsko posebno e pošiljanjem vojnega materiala, je sedaj več kot gotovo, .tako zatrjujejo tukajšnji dobro poučeni krogi. Izgleda kot poročajo verodostojna poročila, da je v Zunanji Mongoliji zbranih ogromno število čet, katere bodo dobile povelje, da zaustavijo japonsko prodiranje na severu Kitajske. Zunanja Mongolija, ki se vedno pripada pod kitajsko centralno vlado, je sedaj pod popolnim sovjetskim vplivom. Že sama ki tajsko-sovjetska pogodba je imela ta namen, da vzpostavi tesnejše zveze med Kitajsko in Mongolsko avtonomno vlado. Da je prišlo do sodelovanja med Kitajsko in Mongolijo, je razvideti iz tega, da je Mongolija odposlala svoje vojaške strokovnjake v Hankov. Ta vojaška misija se je sestala s poveljnikom osme armade, ki vodi operacije v pokrajinah Šansi in Hopej. Namen tega sestanka je bil, da se dogovorijo, na kakšen način bi Mongolija pomagala Kitajski. Zvedelo se je, da nameravajo Mongolci napasti Japonce izza brbta. Japonci pa so pravočasno zvedeli za te pogovore in poslali veliko število vojaštva na sever Kitajske, kjer eo pripravljeni na napad mongolske vojske. Glavni del japonskih čet je osredotočen v Paotou na končni železniški postaji Sujuan proge. Istočasno pa so bili močni japonski oddelki umaknjeni iz Jenmen-kvanskega pasu v Šansi pokrajini in nameščeni v Sujuanu. Hongkong, 16. dec. o. Po poročilih ki prihajajo iz Kantona, se je zvedelo, da so japonske bojne ladje spremljale 12 velikih transportnih ladij polnih vojaštva. Japonci nameravajo izkrcati te čete v Tojšanu. Japonske ladje, ki se pojavljajo v vodah blizu Hongkonga, dajejo povod govoricam, da nameravajo Japonci v najkrajšem času vdreti v sam Kanton na južnem delu Kitajske. Zaradi teh dogodkov so angleške pomorske oblasti zelo za- Anglija protestira v Tokiu London, 16. decembra, o. Angleška protestna nota japonski vladi pravi: Napadi japonskih letal na angleške vojne in druge ladje pri Nankingu dne 12. decembra načenjajo celo vrsto vprašanj. Ko nota našteva podrobnosti o teh napadih, pravi nota, da je angleška vlada zelo zadovoljna, da je že 14. t. m. dobila od japonske vlade noto, v kateri izraža japonska vlada_ svoje globoko obžalovanje zaradi tega napada in obljublja, da bo storila vse, da se kaj takega več ne ponovi. Japonska vlada tudi izjavlja, da bo proti krivcem postopala tako, kakor je to potrebno in bo tudi plačala vso nastalo škodo. Angleška nota pravi, da japonska nota nič ne omen ja napadov na angleške trgovske parnike in zato želi angleška vlada izvedeti, da se bo res vse izvršilo tako, kakor je to omenila japonska vlada. Angleška vlada posebno rada sprejema na znanje tisti del japonske izjave, ki pravi, da bodo krivci strogo kaznovani, ker misli angleška vlada, da se samo na ta način lahko preprečijo nadaljnji napadi. Angleška vlada pa opozarja na to, da je že ,ri vseh prejšnjih napadih japonska vlada ob-.jubljala, da bodo krivci kaznovani in da se kaj sličnega ne bo več ponovilo, vendar pa te japonske obljube niso imele nobenih praktičnih posledic. Žato želi angleška vlada biti obveščena o tem, da bodo krivci res kaznovani in da bo enkrat res konec takih dogodkov. R skrbljene, ker se zavedajo, da s takimi japonskimi operacijami postajajo ogroženi angleški interesi na jugu Kitajske. Poljska in ZN Varšava, 15. decembra, m. Poljska politična informacije je izdala sporočilo o razmerju med Poljsko in Društvom narodov. Poročilo pravi med drugim: DN ni opustilo ideje univerzalnosti, pač pa je nehalo igrati načelno vlogo kot evropška ustanova. Poljska se mora odločiti kako bo uredila svoje razmere do DN. Če bi 6e v ženevski ustanovi pokazala tendenca, da 6e spusti na linijo doktrinskih bojev, mora poljska vlada vestno presoditi, ali ni ženevska ustanova navzkriž z osnovnim pojmovanjem politike in mora v skladu s tem urediti svoje razmere do DN. Vremensko poročilo Mariborska koča, Pohorski dom: —3, visoka megla, južni sneg. Ruška koča, Pesek, Klopni vrh: —1, visoka megla, južni sneg, na 30 cm južnega snega 55 centimetrov podlage. Koča pod Kopo in Seniorjev dom: —1, visoka megla, mirno, 50 cm snega na 60 cm južne podlage. Rušovje: —2, sneži, 5 cm snega na 40 cm podlage. Smuka neugodna. Poročila iz Gorenjskega zaradi pretrganih telegrafskih zvez danes ni. V madžarskem trgovinskem ministrstvu je bila včeraj konferenca zastopnikov jugoslovanskega, avstrijskega, madžarskega, češkoslovaškega, romunskega ia italijanskega prometnega ministra. Delegati so razpravljali o izenačenju in poenostavljenju izrazoslovja mednarodnih železniških tarif. Konferenca ima za cilj, da se za bodoče odpravijo ne- 1 sporazumi, ki so se poraiali ob različnem tolmačenju posameznih tehničnih izrazov. Bivši franc. mfn. predsednik Flandin govori o možnostih sporazuma med Nemčijo in Francijo: Tudi Nemčija si. želi sporazuma s Francijo Pariz, 16. decembra. Bivši predsednik francoske vlade Flandin se je po kratkem obisku v Ko-danju in Berlinu vrnil davi v Pariz. Na vprašanje, kakšen je bil političen pomen njegovega potovanja, je bivši predsednik francoske vlade odgovoril poročevalcu Havasa: To so edine izjave, ki jih bom dal: 1. V Berlinu nisem ime! nobenega poslanstva v imenu vlade. Vsak politik ima pravico in mislim tudi dolžnost, da se informira o mednarodnih problemih. Iz popolnoma naravnih razlogov sem pred odhodom obiskal predsednika vlade, ki nadomešča zunanjega ministra, da mu sporočim svoje načrte. Prav tako ga mislim obiskati tudi zdaj po vrnitvi, kakor hitro mi bo mogoče, da ga seznanim s sklepi svoje osebne ankete. 2. Zelo sem hvaležen voditeljem nemške politike, ki so me ljubeznivo sprejeli in mi s kar največjo jasnostjo in točnostjo odgovarjali na zadana jim vprašanja, ki se po moji sodbi tičejo sedanjega in bodočega razmerja med Francijo in Nemčijo. 3. Formuliral nisem nobenega predloga, ker nisem bil za to poklican; za to gre odgovornost samo vladam, in me ni nihče prosil, da sporočim karkoli. 4. Po moji sodbi po tem, kar se je dalo sklepati iz razgovorov o celotnem razmerju med Francijo in Nemčijo glede na glavne mednarodne politične probleme, so neskladnosti v sedanjih naziranjih precejšnje. Vladi bosta imeli nalogo in oni sta tudi docela neposredno zainteresirani pri razvoju dogodkov, da resno proučita položaj in vzajemne koncesije, ki bi bile možne ali nemožne v korist miru med obema državama, kar se mi je zdelo na drugi strani Rena, da žele, seveda le na drugih osnovah in z drugimi sredstvi. Toda kljub temu si tega žele prav taka živo, kakor si želimo mi na Francoskem. Delo finančnega odbora Posl. Koce za davčne olajšave kmetom Anglija je Imenovala v Lizboni novega poslanika. Sir Walford Selby. je y torek nastopil svojo službo. ' . Belgrad, 16. decmebra. Včeraj od 10. dopoldne do druge ure popoldne je bila seja večine finančnega odbora. Predsedoval ji je predsednik finančnega odbora Miloje Rajakovič. Navzoči so bili tudi finančni minister Dušan Letica,^ glavni ravnatelj uprave državnih monopolov Vasič, načelnik oddelka za predelovanje tobaka Aleksandrov in načelnik računovodstva Djordjevič. Razpravljali so na seji v glavnem o vprašanjih pridelovanja tobaka, za katera so se zanimali poslanci, člani večine finančnega odbora. Poslanec Jure Koce je zahteval ureditev pokojnin monopolskih delavcev, ki so socialno najšibkejši. 0 pridelovanju tobaka in zboljšanju položaja kmetovalcev, ki ga pridelujejo, in o letošnjih odkupnih cenah so govorili obširno predsednik finančnega odbora Miloja Rajakovič, podpredsednik odbora dr. Caslav Nikitovič ter več poslancev. Vsi so govorili o delovanju uprave državnih monopolov Finančni minister Letica je odgovoril vsem govornikom. Nato je dobil besedo poslanec dr. Jure Koce, član vladne večine. V svojem govoru je predlagal novelizacijo čl. 82 točke 11 zakona o neposrednih davkih, tako da se ne biv obdavčile investicije in- dustrijskih podjetij za gradnjo kulturno znanstvenih ustanov za delavce. Govoril je tudi o uradniških plačah in prosil finančnega ministra, da uporabi prebitke iz drugih najnujnejših državnih potreb za povišanje plač državnih uradnikov. Dalje je dejal, naj se vsaj tisti dnevničarji, ki so prebili v državni službi 10 let in imajo dobro kvalifikacijo, postavijo za zvaničnike in sluge. Predlaga, da se . Putnik« kot ustanova za pospeševanje in propagiranje tujskega prometa oprosti vseh davkov. Glede anuitet kmetskih dolgov prosi finančnega ministra, da da nalog davkarijam, da počakajo s prisilno izterjavo. Nato govori o davku na poslovni promet pri kmetih, ki morajo zaradi nesreč klati živino, in prosi, da bi se takšni kmetje oprostili tega davka. Govornik se zavzema za ukinitev toč-nine in za spremembo pristojbinsko-vozninskega pravilnika. Na koncu odgovarja kritikam opozicije in se zahyali finančnemu ministru, da je dal navodila finančnim ravnateljstvom, da se ne sme prisilna transferacija vršiti v škodo kmetov. Na koncu svojega govora izjavi: Ker imam popolno zaupanje v vlado in njeno finančno politiko ter strokovno sposobnost finančnega ministra, bom glasoval za predlagani pror*$juj» . . _________________________________ JI' C AmH Največje odlikovanje, kar so si jih pridobili v svetu naši slovenski fotografi amaterji: 80cm visok pokal, ki ga bomo v kratkem videli že v Ljubljani Vesti 16. decembra Zaradi smrti poročevalca turinskega lista »Sfampa« Sandra Sandrija, ki je padel ob priliki bombardiranja japonskih letal na ameriško torpe-dovko »Panay«, je italijanska vlada sklenila, da ne bo protestirala v Tokiu, Tli križarke, 1 nosilec letal, 1 rainonosec, 9 kontra torpedovk, 15 podmornic, ena vojna ladja s provijantom, 14 bojnih ladij za zračno plovbo in 5 bojnih ladij, vsega skupaj 49 enot šteje angleško brodovje v kitajskih vodah. Vse ladje so usidrane v Sinkingu. Angleška delavska stranka bo v parlamentu zahtevala od zunanjega ministra Edena, da v ponedeljek otvori v spodnji zbornici razprayo o zunanji politiki, zlasti pa o zadnjih dogodkih na Kitajskem. Zaradi dolgotrajnega deževja so tudi italijanske reke prestopile bregove. V Rimu je reka Tibera preplavila nekaj nižje ležečih ulic, nakar so morale oblasti orožene hiše izprazniti. Pri Monte Pescali-ju je reka preplavila tudi del železniške proge. Strahovita nesreča se je pripetila 23 smučarjem na Col Fordoe na Brennerju. Plaz je vse smučarje zasul ter se jih je 10 zadušilo, 12 pa se jih je rešilo. Usoda enega smučarja pa je neznana. Naj-brže je tudi zadušen in ga je plaz odvlekel s seboj. V Palestini še vedno pokajo bombe. Včeraj so Arabci težko ranili nekega židovskega kmeta ir okolice Jeruzalema. Istega dne je okrog 100 arabskih teroristov pobegnilo čez severno palestinsko mejo. Obsežno amnestijo so včeraj razglasili na Irskem. Med drugimi je pomiloščen tudi eden izmed voditeljev irske republikanske armade. Amnestija je baje v zvezi z' bližjo proglasitvijo nove ustave. Pri volitvah novega guvernerja za Filipine je v Manilli prišlo do težkih spopadov. Tri osebe so bile ubite, več pa težje ranjenih. Red so morali narediti vojaki. Spremembo ameriške ustave predlaga večja skupina poslancev. V ustavo naj bi se vtaknil člen, da sme Airierika napovedati vojno le tedaj, če se na javnem glasovanju večina ljudstva izrazi za to. Poveljnik poljskega letalstva general Rajski se že nahaja v Berlinu, kjer je gost nemškega letalskega poveljnika generala Goringa. Dnevni red prvega dneva obiska so izpolnili razni banketi in pojedine. V Tokiu je včeraj umrl bivši trgovinski in kmetijski minister Jama Moto. Star je bil 6S let. Skupina japonskih častnikov se je pripeljala včeraj v Honsien, da bo preiskala vzroke bombardiranja ameriške torpedovke s strani japonskih letal. Japonska se je čutila močno prizadeto prav zaradi ostre note, s katero je Amerika protestirala v Tokiu. Tri ljudi so ubile bombe iz japonskih letal, ki so padle na ameriško ladjo »Augusta« pred štirinajstimi dnevi blizu Šanghaja. Poleg tega so bili štirje mornarji težje ranjeni, 10 pa lažje. Na španskih bojiščih vlada zatišje. Silno snežno vreme in ponekod deževje onemogoča sleherne operacije. Edino letala poskušajo letati v času, kadar dež preneha ali pa se oblaki za nekaj časa razkade. 70.000 mož kitajske in japonske vojske je baje padlo pred Nankingom. Tako poroča japonska poročevalska družba Domey. Uradnega poročila o japonskih zgubah pa še ni. V Bukarešto se je včeraj opoldne pripeljala jugoslovanska kraljica Marija v spremstvu svojega pribočnika polkovnika Branka Pogačnika. Na postaji so kraljico sprejeli njena ©estra Ileana, ministrski predsednik Tatarescu, z dvema ministroma ter člani civilne in vojaške hiše kralja Karola. Jugoslovanska kraljica je prišla obiskat svojo mater Marijo, ki leži že dalj časa bolna. Kardinalske klobuke je včeraj v veliki dvorani papeškega konzistorija podelil novim kardinalom sv. oče Pij XI. V imenu kardinalov se je papežu ra veliko čast zahvalil beneški patrijarh Tretja snežna katastrofa Telefon in brzojav na vse strani pokvarjena Ljubljana, 16. decembra. Saše kraje je sedaj v kratkih razdobjih zadela že tretja snežna katastrofa. Martin 11. novembra je nam povzročil na vseh javnih napravah za promet velikansko škodo. Tudi Miklavž je prinesel težak sneg, ki je potrgal mnogo telefonskih in brzojavnih žit-. Včeraj pa je sledila že tretja snežna katastrofa. V višjih plasteh, tako nad S00 in več metri, je včeraj okoli 10 dopoldne nastala pravcata in veli-kauaku revolucija. Posledica je bila, da so frcale na zemljo goste snežinke, velike kakor kaka raztrgana beraška plahta. Saj pravijo ob takem sneženju, da se v zraku berači med seboj kregajo in tepejo. Neprestano je snežilo od 10.30 ves dan tja do 19.45. Nato je deževalo in proti jutru se je nekoliko ustalilo. Ni nikakih izgledov za boljše vreme. Nestalno vreme bo prevladovalo. Snega je padlo do 25 cm v okolici, kjer so se razvijali prav silni snežni meleži. Tramvaj stoji Celodnevno in zlasti popoldansko silovito deževje je proti večeru povzročilo v mestu prav hude prometne težave. Vozovi, avtomobili in avtobusi ao se s težavo prerivali naprej. Na tramvajskih progah so morali stopiti v akcijo snežni plugi. In nastala je povsod velikanska, prava babilonska /.meda. Vozovi so bili primorani obstajati sredi proge in se vračati, da je mogel snežni plug naprej. !*rav huda zmeda je bila na dolenjski progi, pa tudi drugod po mestu. Naposled ee je z združenimi inočmi in z napori delavcev posrečilo, da so vzpostavili normalen tramvajski promet, to k sreči, ker je zvečer prenehalo snežiti. Drugače bi bile še hujše homatije. Danes je tramvaj v redu. Električne napeljave so vztrafale Močne električne žice so se izkazale prav dobro v borbi proti stalnemu, pozimi nastopajočemu sovražniku. Na omrežju mestne elektrarne ui bilo večjih motenj. Nastal je na vodu visoke napetosti proti <>ni vasi zemeljski stik in zato so bili Barjani do davi brez električne luči. Tudi delavska naselbina Galjevica je bila brez javne razsvetljave. — Vsa Hiška tja proti Dravljam, pa je bila še hujše prizadeta. Bila je brez javne razsvetljave vso noč. Zasebniki pa so si morali poiskati stare leščerbe, svetilke in sveče, da so si mogli razsvetljevati svoje domove. Davi je bil defekt odstranjen. Velenjske visoke napeljave KED so bile na vsej progi popolnoma nedotaknjene. Dovajale so mestu kljub silni snežni katastrofi električen tok v popolnem redu in v nezmanjšani množini. Nova škoda na telefonu in brzoiavu VčerajSnji sneg, ko je snežilo s tako močjo kot ti. januarja 1929, ko je bil objavljen kraljev manifest in ko je ta sneg uvedel najhujšo snežno kata- strofo, je bil izredno nevaren telefonu in brzojavu. Po podatkih železniške direkcije v Ljubljani so bili davi na vseh progah potrgani glavni telefonski vodi. Pokvarjenih je 12 vodov tako proti Gorenjski, Rakeku, ua Dolenjsko in proti Zagrebu. Edini vod je dober proti Zidanemu mostu, ki je oparedoval poročilo postaje v Brežicah, da je bilo tam davi oblačno, brez snega in 4-2 C temperature. Po podatkih sekcije za vzdrževanje telefona in brzojava pa je včerajšnji sneg napravil naj večjo I škodo na napeljavah poštne uprave. V Ijubljan- ksem lokalnem prometu je prekinjenih 800 telefonskih številk. Sekvija, videč snežno katastrofo, je že včeraj popoldne poslala po Ljubljani delavce, ki so z velikimi bambusovimi palicami čistili osnežene žice. V medkrajevnem prometu so prav tako nastopile velike težave. Dobra je le. telefonska proga Ljubljana—Maribor—Dunaj in Ljubljana—Rakek— Trst. Vse druge medkrajevna proge so na več mestih pokvarjene, zlasti glavna proga čez Dolenjsko proti Zagrebu in Belgradu. Z Zagrebom je bila v funkciji le ena brzojavna proga, prav tako z Mariborom. Vse druge brzojavne naprave so pokvarjene. Železnica in snežni val Kljub silnemu snežnemu metežu, ko je padlo po nekaterih predelih Slovenije nad 30 cm novega snega, je bil na vseh progah ljubljanske direkcije železniški promet popolnoma v redu in normalen. Lokalni vlaki so prihajali v Ljubljano redno. Večje zamude sta imela ekspres in belgrajski brzo-vlak. Železniška uprava pa zaradi pokvarjenih telefonskih vodov ni mogla davi prejeti točnih poročil. kolike so zamude belgrajčana in ekspresa. Za enkrat je še težko določiti obseg snežnega vala v Sloveniji. Po poročilih o motnjah v javnem telefonskem prometu lahko sklepamo, da je snežna nevihta najhuje besnela v tako imenovanem ljubljanskem padavinskem pasu, to je po Notranjskem, Gorenjskem, po Dolenjskem in okoli Celja. Mirneje je moralo biti po ostalih krajih Slovenije. Pretekli teden močno narasle vode v Sloveniji, so upadle. Ni nikjer hujših povodnji, kakor po drugih krajih države. Ljubljanica je na Špici visoka 1.20 m nad normalo. Močno je upadla tudi Sava. Na Barju doslej sploh ni bilo hudih povodnji. Ljubljanica sc m anaglo odteka, ker sta v strugi od 1. novembra obe zatvorniti popolnoma odprti. Ali je nevarnost hujših povodnji ?To je težko napovedati. Ko bi se naglo zjasnilo in bi nastopilo jnžno vreme, potem bi se novi sneg začel hitno tajati, bi bila posledica — naglo naraščanje naših rek. Kako nastaja in se razvija rudnik Predavanje prof. inž. Ign. Pehanija pod okriljem Mudske univerze Ljubljana, 16. decembra. V mali filharmonični dvorani je sinoči pod okriljem Ljudske univerje predaval prof. inž. dr. Igo Pehani o tem, kako nastaja in se razvija rudnik. Čeprav je bilo predavanje zelo poučno in velezanimivo, je bil obisk le pičel, to pa najbrž zaradi zelo slabega vremena. Ker so taksna predavanja zelo redka, ga podajamo tudi širšemu občinstvu. Kai le rudnik V uvodu je naš odlični znanstvenik na področju rudarstva pojasni!, kaj je prav za prav rudnik. Po določilih pri nas veljavnih rudarskih zakonov je rudnik rudarsko podjetje, v katerem redno pridobivamo s površine ali pod površino rudnine, ki se po omenjenih zakonih smatrajo za rude v smislu čl. 106 ustave z dne 3. sepi. 19>l. Iz te definicije sledi, da rudarsko podjetje, v katerem se v [travnem pomenu besede rude šele iščejo, še ni rudnik, a dalje, da se morajo v podjetju dobivati omenjene trudeč. Po zakonih, ki so veljavni za področje rudarskega glavarstva v Ljubljani, so te rudnine, ki so zaradi vsebujočih kovin žvepla, galuna, vitriola ali kuhinjske soli uporabne za tehnično racionalno pridobivanje naštetih sestavnih delov v velikem, dalje so to bakrenice, vse vrste premoga, grafit in končno ipineralna olja, zemeljske smole in gorljivi zemeljski plini. Nahajališče rude Značilno za vsak rudnik je, da je tesno s svojim obratom povezan na nahajališče ene ali druge pridržane rudnine, a da je od nje odvisen tudi glede obsežnosti, glede razvoja in glede načina obratovanja. Dokler nimamo glavnega objekta rudnika, to je nahajališča, ne moremo govoriti o rudniku. Ta objekt moramo šele najti in ga toliko preiskati, da se nam podeli rudno polje na izsledeno in preiskano nahajališče. Vendar pa bi mogli danes kar na slepo tak objekt le težko najti. Na tak način so sicer odkrili zlate rudnike v Avstraliji, toda ti začetki spadajo v zgodovino. Za iskanje rudnega uahaja-lišča je danes treba sistematičnega študija pri raziskavanju terena. Navadno pričnemo z rudo-sledenjem v najširšem pomenu besede takrat, kadar domnevamo kako nahajališče pridržane rude. Tam, kjer se je že svoj čas rudarilo, nam more mnogo pomagati pregled starih ostankov rudarstva, ker moremo t^ko po legi. kakor tudi po vsebini od vali šč pri nekdanjih tikopih in pri evesntuelnih, v bližini se nahajajočih topilnicah svojo pozornost osredotočiti na opazovanje znakov v terenu. Pri rud išči h so n. pr. taki znaki: KINO UNION 'Splošno priznanje, da je film »Dobrotnik človeštva** Louis Pasteur najboljše delo, ki je prikazano na platnu v Ljubljani. — Ne zamudite torej pri- Teicfon22 2t ložnosti, da si ga ogledate. Predstave ob 10., 19., in 21/15 uri. I Slovenci v fotografiji prvi S Ljubljana, 16. decembra. Že včeraj smo poročali o velikem uspehu, ki s; jih je priboril za ljubljanski Fotoklub njegov član g. Marijan Pfeifer pri razpisu mednarodnega mesečnika ^Galerija«. Dobil je prvo nagrado in se tako med 5000 najboljšimi amaterji vsega sveta postavil v tem tekmovanju na prvo mesto. Poročali smo tudi o tekmovanju Fotokluba Ljubljana pri reviji Camera Clubi v San Franciscu, kjer se je zaključilo celotno tekmovanje. V zadnjih mesecih sta se borila za prvo m c* to z menjajočo se srečo ljublianski Fotoklub in Fort. Dear-born Camera Club. Pri decembrskem ocenjevanju je dobil prvo nagrado s 5 točkami g._lvo Gogala in peto nagrado i J točko g. Maks Ciuha. Ljubljanski Fotoklub je pridobil tt novih točk in j« tako zaključil tekmovanje s 45 točkami. Ameriški Fort •Dearborn Camera Club je zaključil tekmovanje v novembru z 38 točkami ter je zaostal za Ljubljano za 1 točko. V decembrakom ocenjevanju pa je prejel drug in tretjo nagrado, torej 7 točit ter je končal tekmovanje prav tako s 45 točkami. Najboljša med številnimi fotografskimi klubi, ki so se udeležili tega tekmovanja, sta bila torej ta dva kluba, ki sta končala tekmovanje z istim številom točk. V decembrski številki obsežne revije s Camera Crafk, ki je to tekmovanje priredila, poroča vodstvo tekmovanja, da je končni izid tekmovanja najbolj pravilen, ker sla oba kluba pokazala tako telike uspehe v fotografskem ustvarjauju, da jima je težko odreči prvenstvo. Zato bosta dobila vsak od teh klubov po en tak pokal. \ reviji je tudi reproducirana slika pokala, ki bo prišel v Ljubljano in. jo ie na pokalu vrezan napis j-Fotoklub — Ljuh- Zaključek tečaja na ban. posestvu na Kapeli Banovina ima na Kapeli pri Slatini Radenci v torno urejeno vinogradno posestvo. Na tem posestvu se vrše leto za letom 9 mesečni tečaji, namenjeni viničarskim sinovom, tečajnikov samo eden viničarski. Prejšnji teden pa »e je vršil svečan zaključek, katerega so se udeležili tudi g. Kuret, kmet. zastopnik banske uprave, banski svetnik g. Štuhec, upravnik posestev iz Peker g. Stošek, okr. kmet. referent g. Lipovec in še več drugih. Upravitelj tečaju g. Novak je tečajnike izprašal o vsej obdelani tvarini, nakar so bila razdeljana spričevala. Tečajniki so s svojim znanjem naravnost presenetili vse navzoče, kar te pravilno omenil g. fenoj * iz Gor. Radgone, kj je čestital k lepemu uspehu tako tečajnikom kakor upravitleju g. Novaku, kt ie v eni osebi upravitelj pesestva, učitelj in vzgojitelj. Tečaj bo treba v doglednem času preurediti v enoletno praktično kmetijsko šolo in bo treba pomnožiti učne moči. Za viničarske sinove bo treba ob raznih sezonskih delih po občinah prirediti praktično brezplačne tečaje. Tako bi bila tudi kmečki mladini dana možnost strokovne izobrazbe v vinogradništvu, posebno oni. ki je izključno navezana na vinogradništvo, ljana 1937«. V decembrski reviji so tudi reproducirane vse sliko, ki so bilo v decembrskem tekmovanju nagrajene, tako ^Materinska srcčac od Ivana Gogale in ^Poletni dane od Maksa Glihe. Značilno pri tem tekmovanju je dejstvo, da jo Fotoklub Ljubljana pri tem tekmovanju dobil med vsedmi klubi največkrat prvo mesto pri mesečnem tekmovanju. V teku leta je štirikrat zasedel prvo mesto, število točk, ki so si jih priborili na tem tekmovanju posamezni člani Fotokluba Ljubljana, je razdeljeno takole: Smolej Slavko 11 točk, Kocjančič Peter 8 točk, Kornič Ante 8 točk, Erjavec Lojze o točk, Gogala Ivo 5 točk, Pfeifor Marjan 5 točk. Kocjančič. Oskar 2 točki, Gliha Maks 1 točko. Spodbudo, da se je ljubljanski Fotoklub udeležil te tekme, je dal agilni član kluba Ante Kornič in kakor nam po enem letub dokazuje pridobljeni pokal, se je bilo lega tekmovanja res vredno udeležiti. S tern zadnjim uspehom je* Fotoklub Ljubljana stopil med one klube, ki uživajo po vsem svetu priznanje in sloves in ni dvoma, da je s tem uspehom ponesel slovensko ime med ljudi, ki doslej v veliki večini niti vedeli niso, da živi nekje v Evropi narode, ki šteje dober milijon. Narodič, ki pri fotografskem udejstvovanju ustvarja vrednote, s katerimi se brez napihovanja moremo postaviti med najboljše foto-gjjifske delavee velikih in bogatih narodov. • K temu tispehu, ki sc ga prav gotovo vsi od srcu veselimo, Fotoklubu Ljubljana iskreno čestitamo, zavedajoč se, da je e tem dobil eno najlepših priznanj za dolgotrajno naporno in skrito delo, ki ga tudi med nami mno<*i še ne znamo ceniti pravilno. Prepričani smo, tla bo uspeh Fotoklub Ljubljana le podžgal, da bo še vnaprej z umetniškim ustvarjanjem v slovenski fotografiji krčil pot, z uspehi v tujini pa prepričevalno dokazoval, da je edini klub, ki ima pravico odločati o razvoju fotografskega amaterskega udejstvovanja pri nas. terenski robovi, barva terena in specialno iz* dankov, značilno rastlinstvo ali nenavadne spremembe v rastlinstvu sploh, odkruški v aluvialnih, in fluviatilnih sipinah. Pri iskanju premogovih plasti moramo pozorno zasledovati one odpornejše sedimente, ki tvorijo v različnih premogovnih formacijah pri-hribnino — krovni no ali talnino — premogovnih slojev Ležišča skrivajo praviloma mlajše plasti, ki jih varujejo pred zračnimi neprilikami. Slani izvirki morejo biti cesto, a ne vedno znaki solišč pod zemljo. V glavnem smo pri solnih ležiščih navezani na zasledovanje plasti, ki prekrivajo v dofičnem ozemlju solne formacije. Za bližino nafte so najvažnejši znaki rjavo •kapljice olja in pestre oljne koščice na vodnih gladinah. Ko tako odkrijemo nahajališče rude, pa je potrebno, da si ustvarimo približno sliko o naravi in izdatnosti nahajališča. Zato se poslužujemo raznih rudarsko-tehničnih preiskovalnih metod, med katere spada kopanje jarkov, šah-tov, rovov ali razna vrtanja. Kakšne metode se poslu žimo, je odvisno od oblike tal in od lege nahajališča. Globoko pod zeml?o ... Skrajne globočine, do katerih vrtamo v zemljo, morajo biti takšne, da se po današnjem stanju tehnike še lahko rentirajo. Tako znaša vrtalna globočina za črni premog 1200—1300 m, najgloblji šaht za zlato rudo v Južni Afriki je dosegel že globočino 2600 m, pri nafti pa so vrtine dosegle že globočino 5000 m. Predavatelj je nato pojasnil ves komplicirani aparat pri ureditvi rudnika. Za rudnik so potrebne razne pripravljalne zgradbe in stroji, ki Stanejo milijone, odkopne naprave, ventilatorji za zračenje šahta. Ob skioptičnih slikah, ki so nam pričarale ves obrat v notranjosti rudnika odkopavnje z raznimi vrtalnimi napravami odpeljavanje rude in ujeno dviganje, številne stavbe in varovalne naprave. Tisti časi, ko so ir jame še vozili rudo s konji, so za nami. Danes uporabljajo stroje na stisnjen zrak ali elektriko. Glede odkopavanja poznamo tri metode: odkopane prostore pustimo, da se zrušijo, drugič odkopavamo tako, da zasipamo odkopane prostore, da strop v odkopanih prostorih podpremo z vnesenim nasipom in tako da puščamo varnostne stebre v nahajališču, kj naj nosijo strop v odkopanih prostorih. Moderno ureien rudnik Na kraju je g. predavatelj prišel do ugotovitve, da je danes moderuo urejen rudnik v podrobnosti urejen robot, umetno ustvarjen robof, ki se dolgo poraja in potrebuje enkrat ustvarjen: svežega zraka, ki kroži skozi njegovo ožil jo — jamske zgradbe rudnika — pljuča eo mu ventilator in energije v obliki siisnjeuega zraka oziroma elektrike. Energija v eni ali drugi obliki ’ goni sesalke za dviganje v jami se nahajajočo vode, goni dvigala, vitla, lokomotive, tresalke in transportne trake za transport dobljenih proizvodov in obratnega materiala in goni vrtalno stroje, vrtalna kladiva, kopalna kladiva in zase-kovalne stroje, ki naj . olajšajo delo kopačev. Predvsem pa rabi ta organizem človeka, kr l delom svojih rok in svojega razuma opravlja, posle, ki se ne dajo nadomestiti s strojem, upravlja stroje in skrbi, da v pogonu ne nastopi za-stanek. Organizem-rudnik potrebuje človeka kot pomočnika in kot vodjo. Naročajte Slovenski dom! Instrumentalni koncert Soetensa Ljubljana, 15. decembra. Osem let je že, odkar je g. Robert Soetens prvikrat koncertiral v Ljubljani. Od tedaj je ta, še dokaj mladi francoski violinist, skoraj vsakoletni gost na našem koncertnem odru; prav za prav bi moral reči: na naših koncertnih odrih, ker je g. Soetens poskusil menda še vse naše tako zvane koncertno dvorane, tako n. pr. na svojih lanskih dveh koncertih Malo filharmonično in frančiškansko dvorano, pa se je Velika filharmonična dvorana, v kateri je koncertiral prelekli teden, izkazala po akustičnih pogojih kljub ^prenovitvi««, še vedno kot najprimernejša za komorne koncerte. Koncertni obiski g. Soetensa so se še pomnožili, odkar mu izkazuje posebno pozornost Orkestralno društvo Glasbene Matice z dirigentom prof. Škerjancem na čelu, ki je priredilo že več skupnih kon- Sovražnik daktiloskopije dobil 5 let Ljubljana, 16. decembra. Vlomilec Štefan Tominec je bil, da navajamo osebne podatke, kakor se spodobi, rojen 21. avgusta v Hočah, pristojen jo v Ljubljano, po poklicu delavec, je mlad zločinski tip. Pred leti je bil zaradi večjih vlomov, ki jib je bila izvršila vlomilska tolpa v OUZD. obsojen na 3 leta robije. V mariborski univerzi se je strokovno izvežbal od svojih intimnih profesorjev temeljito za razne vlomilske podvige. Je potepuh, mladenič brez posla in stalnega bivališča. Štefan je vitkorasel in eleganten mladenič e čedno frizuro a la fru-fru. Je oni tip. ki kot mladenič berači okrog in išče priliko za vlome in tatvine. Sam je na jx>lieiji prav cinično in hladnokrvno priznal: Eleganten gost Alektandrovke »Več let sem beračil. Priberačil sem \sak teden toliko, da sem dobro živel. Nisem imel stalnega stanovanja zaradi policije. Prenočeval sem po kozolcih in skednjih v senu.< Policija navaja v svojem poročilu, da je bil šlefan Tominec opazovan že dolgo časa kot stalen gost Aleksandrove ceste in Šelenburgove ulice. Sprehajal sc je po najprometnejših ulicah in lovil žrtve. Mnoge damice so bile — tako pravijo — kar zatelebano v vitkega mladeniča. Niso slutile, da kramarijo s prav drznim in pretkanim vlomilcem. Obtožen treh vlomov Štefan Tominec je bil včeraj priveden pred malt kazenski senat, ki mu je predsedoval g. Rajko Ledcrlias. Državni tožilec g. Branko Goslar ga je obtožil treh vlomilskih deliktov, da je prvič 5 septembra poskušal z nekim kompanjonom vlomiti v Prometno banko, a je bil prepoden, drugič, da je 7. septembra poskušal vdreti v unionsko belo dvorano, pa sn mu n) posrečilo, ker so bila vrata pretežka in tretjič, da je 11. septembra vlomil v Pavšinovo trgovino v Wolfovi ulici, od koder je lastniku Adolfu Kreblu odnesel knp zlatnine in drugih dragocenosti v vrednosti okoli 74.000 din in še 1600 din gotovine. Obtožen je bil zaradi zločinstva dvakratnega poskusa vloma in vlorane tatvine. Elegantni Tominec je priznal le prvi delikt, izgovarjal pa «*> je, da si je skušal poiskati le prenočišče v Schmidtovi trgovini. Odprl je bil že z nekim neznancem posebna iz veže v banko vodeča vrata. Zasačila pa ga je soproga nekega policijskega stražnika. Drugi dve inkriminirani mu dejanji je Tominec odločno zanikal. Glede unionske dvorane je trdil: >Bil 6em v unionski kleti pozno v noč. Napil sem se, tam sem zadremal in ko sem se prebudil, sem se znašel kot v sanjah na nekem hodniku.; Mnoge priče pa so temeljito ovrgle ta njegov zagovor. \!om pri Pavšinu je prav tako trdovratno tajil. Še ne ve, kje se nahaja la trgovina. Sploh mu je Wolfova ulica neznana. K sreči je tam na stranskih vratih našel policijski nadzornik g. Podobnik neke prstne odtise, ki jih je posnel. V evidenčnem uradu so primerjali te odtise in tako so prišli na sled Tomincu, ki je bil aretiran 25. septembra. Vse priče so Tominca močno obremenjevale. Policijski nadzornik g. Podobnik, ki jc strokovnjak v daktiloskojtiji, je pred sodniki kratko izjavil: >PoMiel eent prstne odtise v Pavšinovi trgovini. Absolutno ni pomote, da se ne bi ti odtisi Itopolnoma no vjeiuali a prstnimi odtisi obtoženca. Vsaka malenkost se sklada z njegovimi prsti.« Jože Tominec je bil obsojen zaradi gorenjih treh deliktov na 5 let robije in v Izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 25. septembra. Tom,r>ec je ogorčen prijavil priziv in revizijo., certov tudi po ostalih mestih in nekaterih večjih krajih Slovenije. Letošnji koncert g. Soetensa je znova potrdil sodbo, ki smo jo že izrekli o njem lansko leto na tem mestu. Izrednega mojstra se je zopet pokazal v reprodukciji francoskih umetnin (Milhuud, De-bussy), kjer sodeluje v enaki meri njegova, do podrobnosti izdelana tehnika in njegov smisel za lepoto in eleganco zvoka, ki je pač ^seben znak tipično francoskega umetniškega okusa. Da pa ima ta okus tudi senčne strani, če hoče samo po svojih merah krojiti tudi druge umetnine,, ki so zrasle iz popolnoma drugačnih osnov in naziranj, smo videli pri Mozartovem koncertu v g-duru. Tu no morejo še tako fina niansiranja v dinamiki in še tako rahli rubati v tempu nadomestiti one umirjene igrivosti, ki ni bila samo estetski ideal, ampak neposreden izraz izredne življenjske sile Mozartovega genija. Ob Mozartu je bila opasna tudi pri spremljevalki na klavirju, gdč. Suzanni Rabe, neka nerazpoloženost (ki je bila mestoma celo tehničnega značaja), dasi je drugače prav leno podpirala igro violinista. Očitek nestilne reprodukcije pač sam na sebi ne bi pomenil mnogo, ee ne bi bila v njem vsebovana temeljna resnica, da se mora izvajalec brezpogojno podrediti osnovnemu duhu, iz katerega je umetnina zrasla, in se vanj sam globoko vživeti, če hoče, da se odkrijejo njemu iu po njem tudi poslušalcu vse v umetnini nagromadene skrivnostne sile, iz katerih zrasle ne morda samo bežen zunanji estetski vtis, ampak bogato notranje doživetje. V Handlovi Sonati je violinist pokazal izredno fino muziciranje, ki se je v sledeči Vitalijevi Ciaconi stopnjevalo mestoma do močnega, rekel bi skoro dramatskega, vendar poduhovljenega izraza. Koncert je zaključila (če izvzamemo številne dodatke, h katerim je umetnika prisililo navdušeno občinstvo), Dolinanvijeva skladba »Ruralla hungaricac, ki je zgrajena na stiliziranih 'motivih ogrske folklore, pri kateri pa je, kot večinoma pri tem skladatelju, glavni poudarek na virtuoznosti. Zato ni predstavljala niti za violinista spričo njegovega sigurnega obvladovanja tehniko, niti za občinstvo kakega posebnega muzikalnega problema. Tako nam je bil tudi ta Soetensov koncert kot vsi dosedanji, čeprav ui vso to vrsto let pokazal violinist bogve kako silnega notranjega umetniškega razvoja, lep in zanimiv glasbeni dogodek. Ob tej priliki bi opozoril na dejstvo, da je naravnost sramota, da imamo v glavni koncertni dvorani v Ljubljani klavir, ki bi zaslužil pridevek koucert-negac klavirja le še zaradi svojih dolžinskih mer. Če. jo bila popolna nedoslatnost tega klavirja očitna celo ob priliki violinskega koncerta, kjer igra klavir le podrejeno vlogo, ostane le še vprašanje, kdaj bodo to spoznali oni gospodje, ki kupujejo vsako drugo ali tretje leto drug koncertni klavir in katerih zasluga je. da v Ljubljani še vedno nimamo v?ai povprečno spodobnega koncertnega klavirja.---------------------------------------------- Vremensko poročilo doma« P« st;min dane* ob 7 zjutraj Krai _ 1 S E «3 2 a * s s 5- leuip*- •atnr» X > - ■Z Veter (smej, laboist) i^ada vine S 't ?! S r o o B B a I 4->lut>tiana 750-r 2‘4 10 0 4G-2 dež in sneg Maribot — — — — — — — — Zagreb 750-3 4-OJ 7-0 95 10 NNW, 7-0 dež Belgrac 753-7 5-0 — 70 6 SE, 1-0 sneg Sarajevo 751-2 2-0 — 95 5 S« — Skoplje 760 3 1-0 1-0 95 10 0 4-0 sneg Split :-7.jt 2 IOO 15-0 70 10 SSE* 9-0 dež Kumbor 756" t 3-0 10-0 70 to SE;' — — Rab 743-2 6-0 iro 90 10 So 9-0 dež Vremenska napoved: Večinoma oblačno nestanovitno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani oFirma<. DijaSka predstava po globoko znižanih cenah- od 14 .2 din. Opera. — Začetek ob 20. Četrtek, 16. decembra: ^Ančkat. Red četrtek. Petek, t7 decembra: Zaprto. Sobota, 18. decembra: »Ančka«. Izven. Znižane ecne od 30 din navzdol. Predstava v korist Združenja gledaliških igralcev. Divjake, ki so v vasi čvrstečo pri Križevcih »bili r? letno Baro Jfakčin ter jo izropali, »o oblasti prijele. Razbojniki so štirje stari grešniki, ki so vsi odnesli že nekaj let v raznih zaporih. Morilci so, kakor znano, starko najprej nečloveško mučili, ji zlomili 18 reber in jo nato stlačili v majhno skrinjo, potem pa odnesli >0.000 din, kolikor jih je imela starka prihranjenih. Naša severovzhodna meja iz zemljepisnega in zgodovinskega vidika Zanimivo predavanje prol. Frana Baša Ljubljana, 15. decembra. V ponedeljek zvečer je v mali filharmonični dvorani predaval pod okriljem CM, podružnica Ljubljana, prof. Fran Baš iz Maribora o pomenu naše severovzhodne meje iz zemljepisnega in zgodovinskega vidika. Predavatelj je poudaril, da je ta meja velike važnosti tako za nas Slovence, kakor za vso državo. S to mejo je naša država izgubila značaj balkanske države in dobila srednjeevropski značaj. Pomembna pa je ta meja še predvsem zavoljo tega, ker zavira Nemcem pot do Sredozemskega morja. Pri pogledu na to naše severovzhodno ozemlje vidimo, da tvori kulturno geografsko enoto, na kateri sta trčila Nemec in Slovenec. Tu ob Dravi in Muri je bilo nekdaj plesišče nomadskih in evropskih narodov. Tok nemške kolonizacije je šel od severovzhodnih Alp ob Dravi po Labodski dolini. S tem je bil zabit močan klin v slovensko narodno ozemlje, ki je razdvojil koroške Slovence od podravskih in prekmurskih. Koncem srednjega veka je kolonizacija že tako napredovala, da smo izgubili še Labodsko dolino. Drugi nemški val je šel ob Muri in se usmeril na vzhod, na Gradiščansko in Burgenland. Ustavil se je šele ob moč-| virnatem murskem polju. V 12. stoletju opazimo S zanimiv pojav, da se koroški Slovenec seli v dobi takozvane socialne emigracije proti vzhodu kot obrtnik in gozdar, naš človek pa se naseljuje kot viničar na severu prav do Donave. Ker so bili ti kraji nekakšni obmejni kraji, vidimo zanimiv razvoj tega ljudstva, ki predstavlja razvit kmetski strelski stan. Naše Prekmurje je bilo geografsko v zvezi z zahodom in z Madžarsko. Gibanja opazimo tu šele v dobi kulturne diferenciacije in asimilacije. Tudi tu opazimo, kako večinski kmet asimilira manjšinskega. V 19. stoletju je zelo vplivalo tu liberalno gospodarsko življenje. Naša zemlja je postala kolon ijalna za nemškega industrijca. V tej naši agrarni zemlji in na tej prometni črti, ki veže ob Dravi Štajersko in Koroško, je živela železna, steklarska in volnena obrt. Leta 1820. odkrijejo na Prevaljah premog, ob katerem se razvije velika železarna, ena največjih tedaj v Evropi, ki je izdelala večino tračnic Južne železnice. Seveda je 1 sem prišel nemški livar, klepar in delavec, tako da so Prevalje v 30 letih dobile povsem nemški značaj. Ko pa leta 1890. plavž ugasne, se nemška večina zelo zmanjša in imamo leta 1010. tu že | slovensko večino. Isto je z Mariborom. Z letom 1848. vstopi Prekmurje v vrsto na-1 rodnostnih bojev. Madžarska uprava je znala a prefinjenostjo razviti pojem ogrskega Slovenca, ki da je del madžarskega naroda. Da so iz dveh j mest: Radgone in Ljutomera prihajali vplivi in I smernice za narodno kulturno delo, kateremu je dal šele prevrat osvobodilen značaj. Opažamo pa tu tudi vpliv železnice in industrije. Delavec, ki je prihajal iz dežele v tovarno, je izgubil oporo | in postal odvisen od nemškega industrijca. Saj je bilo na primer v ruški tovarni dušika sorazmerje tako, da je bilo n. pr. samo 5 milijonov slo- j venskega denarja in 90 milijonov nemškega. Prevrat je prišel ran no še pravočasno in rešil Maribor iu Podravje in tudi Slovence kot narod. Položaj na naši severovzhodni meji se danes lahko smatra za pozitiven. Naš konservativni človek, ki ni zvezan s knjigo in narodnostno miselnostjo se je zalo kaj lahko, odtujil. Krivi pa smo sami, da Se danes ] boleha Dravska dolina na razmerju med slovenskim kmetom in nemškim lesnim trgovcem. Danes se je položaj severno Maribora izboljšal v toliko, ker je dobil naš kmet dobro zemljo. Značilen pa je primer Radgone, kjer je bilo prej samo 28 odstotkov Nemcev, zdaj pa 48. Teinu je kriva naša narodnostna politika, ki jo obešamo na veliki zvon, namesto da bi ostala stvar tihega smotrnega dela. Zanimivo je, da Nemci prežijo na vsako naše propadajoče posestvo in ga takoj pokupijo, med tem ko svoja posestva, če pridejo na boben, skušajo ohraniti sebi. Ko je v Mariboru društvo I Bran-i-bor razglasilo svoj izlet na Košuto, je to ] takoj pograbila nemška stran In organizirala svo- j je. Zelo značiluo za nas. če gledamo ves razvoj severne meje, vidimo, da gre v naš prid. Težave so s Ptujem, Rogatcem in s kraji, kjer ni razvoja. Kot v predvojni dobi, j ko se je prišlek že v eni geueraciji ponemčil, | tako nam dane? svobodna država zagotavlja, da ostanejo tudi ti ljudje dobri Slo%‘enci in dobri državljani. KINO MATICA Danes poaJednllčf Ve»ela filmska komedija Njena velika matura (OuentschtUdUrte Stuade) Hans M (M er Gustav Huber Ttaeo L it: gen Predstave danes ob le., 19-16 ia 2l-t6 nrt Letaki poslanca g. Lukačiča pred sodiščem Obio.ena sta bila njegova pomagača, ki sta letake razširjala Maribor, 15. decembra. Lansko jesen so imeli v Ljutomeru občinske volitve kakor jih imajo zopet letošnje leto. Agitacija za te volitve je bila zeio živahna ter so se nasprotniki posluževali pri tem tudi letakov z nedovoljeno vsebino. Dne 19. oktobra je orožniška postaja v Ljutomeru ob priliki občinskih volitev zaplenila več letakov, v katerih se napada iu ogroža politični in socialni red v državi. Ugotovilo se je potem, da je sestavil te letake narodnijioslauec Avgust Lukačič pri Mali Nedelji. Lukačič ima svojo politično pisarno v Ljutomeru, ki jo vadi 55 letni Franc Novak iz Lokavcev. Temu je bilo naročeno, da prepiše na pisalnb stroj doiično okrožnico. Pri pisanju in Kongresni trg fe ozelenel Ljubljana, 16. decembra. Kar preko noči je zrastel na Kongresnem trgu lep gozdiček smrečja, ki se vse bolj veča. Kmetje tam z bližnjih krajev Dolenjske so pričeli voziti v Ljubljano božična drevesca, ki jih bodo, vsaj tako prodajalci upajo, Ljubljančani vse pokupili. Pa ne samo na trgu. prav po Zvezdi so postavili smrečje. Jezi pa jih slabo vreme, kajti: kakršno vreme, taka kupčija, pravijo. Vendar jih tolaži prepričanje, da tudi če bi vreme bilo kot se za ta čas spodobi, kupčija prve dni bi ne bila razveseljiva, ko pa vedo, da Ljubljančani store nekaj šele, kadar jim voda v grlo sili. V drugi vrsti pa se zavedajo pregovora: Prvi dobiček ne gre v mošnjiček. Plačati je namreč treba mitnino, prostoi* na trgu in bogve kakšne davke še. Dasi bodo menda letos prodali precej božičnih drevesc v inozemstvo, jih na Kongresnem trgu in bo zmanjkalo, dasi bi kmetje to radi videli. Koliko velfa avtomobilski rekord Pred nedavnim smo poročali o bajnem hitrostnem avtomobilskem rekordu Angleža Georga Eysto-na, ki je s svojim »Bliskom ? dosegel hitrost 502 km. Koliko je Ey»tona veljal fa rekord? Strokovnjaki računajo, da je porabil zato približno 35.000 do 50.000 funtov (1 funt cirka 250 din). Avtomobil je bil v delu polnih 7 mesecev. Evston sam je nadziral vse delo od začetka pa do konca; pomagal je tudi sam. O vseh težkoeah, ki so jih imeli z gradnjo >Bliska<, naj navedemo samo toliko, da eo 600 posameznih delov izdelali precizni mehaniki. Po dveh neuspelih poizkusih je Evrton poslal avtomobil, ki je imel šest koles, nazaj v Detroit v popravilo. Ves ta čas eo skrbno pripravljali in popravljali cesto. Na dan svojega rekorda je Eyston s svojimi devetimi mehaniki le enkrat natančno preiskal svoj avtomobil. Z električnim merjenjem so izračunali, da je Eyston pri prvi vožnji vozil 491.604 km, pri povratni pa 513.448 km, kar je dalo skupaj nov svetovni rekord s 502.329 km. Če hočemo plastično ponazoriti to hitrost, pridemo do zaključka, da bi Eyston prevozil pot iz Ljubljane v Maribor v 17 minutah, seveda če bi mogel ves čas zdržati isto hitrost. — Za pot okoli sveta bi pa pri tej brzini Eyefon ne porabil 80 dni kot Jules Verues, ampak samo 80 ur. Ob pregledu avtomobilskih rekordov vidimo, da pred vsemi prednjačijo Angleži; oni so te rekorde izboljšali 18-krat, Nemci 13-krat, Amerikanri 4-krat, Francozi in Belgijci pa po trikrat. Prvi avtomobilski rekord je postavil Francoz baron de Chas-seloup, ki je v letu 1898 dosegel hitrost 63.157 km; 22. aprila 1899 je Nemec Jenatzv dosegel 105.882. Deset let kasneje je Francoz Hemery" dosegel v Ameriki v Brooklandu 200 km znamko. Osemnajst let kasneje 1. 1927 je angleški major Segrave prekoračil 300 km in postavil številko na 326.078 km. Pet let kasneje 24. februarja 1932 Campbell 408,720 in sedaj Ey»ton 502 km. Omembe vreduo je, da je nemški avtomobilski konstruktor dr. Porsche izračunal, da za ta svetovni rekord ne bi bilo potreba takega ogromnega avtomobila, kot je bil »Blisk«. Tehtal je namreč 73(30 kg, dolg je bil 10.20 m, 2.50 m pa širok; imel je dva letalska motorja, skupna cilinderska vsebina pa je znašala več kot 73 litrov. Po mnenju dr. Por-seba je mogoče to hi trot t doseči z avtomobilom, ki razširjanju letakov mu je pa pomagal občinski tajnik v Ljutomeru 27 letni Viktor Ludvik. Raz-nasala je letake med posamezne javne name-»čenče t? letna Ratek Marija. V letakih se opisuje, kako sedanji režim -.preganja-: državne nameščence itd. Vsebina teh letakov je imela namen povzročiti pri državnih nameščencih ue-razpctloženje zoper sedaj obstoječi politični in socialni red v državi. Danes sta se oba Lukačičeva pomočnika Novak in Ludvik zagovarjala pred okrožnim so- i disčem v Mariboru. Oba sta dejanje priznala ter i izjavila, da sta ga izvršila po nalogu poslunca 1 Lukačiča. Obsojena sta bila Ludvik na t mesec zapora in (00 din ali 5e 2 dni ter Novak ua 2 meseca zapora in 200 din ali 4 dni, oba nepogojno. Otvoritev smuške sofe za skoke in polete v Planici Dne 15. decembra prične v Planici 3. letnik nase prve športne šole, šole Združenja smučarjev v l Unici. Kakor prejšnja leta, bo ta šola tudi letošnjo zimo brezplačno na razpolago vsem in vsakomur. Namenjena je mladini osnovnih šol in vsem športnikom, ki žele izpopolniti svoje znanje v smuških 6kckih. Za zdaj bosta oskrbovani mali skakalnici za 15 in 25 m, za božič pa, »ko bo dopušča! sneg, ftidj obe večji za 45 m 65 m. Veliko smuško skakalnico za 106 m bomo pripraviti šele od druge polovice januarja dalje, ako bodo vremenske in snežne prilike povoljue. Udeležba v smuški skakalni šoli je vezana ua pogoj, da podpiše vsakdo prijavnico v pisarni šole, ki je v hotelu Jalovec. Vsak udeleženec je zavarovan pri Banki Slaviji v Ljubljani za slučaj nezgode za 30 din dnevne odškodnine skozi 150 dni, za 50.000 din v slučaju smrtne nezgode in 100.000 din v slučaju trajne invalidnosti. Vodstvo šole je poverjeno tudi letos Albinu Novšeku, v pomoč ha mu je dodeljen Fr. Pršbovšek. Tekom tedna bodo prvenstveno imeli prednost učenci osnovnih šol in pa udeleženci tečajev, dočim so nedelje in prazniki namenjeni predvsem športnikom za trening ter bo čas na skakalnicah raz-deleu med mladino in športnike, da se ne bodo ovi rali. Samolastna uporaba skakalnic brez sporazuma z vodstvom šole ni dovoljena, prav tako so zabra-njenj vsakršni smuki po doskočišču. Lansko leto je poslovala skakalna šola prav tako od 15. decembra do 30. marca. Vežbalo je 87 učencev osnovnih šol in 74 športnikov. Po u-deležbi in dnevih je izvedlo 1131 smučarjev preko 5000 skokov. Športniki so bili člani 21 športnih, klubov in 4 sokolskih društev, šola je nabavila lani 83 parov skakalnih smuči in 6tremen. Albin Novšak eluži svoj vojaški rok pri mornarici in mo je obljubljen za čas šole dopust. Do njegovega prihoda bo vežbal skoke Pribovšek. 1 Avtomobil povozil žrebca Gornja Radgona, 15. deccmbr«. V sredo 15. decembra je bilo v Gornji Radgoni premovanje žrebcev. Na to premovanje je bila prignana več ja množina žrebcev iz tukajšnjo okolice. Ko se je po končanem premovanju vračal posestnik Kol er Franc iz Spodnje Šeav-utce s svojim 18 mesecev starim žrebcem, sc je v Podgradu dogodil hud karambol. Proti Gornji Radgoni se je vračal iz Maribora večji tovorni avtomobil, last tvrdke Benko iz Murske Sobote, ki je vozil s precejšnjo brzino. Posestniku Ko-lerju se je isti hip, ko je avto vozil mimo njega, »plašil mladi žrebec ter skočil proti avtomobilu. Vozilo je žrebcu ob udarcu zlomilo nogo ter so ga morali kmalu ubiti. Posestnik Koler trpi nad SOOO din škode, kar pomeni zu kmeta dandanes ogromno zgubo. je sličen današn jim dirkalnim avtomobilom, težkim kakih 1500 kg, ki bi imel 800 do 900 konjskih *il, ne pa 4700, kot jih jc imel sBliek<. Od tu in tam Obvezno pokojninsko zavarovani* zasebnih nameščencev je ta mesec glavni predmet, s knte-inm,ee bavi vse jugoslovansko Časopisje, Ljubljanski Pokojninski zavod, ki mu je organizacija zava-[ rcvanja po vsej državi poverjena, je žc razposlal potrebne obrazce, s katerimi se morajo v poitev prihajajoči nameščenci prijaviti do 1. januarja prihodnjega leta. Posebno veliko debat se vodi o iz-i vanjarrju zavarovanja med zagrebškimi in splitski-t in; nameščenci, zlasti pa med zagrebškimi, ki jim ni prav, da je organizacija poverjena izključno ljubljanskemu Pokojninskemu zavodu. Sedaj se oglaša zagrebška nameščenska boiniika blagajna »Merkur« in zahteva organizacijo zavarovanja za nameščence na področju bodočega zagrebškega zavod zase, zraven tudi zahteva, da sc takoj itne-nuje^ predsednik tega zavoda s potrebnimi polnomočji za izvedbo uredbe. Poleg tega zahtevajo Za-grebčani, da se uredi vprašanje zavarovanja tistih nameščencev, ki so že dovršili 55 leto .starosti ter jih zaradi tega uredba nc upošteva, Radi bi izposlovali možnost, da si stari nameščenci odkupijo , leta. Nekatera- podjetja bodo za nameščence dokupila leta na ta način, da se bodo do konec tega meseca prijavila v prostovoljno zavarovanje »n še pred uveljavljenjem nove uredbe dokupila za nameščence določeno število let. Železarna t Zenici se neprestano širi. Pred dvema mesecema so začeli postavljati še četrto Martinovo peč, ki bo največja izmed vseh. Dosedanje tri peči so omogočile letno proizvodnjo 50 tisoč ton jekla, dočim bo četrta sama dala 35.000 ton. Fa ko se bo celotno proizvodnja povečala tisi 85.000 ton letno. Kljub temu pa Zenica ne bo mogla oskrbovati z jeklom vseh jugoslovanskih železarskih tovarn ter se bodo Maziinove peči gradile tudi še v državnih rudnikih Vares in Ljubiji. Kranjska industrijska družba na Jesenicah pa ho za lastno potrebo tudi zgradila nekaj Martinovih peči. Gospodarstveniki j* vrbask« banovine bodo sejeli in debatirali o vseh gospodarskih vprašanjih te dni v Banjaluki. Na to zborovaaje bodo priili tudi predstavniki trgovcev iz Zagreba, Belgrad, [ Ljubljane, Splita in drugih večjih krajev. Ves koran zna na pamet t2 letni Smail Pni ja-| vorae iz Telnja pri Derventi v Bosni. Fantič je sin zidarskpgn mojstra. Ima Čudovit apomin in neverjeten dar za klaiičoe jezike. Poleg vsega korana ina na pamet tudi veliko arabskih izrekov. Pred | dnevi je oče poslal mladega Smaila pred posebno I komisijo, da se je o njegovem stanju prepričala in i nato Smaila proglasila za hafiza, to je za muslimanskega svečenika. Smail je tako najmlajši mn-j slim,-inski svečenik v naši državi. Silne poplave so »pustošile vetji del mne Hercegovine, zlasti pa v«) obsežno okolico Mo« ; .narja. Reke Neretva. Brega na in Trebižut so j poplavile vsa polja- in uničile nehamo zimske I posevke, temveč so porušile tudi mnogo hiš. Tudi v Sarajevu samem je divjal vihar, ki je trgal raz strehe opeke in napisne table na trgovinah. Poleg večjih rek so ogromno »kodo naredili gorski hudourniki, ki so se zaradi silnega deževja in snega utrgali iz gora v cloliuo. Uurio-! urniki so med Zenico in Sarajevom delno raztrgali, delno pa zasuli žezelniško progo ter je : promet nekaj ur na tem odseku počival. Tudi iz drugih delov železniške proge prihajajo vesli, da se je na proge zrušilo mnogo kamenja ter oprog daruje soprog, soproga daruje soprogu in starši seveda svojim ljubljencem, otrokom. Dobili smo v to svrho velikansko pošiljko moJkih oblek, zimskih sukenj in damskih plaščev Itd., prekrasni moderni I kroji, visoke kakovostna vrednosti po naših zna-tuli ni A* i Ti cenali. Pridite, v vašo korist vam bo V nedeljo 19. decembra ves dan odprto, livar obleke: Anton Brumec, Ljubljana, Prešernova ulica 54, nasproti glavne pošte. Strašen zločin so odkrili ▼ vasi Siiljavič pri Karlovcu. Kmetje so opazili, da uglednega posestnika Vekoslava Brezovica že več rni ni na spregled. Mož je brez sledu izginiti, ostala sta pa doma ie njegova hčerka in njen mož, ki pa nista nič vedela o svojem očetu odnosno tastu. Ker se je po vasi mnogo šušljalo, so orožniki prebrskali hišo in nazadnje razkopali kup gnoja pred hišo. Tam so odkriti že razpadajoče truplo Brezoviča, ki jc bil umorjen. Sum j« padci na hčerko in zeta, ki sta kmalu zatem pod težo dokazov priznala svoj zločin. Hčerka je povedala, da sta z možem zaradi večnih prepirov v hiši nekega večera očeta zadrgnila z vrvjo in obesila. Že več tednov divja po Jadranske« morju strahovit vihar, jugo, ki povzroča tako ladjam na morju kakor tudi ob obalah izredno veliko ikode. Ladje prihajajo v pristanišča z velikimi zamudami. Včeraj je vihar butal v obalo v Šibeniku velikanske valove, ki so ponekod do 50 ra daleč pljusknili na suho. Tako je voda vdrla v skladišče nekega veletrgovca z moko in mu vse blago pokvarila. Prav tako je valovje odtrgalo od obale več čolnov in jadrnic ter jih potegnilo proti odprtemu morju. Za posebno senzacijo je poskrbel ekonom hol- [ nišnice v Plev!ju jn bivši inšpektor banske uprave v Skopljn 40 letni Vekoslav Uglješič. Mož ee je zaljubit v 20 letno bolniško strežnico in z njo pred dvema dnevoma popihal v zlato svobodo. Doma je I pustil ženo in troje, otrok. UglješiČeva žena je že | dalj časa opazovala pri svojem možu neko sprc-membo, dokler ni nazadnje odkrila njegove skrite ljubezni. Pri priliki, ko je moža zagledala v dražbi s strežnico, je skočila na ženščino in jo začela mikastiti. UglješiČeva je svojo jezo sicer ohladila. | pravega pa ni dosegla. Sedaj ji je mož pobegnil. Štev. 285. n ->SLOVENSKI DOM«, 16. decembra 1937. Kaj vse ljudje ponujajo muzejem Kitajska križarka »Ning Hai«, ki so jo bili nedavno zaplenili Japonci na reki Jangce. Križarka je bila najmodernejša kitajska bojna ladja, ki je bila pred nekaj leti izdelana v neki japonski ladjedelnici 61'jajno pisateljsko bodočnost. Kmalu nato je izdala svoj prvi roman. S svojim drugim romanom je že dobila slovstveno nagrado mesta Oslo. Sedaj je zapustila mesto pisarniške moči in se lotila samo pisateljevanja. Ko je 1. 1938. dobila Nobelovo nagrado, je položila pred kip Matere Božje v Oslu lep venec. Ves ostali denar je pa podarila bednim ljudem. Njeni prijatelji in sorodniki so jo zaradi tega napadali, češ, zakaj tako razmeta denar. Ona pa je odgovorila: Ko sem prejela Nobelovo nagrado, sem razmišljala, kaj naj bi storila s tem denarjem. Prišla sem do zaključka, da je najplemenitejše delo, ki ga morem storiti, to, da nudim onim ljudem nekaj, iž !katerih okolja 6em sama izšla. Te besede nam najlepše izpričujejo njeno bogato dušo. Pozabljeni otrok Kadar se dve prijateljici srečata, takrat ni konca ne kraja besed, vprašanj, klepetanj. Marsi-katerikrat je bilo zaradi tega kosilce prižgano, marsikaterikrat je možiček, ko je prišel opoldne domov, našel še vse v neredu. Tako je bilo tudi z neko damo na Francoskem. Ko se je peljala skozi mestece St. Etienne, je izstopila in obiskala svojo staro prijateljico. Čeprav sta govorili in klepetali na domu nekaj ur, na postaji še nista končali s pogovorom. Prijateljica je prijateljico pozdravljala, prijateljica je pestovala otročka, pri slovesu pa sta se objemali in pozdravljali in to je šlo tako naprej, da bi kmalu zamudila vlak. Otročiček pa je mirno ležal v naročju prijateljice. Vlak se je jel pomikati in že je drvel po ravnini. Sredi poti se je mati spomnila svojega otroka in vsa obupana je potegnila za zasilno zavoro. Vlak se je ustavil. Mati je prosila, da bi se vlak vrnil, da bi čimprej objela svojega otroka. Vlak je odpeljal dalje. Pri naslednji postaji je mati izstopila in nato je čakala dve uri naslednjega vlaka, da jo odpelje nazaj. Na postaji je našla svojo prijateljico, ki je vdano čakala da pride mati po dojenčka. Ker pa je zopet vlak odpeljal čez dve uri in da ne bi zopet pozabila otroka, ga je vzela in ga čvrsto objemala, da ga ne pozabi. To se je zgodilo na Francoskem. Našim materam pa zaupamo, da niso tako pozabljive. Koliko bi bil človek težak na raznih planetih? Kadar pravimo, da je človek težak 76 kg, tedaj vemo, da ga zemeljska privlačna sila privlačuje k sebi s silo 76 kg. Privlačna sila pa je odvis-na od velikosti in gostote nebesnega telesa. Cim manjši je planet, tem manjša je njegova privlačna sila. človek, ki je na zemlji težak 76 kg, bi tehtal na mescu 12.70kg, na Jupitru 133 kg. Isti človek bi tehtal na soncu 2000 kg. Če bi pa ta človek s 76 kilogrami prišel na kako zvezdo, ki je med Marsom in Jupitrom, bi bil težak 112 gramov. Na težo pa ne vpliva samo velikost nebesnega telesa, ampak tudi gostota snovi, iz katere je sestavljeno to telo. Če bi imela zemlja le hip tako gostoto, da bi bila po svoji teži enaka soncu, bi bil kilogram na zemlji težak 324.000 kg. Dekle, ki sedaj tehta SO kilogramov, bi potem tehtalo 16.000 ton. Če bi bilo mogoče zmanjšati privlačno silo, bi človek mogel opraviti veliko več dela. Tako bi človek, ki na zemlji nese 50 kg, nosil na mesecu 300 kg, na nekaterih manjših planetih celo 34.000 kg. Na teh planetih bi lahko dosegel rekorde, saj bi lahko preskočil največjo cerkev in nosil ogromne teže. Pisatelji med seboj Frank Wedekind je prisostvoval premieri »Mladosti« s pisateljem Halbeom. Med predstavo je opozoril Wedekind svojega prijatelja Halbea, da spi v parterju neki gospod. V kratkem pa se je vprizorila premiera VVedekindove igre »Markis Keith«. Sedaj je pa Halb opozoril svojega prijatelja, da nekdo spi v parterju. Wedekind je, ne bodi len, odgovoril: »To je še oni gospod, ki je zaspal o priliki premijere tvoje igre. Kakor vidiš, se še sedaj ni prebudil«. Ura, ki vedno gre. Švicarski urar Reutter je naredil uro, ki izpolni 6anje vseh, ki svojo vsakdanjo spremljevalko v 6Voji pozabnosti cesto pozabijo navijati. Reutterjeva ura gre namreč neprestano orez navijanja. Uro goni toplota. V ari je cevka v obliki črke V. V tej cevki je živo srebro m tekoč plin, cevka 6ama pa se nahaja v kovi-uastem bobenčku. Kadar 6e toplota le neznatno spremeni, raste živo srebro in cevka v bobenčku se premakne. To gibanje žene uro. Ce se temperatura spremeni 6amo za 1 stopinjo, gre ura 5 ur. Toplota pa 6e noč in dan spreminja, torej gre ura večno in je z njo konec sitnemu navijanju. Radio Programi Radio Ljubljana Četrtek, 16. decembra: 12 Pesmice današnje dobe (ploSče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 čas, spored, obvestila — 13.15 Opoldanski koncert Radij, orkestra —, 14 Vreme, borza — 18 Zvoki radosti (Kad. orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Kolarič) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae. ara — 19.50 Zabavni kotiček — 20 Pevski kvartet 'Fantje na vasi« — 20.40 Valčki Johanna Straussa (plošče) — 21 Rondoji sKladateljev: Couperin, Rameau, Onssek, Hay-dn, Kuhlan (g. Serčko Koporc predava, gdč. Herta Seifert igra na klavirju) — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 2215 Podoknice (plošče). Drugi programi Četrtek, 16. dec,: Belgrad: 20 Narodne pesmi, 30.30 Simfonični koncert, 22.15 Plošče — Zagreb: 20.15 Anpleška glasba — Dunaj: *J0 Moderna balada, 22.30 Zabavna gl. — Budimpešta: 19 30 Igra, 21.15 Beethovnova sonata, 22.25 Ciganska glasba, 23 Operni ork. — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert, 21 Igra — Rim-Bari; 21 Opera — Praga: 20.55 Orkester — Varšava: 20 Švedske pesmi, 21 Ljudski koncert — Berlin: 20 Plesna gl. — Kbnigsberg: 19 10 Zimska simfonija — Hamburg: 20.10 Opereta — Koln: 20 Mozart Beethoven Človek ne bi mislil, kako so ljudje naivni in kako bi radi preslepili strokovnjake, kadar ponujajo v prodajo razne starinske predmete. N. pr. neka dama je prinesla ravnatelju muzeja emajlirano tobačnico: »Dovolite, da vam ponudim tobačnico Marije Antoniette. Že 500 let jo hrani naša rodbina in Vam jo prodamo, če hočete.« — Ko je ravnatelj muzeja poskušal, da pojasni dami, da Marija Antonietta ni živela pred 500 leti, se je dama razjezila, odkod ve ravnatelj, da ona ni živela pred 500 leti. Ona sama dobro ve, da je res živela takrat. Strokovnjaki Najbolj nevarni muzejem pa so tako imenovani »strokovnjaki«. Eden take vrste je prinesel v muzej sod, na katerem so bile nekakšne slike. Trdil je, da je to izdelek nekega neznanega umetnika iz srednjega veka. Ravnatelj pa mu je dokazoval, da to ni res in so ga morali na vse zadnje e silo vreči čez prag. Čudno je še to nazadnje, da je taisti človek tožil muzej, češ, da ga je ravnatelj ozmerjal z idiotom. — Neki takšen strokovnjak je zapustil svoji družini precejšnje število slik iz rokokojske dobe. V svoji oporoki je trdil, da so te slike ogromne vrednosti, pa je zaradi te vred- Potovanje na mesec ni več nesmisel, ampak prihaja v resničnost Predsednik Britanskega interplanetarnega društva je dal o priliki svoje izvolitve za predsednika nekaj zanimivih podatkov o potovanju na mesec. On pravi: Vsak znanstvenik bi moral izreči, kadar govori o 6Vojih načrtih, da je to njegovo mišljenje. Na ta način ne bi bilo toliko neprijetnosti, pa tudi ne toliko neresnosti, kadar se pojavi kaka nova teorija. Pred 80 leti je izjavil nek znan angleški zdravnik, da človek ne prenese hitrosti 90 km. Če bi človek vozil večjo hitrost, bi umrl. Pred 40. leti je strokovna komisija ministrstva za vojsko izjavila, da ne more biti brezžična telegrafija koristna za vojsko. Neki resen angleški politik je celo izjavil, da je oni človek bedak, ki trdi, da se bodo londonske ulice osvetlile z »gorečim zrakom«. Ko sem jaz sam pred 30 leti dokazal svoj aparat za televizijo, so me proglasili za norca. On 6am je iznašel mnogo novega v tehniki: Brezžično upravljanje torpeda in zrakoplovov itd. Sedaj pa je izjavil, da obstoje možnosti za potovanje izven mej zemeljske privlačne sile. Načrti za zračno ladjo so že napravljeni. Takšna ladja mora biti noeti slike razdelil med svoje sorodnike. Nazadnje so dokazali, da niso slike vredne niti toliko, kolikor stanejo okvirji. Robček kraljice Charlotte Znano je, da je kraljica Charlotta, žena nesrečnega mehikanskega cesarja Maksimiljana naprosila Napoleona III. za pomoč. Pri tej priliki so ji ponudili limonado v želji, da jo pomirijo. Nesrečna Charlotta je zblaznela pri tej priliki. V tej blaznosti je zgrizla svoj robček. Ravno ta robček je ponudila neka žena dunajskemu muzeju. Lastnica je povedala, da je ona nečakinja sobarice pokojne Charlotte in je na ta način podedovala ta robček. Bila je neverjetno razočarana, ko je muzej odklonil ponudbo za raztrgani robček. Zenska ni več zahtevala za ta robček, kakor 1000 din. — Neki starček je prišel v muzej in ponudil svoj najnovejši izum, kako se da ugotoviti avtor slike. Kot dokaz za svoj pravilni način odkrivanja avtorjev slik, je hotel dokazati na sliki Piaceta. Strokovnjak iz muzeja je rekel, da je njegov način zelo zanimiv, toda ne drži, ker to ni Piacetova slika, ampak nekega drugega slikarja. Tako ljudje skušajo preživljati sebe, nekateri na pošten, drugi na nepošten način. zelo velika, da ima dovolj pogonske sile s seboj. Ta pogonski material bi zadostoval za dve tretjini poti, eno tretjino poti bi opravljala vztrajnostna sila. Vse je , že preračunano, načrti izdelave tega broda so izdelani, samo denarja ni. On misli, da se bo dalo ravno tako z raketo potovati kam na obisk v vsemirje. Prepričan pa je, da se bo ravno tako potovanje za sto let vršilo prav pogostonia. Žena, ki le dobila Nobelovo nagrado Vsak, ki dela na književnem ali znanstvenem polju, sanja, da bi dobil to nagrado. Koliko pa sanjajo žene o tej nagradi? Nobelova nagrada je neke vrste duševna olimpiada in nosilci teh nagrad postanejo kaj kmalu svetovno 6lavni. Norveška pisateljica Undset Sigrid je druga žena iz skandinavskih zemelj, ki je dobila Nobelovo nagrado. V svoji mladosti ni nikdar mislila, da postane pisateljica, ker jo je bolj zanimalo slikarstvo. Pomanjkanje in beda pa sta jo prisilila, da se je lotila tudi drugega dela. Tako je postala pisarniška pomoč s skromno plačo. Ko je postala dvajsetletna, je napisala svojo prvo pripovedko. Dala je ni tiskati, toda njeni prijatelji so ji prerokovali N« meddržavnem telovadnem tekmovanju med Madžarsko in Nemčijo so telovadci pokazali gornjo lepo skupino. Na tekmovanju je zmagala Nemčija Smrt kapitana Randalla. Ure so tekle, a sovražnika ni bilo... . Vzšel je mesec, srebrn in poln. Zidovi so bili zdaj podobni temnim obrisom, samo tu in tam so se belili v mesečini, ki je lila na dvorišče. Campbell je zamišljeno govoril: »Zdi se mi, da Surat kan ne bo več poskusil napada! Morda se bo začel jutri z nami pogajati... Tudi on ne sme in ne more izgubiti kaj preveč ljudi, ker se pripravlja za napad na Loharo.« Vickers mu je odvrnil: Foto Warner Bro* Vickers je malega Prema učil ravnati s puško. M. Jacoby - R. Leigh: 72 Poročnik indijske brigade Elizabeta je malčka na vse načine skušala pregovoriti, da M ostal pri njej, toda vse njene lepe besede niso imele nič uspeha. Fantek je trmasto zahteval, naj ga odvedejo k očetu in k sahibu Vickersu. Nazadnje so ga morali odpeljati v sosednjo barako, kjer je bil oče. Preden je odšel, ga je Elizabeta poljubila in mu rekla: »Bodi pameten, malček moj!« Deček je odšel za vojakom. Narednik Prema se je začudil, ko je videl svojega sinčka, kako prihaja v barako miren, resen, brez solz v očeh, kakor odrasel človek, ki je prestal težak udarec usode. Prema je šel naravnost k očetu in se začel z njim potiho pogovarjati. Oče je sprva prikimaval, potem pa se je zdelo, kakor da se brani in sinu nečesa ne dovoli. Vsi v baraki so gledali ta prizor. Nihče, razen nekaj indijskih vojakov ni slutil, kaj prosi deček očeta in česa mu ta ne mara dovoliti. Vickers je stopil do njiju in je vprašal narednika Prema: »Kaj je? Kaj hoče mali od tebe?« »Sahib, hoče, naj mu pokažem, kako se strelja, ker je sklenil, da se bo maščeval za smrt svoje matere.« »Ubil bom Surata kana!« Te besede je otrok izrekel tako na glas in tako odločno, da so se vse, ki so stali blizu njega, spogledali in mislili, da je malček zaradi prestanega strahu in groze znorel. Samo indijski vojaki so kar naprej strmeli predse. Vickers pa je slutil, kaj se godi v duši tega malega Indijca. Dobro je požnal duševnost teh preprostih ljudi in se ni čudil toliko, kakor so se drugi, ko je izvedel za fantkovo željo in za njegov sklep. Vedel je tudi, da je otrok že tako velik in pameten, da mu bo oče zastonj branil ,ker bo prej ali slej le skušal storiti tisto, za kar se je v teh težkih urah odločil. Dejal je indijskemu naredniku: »Pusti ga, Prema. Saj veš, da bo otrok vztrajal pri svojem sklepu.« Prema je samo sklonil glavo in ni nič odgovoril. Vedel je, da ima major Vickers prav. Če ne bo on zdaj pokazal fantku, kako je treba ravnati s puško, bo šel v drugo barako in tam mu bo kateri od indijskih vojakov že razložil vse, kar bo želel... Sin mora maščevati smrt svoje matere ... Torej je boljše, če ostane pri njih. Je pač tako usojeno... Vickers je sam odvedel fantka do okna in mu tam razložil ves ustroj puške. Fantek je pazljivo poslušal. Z malimi rokami je trdno držal puško in se učil, kako je treba meriti in streljati. Ko je Geoffrey odšel od okna v drugi kot, kjer se je polkovnik Campbell pogovarjal s kapitanom Randallom, je ostal mali Prema na svojem mestu s puško v roki. Bil je pripravljen, da počaka sovražnika in maščuje smrt svoje matere .,. Oče ga je samo zdaj pa zdaj naskrivaj pogledal. Pri vsakem pogledu so se mu oči napolnile s solzami. Ali naj zdaj, ko je ostal brez žene, izgubi še sina, edinega otroka? ... Somrak je začel padati Na zahodu se je temnilo nebo. Od vzhoda so pluli veliki beli oblaki, podobni čudnim pošastim, njihovi robovi so sijali v bakrenem ognju. Beli zidovi, v katere so strmeli vojaki, so vse bolj temneli. Nebo je dobivalo temno zeleno barvo, ki je prešla v črno sinjino šele, ko so vzšle prve zvezde... *61o?euahJ dom« izhaja raak .JHavtuk 12 Ma*e£na naročnina ti Din ca Inozemstvo 21 Din Uredništvo Kopitarjeva alica «/TIL Telefon 2994 ta 299b Upiafai toDitajiet« a lelefou 2991 Za JD£o«io.vau#ko tiskarna * Ljubljani} Bi Ce& izdajatelj; Ivan Uredniki Joža Količek.