1994- vfti KRONIKA -3/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino Boris Radosavljevič KRVAVI KONEC OBRENOVIČEV Majski prevrat 1.1903 v Beogradu in odmevi nanj v sodobnem slovenskem časopisju Kadar v sodobnem časopisju (tujem in do- mačem) beremo o dogajanju v Srbiji v XIX. in v začetku XX. stoletja, se človek ne more izogniti vtisu, da je zgodovina tega naroda zgolj zgo- dovina vojn, zahrbtnega boja dveh dinastij (biv- ših pastirjev in trgovcev z živino - to se je dalo prebrati kdaj pa kdaj tudi v Slovencu) za oblast, državnih prevratov, dvomih škandalov, nad ka- terimi se je naslajala cela Evropa, nenehnih spre- minjanj ustav in neustavnih razmer. Skratka, gre za zgodovino tudi za balkanske razmere precej nemirnega naroda. Precej podobno so razmere v omenjenem obdobju opisane tudi v literaturi. Konec nekega bivanja ali zaključek nekega procesa ponavadi pomeni (ali pa omogoči) hkrati nastanek novega. Tako je tudi z dogajanjem, ki ga obdelujemo v pričujočem sestavku. Pomenilo je konec dinastije Obrenovičev in hkrati vrnitev dinastije Karadordevičev na srbski prestol. Maj- ski prevrat je usodno vplival na nadaljnje doga- janje, najprej seveda v sami Srbiji, potem tudi v njeni soseščini, sprva ožji (balkanske vojne), in končno v Evropi (I. svetovna vojna). Še posebej usodni vpliv je to dogajanje pozneje imelo tudi na ostale južnoslovanske narode. Tudi to je eden izmed razlogov za sam izbor teme pričujočega sestavka. Sama vest o uboju poslednjega Obrenoviča je izzvala različne odmeve v Evropi. Na evropskih dvorih so jo sprejeli s strahom in ogorčenjem, čeprav za uradne kroge (vsaj nekaterih držav - npr. Avstro-Ogrske in Rusije) ni pomenila pre- velikega presenečenja. Tudi v očeh evropskega javnega mnenja srbski dvor ni nikoli posebno dobro kotiral, sta pa zadnja Obrenoviča zato iz- datno polnila strani "rumenega" tiska, kot bi da- nes temu rekli. Zato je ob tej novici (razen v Angliji, ki je glede tega poseben primer) javno mnenje ostalo precej neprizadeto. Stvari so se seveda rahlo spremenile, ko so na dan začele pri- hajati vse pikantnosti o izvedbi tega uboja. Le-te so namreč presegale tudi vzdržljivost želodca povprečnega bralca še tako pogrošnega časopisa. Te zadeve so tisti, ki so srbske razmere bolje poznali, jemali bolj "naravno" in jih šteti za ne- izogiben rezultat razmer. S tem v zvezi bomo pozneje videli tudi zanimiva stališča v sloven- skem časopisju. Da so bili krvavi dogodki v Beo- gradu imenitna kost za glodanje, priča tudi dejstvo, da je v Srbijo nemudoma prihitelo okoli 200 dopisnikov raznih evropskih listov. Razgreto ozračje, ki so ga tudi sami pomagali ustvarjati, se je začelo počasi ohlajati, ko so ugotovili, da v Beogradu vlada red in mir in da uboj sam nima prav nobene povezave z dogodki v Makedoniji. Na balkanske vojne je bilo pač potrebno še malo počakati. Ker je nova oblast v Beogradu uspela po pre- vratu v državi ohraniti red in mir, sta diplomaciji Rusije in Avstro-Ogrske, dveh najbolj zaintere- siranih dižav za položaj na tem delu Balkana, prevzeli prvo fazo akcije glede priznanja novega režima. Seveda ju je pri tem vodila predvsem želja po ohranitvi svojih, že pod prejšnjim reži- mom pridobljenih pozicij. Tako sta vladi obeh avtokratskih monarhij (s tovrstnim poudarkom na Rusiji) bili pripravljeni gledati na uboj srbskega kralja kot na notranjo zadevo Srbije, v katero se ne mislita vmešavati. Sta pa zato težili k temu, da se oblast začasne vlade čim prej konča z izvo- litvijo Petra Karadordeviča. Razen že omenjenih dveh držav je največ zanimanja za srbsko nasilno menjavo na prestolu kazala Anglija. Samega an- gleškega kralja je dogodek precej pretresel, še posebej zgražanja vredno pa je zanj bilo to, da so brutalni umor zagrešili častniki, ki so kralju pri- segli zvestobo in bi ga pravzaprav morali pred takšnimi stvarmi varovati. Tudi angleški diplo- mati v svojih poročilih o tem dogodku niso nič kaj preveč ovinkarili. Za samo dejanje so odkrito uporabljali besedo mesarjenje. Anglija je še pred prihodom novega kralja v Beograd odpoklicala svojega beograjskega poslanca. Na tem mestu bi se pravzaprav vrnili k spremljanju beograjskih dogodkov na Sloven- skem. Kot je razvidno že iz naslova pričujočega 12 1994- OH KRONIKA ^ -3/42 Časopis za slovensko krajevno zgodovino sestavka, je bil avtorjev poglavitni namen raz- iskati odnos slovenske javnosti do majskega pre- vrata ter razmer v Srbiji neposredno pred njim in po njem. Gre torej za dogajanje v Srbiji leta 1903, za vedenje o njem ter odmevih in odnosu do tega dogajnja na Slovenskem. Ta odnos je v pomanjkanju ostalih virov lahko včasih dovolj transparenten tudi skozi dnevno časopisje, seveda z določenimi zadržki. V času, ki ga obravnava- mo, so bili časniki pač osnovno sredstvo javnega obveščanja. Ostaja pa dejstvo, da sredstva jav- nega obveščanja zraven svoje poglavitne deklari- rane fiinkcije (obveščanje javnosti) opravljajo tudi druge. Vemo namreč, da so hkrati tudi zelo pomembno sredstvo za ustvarjanje (ali usmerjan- je) javnega timenja. O določeni zadevi se da pi- sati tako ali drugače. V takratnem slovenskem prostoru sta odličen primer za to Slovenec in Slo- venski Narod. Vpliv določenega medija v jav- nosti pa je odvisen tudi od njegove razširjenosti znotraj določenega prostora. To je bilo potrebno upoštevati tudi pri izboru virov. Po teh kriterijih sta v ta izbor nujno prišla tudi zgoraj navedena časnika. Kot nekakšen geografski korektiv pa sta bila pritegnjena tudi časnika, od katerih je eden nekako "pokrival" slovenske zahodne oz. primor- ske pokrajine - to je bila Edinost (liberalno usmerjen list, ki je izhajal v Trstu), drugi pa vzhodne. Gre za Slovenskega Gospodarja (kato- liško usmerjen) z njegovimi prilogami. Nekaj drobcev je bilo moč najti tudi v ostalih listih npr. v Naših zapiskih. Prav tako so bili k uporabi pri- tegnjeni tudi nekateri srbski viri, če se je z nji- hovo pomočjo lahko potrdila ali ovrgla vero- dostojnost poročil v slovenskem časopisju. 9. januarja 1. 1903 je v Slovenskem Narodu na prvi strani izšel članek, ki naravnost odlično ilustrira tudi siceršnji odnos tega časopisa do srb- skih razmer in poročanja drugih (predvsem avstrijskih in nemških) časnikov o njih. Za Narod hi lahko rekli, daje bil odločen nasprotnik "nemškutarskih obrekovalcev", včasih pa celo neke vrste srbski "odvetnik". To velja v precej- šnji meri tudi za druge slovenske liste, v tej smeri pa je še posebej izstopala npr. Edinost. Kot primer samo nekaj odlomkov iz tega članka: "Srbija je danes ona država, na katere račim se zabavajo evropski listi. Kadar namreč nima avs- trijsko in nemško časopisje drugih senzacio- nalnih motivov, pa se loti Srbije v trdni veri, da si sme o njej še toliko neverjetnih stvari izmiš- ljevati, najde se vedno dovolj ljudi, ki vse ver- jamejo. Dementi pridejo ali prepozno, ali jih pa to Srbiji sovražno časopisje sploh ne priobči. Potrebno je tedaj, da vsaj slovanski politiki sprej- mejo vsako tako senzacionalno vest iz Srbije s potrebno rezervo..." Članek se nanaša na obisk grofa Lambsdorffa v Beogradu in na špekulacije, ki so jih ob tem obisku objavili v National Zeitung^. V začetku marca 1. 1903 se je pisalo o oblet- nici razglasitve Srbije za kraljevino,2 pri čemer pa v poročilih o proslavi ob tej priložnosti niso pozabili zapisati, da se predstavniki skupščine slovesnosti v cerkvi, pa tudi poznejšega sprejema niso udeležili. To je lahko pomenilo samo eno - kralj šteje skupščino za že razpuščeno. O kra- ljevih "nesporazumih" s skupščino so poročali tudi prej. Tako je Slovenski Narod že v januarju pisal, da "parlamentarne razmere v Srbiji ... niso ugodne". To naj bi potrjevalo tudi dejstvo, "da se je državni proračun brez sklepa skupščine podaljšal do konca leta 1903". V Narodu niso pozabili dodati, da se podobno počne tudi v Avstriji s pomočjo paragrafa 14. Napovedovali so tudi možnost novih skupščinskih volitev v letu 1903.3 Ponovno so se začele pojavljati vesti, ki so potrjevale, da se v Srbiji resnično pripravlja nova sprememba ustave. Poglavitni namen te spre- membe pa naj bi bil "razširitev prerogativov kro- ne".** To je moralo nujno povzročiti odpor srb- skih političnih strank in tako lahko že nekaj dni pozneje beremo tudi o odstopih nekaterih vladnih ministrov, kot reakcijo na kraljeve namere. Tako sta odstopila zunanji minister Sima Lozanič in prosvetni minister Luka Lazarevič.* Sami "spremembi" ustave je predhodil dogo- dek, ki je nedvoitmo še pospešil Aleksandrov ko- nec. To so bile t. i. marčevske demonstracije. Tu- di o tem imamo precej poročil. Slovenec o tem poroča takole: "Radi odredbe, ki jo je izdala beli- gradska policija, ki nalaga trgovskim pomočni- kom, da morajo nositi službene knjižice, so ho- teli isti v nedeljo (23. marca/5, ^rila 1903 - op. B. R.) demonstrirati proti temu, kar pa jim je preprečilo orožništvo. Demonstrantom so se pri- družili tudi visokošolci. Ob spopadih z orožniki je bilo ranjenih več oseb. Na večer so se demon- ' Slovenski Narod, 9. januarja 1903, štev. 6. 2 Slovenec, 9. marca 1903, štev. 55; Slovenski Narod, 9. marca 1903, štev 55. 3 Slovenski Narod, 17. januarja 1903, štev. 13. Slovenski Narod, 24. marca 1903, štev. 67. * Slovenec, 4. in 6. aprila 1903, štev. 76 in 77; Slo- venski Narod, 6. aprila 1903, štev. 77; Edinost, 4. aprila 1903, štev. 76. 13 1994- v#i KRONIKA -3/42 časopis za slovensico krajevno zgodovino stracije ponovile in je došlo na ulice mesta tudi konjeništvo, ki je radi izzivalnega vedenja dija- kov tudi streljalo. Število ranjenih še ni znano. Izkazalo se je, da sta ona dva eskadrona konje- ništva prišla na prizorišče šele potem, ko so orož- niki že razpršili demonstrante. Vojaki so vsesko- zi streljali le slepo, da so preprečili nadaljno nabiranje ljudij. O polu noči je vladal popoln mir po vsem mestu. Večina opozicijskih listov je bila zaplenjena radi poročila o zadnjih dogodkiL Eden ranjencev, neki trgovski knjigovodja, je umrl vsled dobljenih ran. Število ranjencev ce- nijo na 15-20 oseb. Demonstrantje so klicali: ži- vela armada!, kar je dokaz, da so ti dogodki tudi v zvezi z zadnjo krizo. Pri uredništvih vladnih listov so pobili okna". Slovenski Narod poroča o petih mrtvih in šestnajstih ranjenih demonstran- tih. Narodovi podatki se skoraj ujemajo s srb- skimi uradnimi viri, obstaja le malenkostna raz- lika v številu ranjenih.ö Seveda si vsega tega kravala ne moremo za- misliti samo kot izraz nezadovoljstva in užalje- nosti trgovskih pomočnikov, ker naj bi bile tudi zanje uvedene legitimacije, kot o tem piše Slo- venec. Vedeti je potrebno, da so bile izkaznice s fotografijo dotlej obvezne le za "prijateljice no- či", služabnike in hišne pomočnike, kuharje in ribiče, se pravi poklice, ki niso ravno visoko kotirali na družbeni vrednostni lestvici. Konec leta 1902 je res prišlo do nekaterih sprememb, ki so se nanašale na to področje, vendar je še tik pred demonstracijami upravnik mesta Beograda Božidar Maišičanin pomočnikom zagotovil, da se nanje te odredbe ne nanašajo. Očitno to po- močnikov ni pomirilo in so demonstracije kljub prepovedi poskušali izvesti. Pri tem so jim še posebej izdatno pomagali dijaki in študentje, ki so "solidarnost" s trgovskimi pomočniki izko- ristili tudi za proteste zoper načrtovani državni udar, o katerem so čivkali že vrabci na beo- grajskih strehah. To je bil verjetno tudi glavni razlog neredov, razviden tudi iz gesel, ki so jih vzklikali demonstrantje ("Živeo ustav!", "Dole s kraljem!", "Dole s kraljicom!" in "Živela repub- lika!"). Poleg mrtvih in ranjenih so jo še najbolj skupila "režimska" uredništva glasil. Dejstvo je, da je takoj po marčevskih demon- stracijah Aleksander dejansko izvedel nov držav- ni udar. Ta je naletel na močan odmev tudi v slovenskih časnikih.Tako se je zgodilo, da lahko * Slovence, 7. aprila 1903, štev. 78; Slovenski Narod 6. in 7. aprila 1903, štev. 77 in 78; Edinost, 6. aprila 1903, štev. 77; Srpske Novine, 2. aprila 1903, štev. 74. npr. v isti številki Slovenca ali Slovenskega Na- roda na začetnih straneh beremo še o neredih v Beogradu, na koncu lista (med brzojavkami) pa že tudi o Aleksandrovem državnem udaru. Malce nenavadno je, da se vsi slovenski listi kar nekako strinjajo v tem, da gre sicer resnično za novi Aleksandrov prevrat, vendar pa naj bi ga izzvali radikalci sami, ker seje pokazalo, "daje resničen svojedobni Milanov izrek, da se z radikalci ne da vladati". Tako piše Slovenec. Slovenski Narod pa pravi o tem takole: "Ustavo leta 1901 so na- pravili radikalci, ki so bili takrat na krmilu. Se- veda so si državne zakone tako prikrojili, da bi ostala njihova stranka za večne čase vladujoča. Ne le v senatu in državnem svetu so si zagotovili večino, temuč tudi svoje plače so si v ustavi uredili (o tem 84. člen - op. B. R.) ter sploh skrbeli za to, da bi jih ne bilo mogoče pregnati iz varnih pozicij. Tudi volilni red, tiskovni in društveni zakon so si prikrojili po radikalnem obrazcu". Bistvo samega dogajanja bi povzeli po Slovencu, ki pravi, da je "serbski kralj Alek- sander ... izdal včeraj (7. aprila oz. 25. marca po srbskem koledarju - op. B. R.) na srbski narod dve proklamaciji, s katerima razveljavlja sedanjo ustavo ter razpušča vsa zastopstva, obenem pa oktroira novo ustavo. Ta državni prevrat je pa prav posebne vrste. Ustava iz 1. 1901 je razve- ljavljena za četrt ure, po preteku tega časa je pa zopet dobila prejšnjo veljavo, seveda s spre- membami, ki so se kralju zdele potrebne. Kratko se da ta prememba takole označiti: Radikalnemu zmaju v Srbiji je kralj poruval nevarne zobe in po tej operaciji mu zopet podelil še nekaj ur živ- ljenja... Dotično odstavek kraljeve proklamacije slove: Iz navedenih razlogov suspendiram veljav- nost ustave z dne 6. aprila 1901 za kratko dobo. Vso državno in vladno oblast sprejemam v svoje roke ter odrejam sledeče: Ukaz o imenovanju senatorjev ne velja, ugasnejo mandati državnih svetnikov. Narodna skupščina, ki je bila izvo- ljena za dobo 1901 do 1904 je razpuščena ter izvoljeni senatorji izgube svoje mandate. Veljavo izgube zakoni: tiskovni zakon iz 1. 1882 z modi- fikacijami iz 1. 1884 in 1892, občinski zakon iz 1. 1866 z modifikacijami iz 1. 1875 in 1878. V drugi proklamaciji uveljavlja kralj zopet ustavo iz 1. 1901 senat in tajni volilni zistem torej še ostaneta, le senatorji oziroma poslanci bodo iz- nova imenovani oziroma voljeni... Kralj Alek- sander je bil torej le dobrih pet minut samo- vladar. Toliko časa je potreboval, da je postrigel peruti radikalcem, ki so svojedobno onemogočili 14 1994- KRONIKA ^ -3/42 časopis za slovensico krajevno zgodovino vsako neradikalno vlado. - Vse je sedaj odvisno od izida novih volitev, glede katerega doslej še ni mogoče reči, da bo v prilog vladi. Seveda bodo neradikalni svetniki vedeli, kaj je želja Aleksan- drova... " Ta "dotični odstavek kraljeve prokla- macije" je dokaj korektno povzet po srbskem uradnem listu.' Slovenski narod je ob tem svo- jim bralcem sporočil tudi to, da "s spremembo srbske ustave so na Ruskem jako nezadovoljni ter so zamerili kralju, da je baš v sedanjih zmedenih časih nastopil z novim razburljivim sredstvom".* Glede na zgoraj navedeno bi bilo mogoče napačno sklepati, da je bil Aleksandrov "abso- lutizem" v slovenskih časnikih deležen podpore in razumevanja. Še posebej so obsojali perfidnost "novega" tiskovnega zakona. Ker je zahteval "sedaj uveljavljeni tiskovni zakon od vsakega lista 5.000 dinarjev kavcije, od urednikov pa 'dokaz sposobnosti' preneha vse polno tukajšnjih listov, v prvi vrsti dnevnikov, katerih je 16".9 To, da z njim niso bili zadovoljni Rusi, za Aleksandra ni bil največji problem. Zanj je bilo veliko huje, da z njim niso bili zadovoljni nje- govi lastni državljani. Ob marčevskih demonstra- cijah se je med drugim pokazalo tudi to, da vsaj nekateri deli vojske niso najbolj navdušeni nad tem, da bi po ukazu nadrejenih morali gaziti po svojem ljudstvu. To velja še posebej za del častnikov in vojakov šestega polka, ko so se izkazali "u bratimljenju sa gradanima (Vasic)". Zaradi tega, pa tudi zato, ker proti demon- strantom ni hotel nastopiti s silo, je bil zamenjan tudi komandant tega polka podpolkovnik Stevan Ilič. Prava ironija usode pa je, da so na njegovo mesto postavili podpolkovnika Petra Mišica, ki je spadal v krog častnikov, ki so bili aktivno vključeni v zaroto zoper poslednjega Obrenoviča. Obnašanje šestega polka se je nadrejenim zdelo zelo similjivo, prišlo pa je tudi obvestilo, da se v tem polku šepeta o neki častniški zaroti. Zaradi tega sta bila aretirana kapetan Radomir Aran- delovič in poročnik Jovan Mirčič. Oba sta bila zaradi pomanjkanja dokazov po treh dneh izpu- ščena. 10 Seveda so se ob teh razburljivih novicah kaj kmalu tudi pri nas pojavili komentarji. Enega prvih je objavil Slovenski Narod. Zanj lahko rečemo, daje naravnost odlična analiza razmer v Srbiji, glasi pa se takole: "Vsi pojavi zadnjih dni kažejo na to, da stoji Srbija na pragu usodnih dogodkov. Kralj Aleksander nadaljuje nesrečno taktiko svojega očeta, da preseneča prebivalstvo z iznenadenji. Tako nepotrebno iznenadenje je najnovejša ustava. Kralj je poslušal svoje stran- karske svetovalce ter izvršil napad na radikalce, ki tvorijo štiri petine vsega prebivalstva. S tem si je mislil kralj pridobiti liberalce, toda liberalci so na svojem sestanku izjavili, da ostanejo še na- dalje v opoziciji (del liberalnih politikov je imel pomebno vlogo pri pripravah na zaroto, po izvršenem prevratu pa jih je bilo kar nekaj v ti. revolucionarni vladi, med njimi tudi njen pred- sednik Avakumovič - op. B. R.). V boju z radi- kalci je podlegel kralj Milan, ki je bil vsekakor bolj nadarjen in izkušen od sina Aleksandra. V Srbiji se je z novo ustavo uvedla takorekoč vo- jaška diktatura. General je načelnik ministrstvu, generali so načelniki državnega sveta in senata. A kaj pomagajo kralju generali, ko pa nima voj- ske za seboj. V kritičnem trenutku mu je odpo- vedal cel polk pokoi^ino ter ni hotel iti nad demonstrante, ki so zažigali javno podobi kralja in kraljice. Tolika mržnja se še ni pokazala očit- no proti nobenemu srbskemu vladarju, niti proti Milanu. V začetku se je dolžilo avstrijske aspi- racije najnovejšega preobrata v Srbiji, a oficiozni listi iz Dunaja in Peste so Aleksandrovo početje obsodili; ravno isto je storilo tudi rusko časo- pisje. Odrinila se je najmočnejša stranka od sode- lovanja, odvzela se je svoboda tiska, ukrotila občinska avtonomija ter se onemogočilo združe- vanje. Koristi bo od vsega tega imela le neznatna klika okoli kralja. Država pa je zabredla v veliko nevarnost notranjih nemirov in pimtov, in ta nevarnost je tem večja, ker so ob istem času v Stari Srbiji in Macedoniji izročeni na milost in nemilost divjih Amavtov".ii Podobnih, vendar ^ Slovence, 7. in 8. aprila 1903, štev. 78 in 79; Sipske Novine, 25. marca 1903, štev 67; O tem tudi Slovenski Narod, 7. in 8. aprila 1903, štev. 78 in 79; Edinost, 7. aprila 1903, štev. 78. * Slovenski Narod, 11. aprila 1903, štev. 82. ' Slovenski Narod, 9. aprila 1903, štev. 80; Edinost, 9. aprila 1903, štev 80; Slovenec 10. aprila 1903, štev. 81. ^0 Dragiša Vasic, Devetsto tre(5a (Majski prevrat), Beo- grad 1925, str. 43 in 69; Slobodan Jovanovié, Vlada Aleksandra Obrenoviéa, druga knjiga, Beograd 1931, str. 311-312. 11 Slovenski Narod, 17. aprila 1903, štev. 86. 15 1994- KRONIKA èM^ -3/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino ne tako kvalitetnih člankov, je na to temo še nekaj. 12 Ker je že naslednji dan po objavi kakšne zgodbice na temo Srbije ponavadi sledila druga, s popolnoma drugačno vsebino, se teh "zgodbic" ni jemalo preveč resno. To pa je bilo lahko vča- sih usodno, saj so bile tako že vnaprej raz- vrednotene tudi tiste vesti, ki so dejansko vse- bovale neko racionalno jedro. Tako se je lahko zgodilo, da so kakšno vest ali nqjoved, za katero se je pozneje izkazalo, da je še kako usodno vplivala na neko državo in njene državljane, lju- dje pač prebirali ob jutranji kavi ali popoldan- skem čaju s približno enakim vznemirjenjem kot vremensko napoved. Zato ni čudno, da se je po- zornosti bralcev neopazno izmuznila tudi skoraj preroška napoved, ki je imela svoj izvor v Novem Sadu, objavljena pa je bila tudi v Slo- vencu med telefonskimi in brzojavnimi poročili 2. maja 1903, se pravi dober mesec pred dejan- skim, uspešno izvedenim atentatom na kralja Aleksandra. Govorila je o tem, da "vsi srbski časopisi, ki izhajajo izven Srbije, slikajo položaj v Srbiji kot jako resen in govore o popolnem prevratu in o zaroti, ki je razširjena po vsej državi, da vrže sedanjo dinastijo in povzroči, da se sestane skupščina, da izvoli novega kralja in sicer princa neke ugledne evropske dinastije. Pri- šlo je na dan, da so zarotniki kralja Aleksandra ponoči hoteli presenetiti v konaku in ga prisiliti, da podpiše odpoved, nakar bi ga skupno s kra- ljico Drago odpravili v Semlin (Zemim - op. B. R.). Armada je po teh poročilih popolnoma na strani zarotnikov in ne bo ganila prsta v obrambo kralja Aleksandra". 13 Nekaj pozneje je bila v našem časopisju ob- javljena vest o novi zaroti zoper kralja Alek- sandra. Povedati je treba, daje bila novica objav- ljena s precejšnjo dozo nejevere, kar po mnogih zarotah proti Aleksandru, ki so bile objavljene tudi v našem tisku, niti ni čudno. Slovenec tako navaja, da "iz Monakovega (Münchna - op. B. R.) dohaja malo verjetna vest, da je belgrajska policija prišla v posestvo nekega pisma, ki silno kompromitira črnogorski dvor. Gre se, kakor pravijo, za zaroto proti kralju Aleksandru, ki jo podpira črnogorski knez". To je objavil tudi Slovenski Narod, ki pa je dan pozneje objavil tudi tole: "Poročilo raznih inozemskih listov o zaroti proti kralju, v katero je zapleten tudi črnogorski knez, so polnoma izmišljene. Resnica pa je, da sta se na Reki oglasila dva agenta - provokatorja in se ponudila za krivo pričanje proti nekaterim srbski vlasti neljubim osebam".i"* Časopisne pozornosti so bile deležne tudi nove skupščinske volitve, ki so bile po kraljevi razpustitvi stare skupščine razpisane za 19. maj/l. junij 1903. Že vnaprej seje opozarjalo, da se opoziciji na volitvah ne piše nič dobrega, kajti "za bližnje splošne volitve v srbsko skupščino, ki se vree dne 1. junija po nekoliko spremenjenem volivnem redu, je že postavljenih vseh 130 vlad- nih kandidatov. Opozicionalne stranke so skupno imenovale le 24 kandidatov (Narod piše o 26 kandidatih opozicije - op. B. R.) ter torej 106 vladnih izvoljencev sploh ne bo imelo nobenega resnega protikandidata, in je vladi vsled tega že a priori zagotovljena ogromna večina. Iz tega se razvidi, da mora biti novi volivni red tako pri- krojen, daje opoziciji sploh vzeta vsaka možnost večjega zastopstva v zbornici".is Že na podlagi vsega tega je razviden tudi rezultat volitev. Mogoče je potrebno dodati le to, da ni bil iz- voljen prav noben kandidat opozicije. Dvor s svojimi priskledniki je slavil veličastno, vendar tudi svojo zadnjo zmago. Slovenec navaja, da je bilo izvoljenih 71 liberalcev, 30 radikalcev in 29 pretežno nevtralnih kandidatov (S. Jovanovič: 72 desnokrilnih liberalov, 34 desnokrilnih na- prednjakov in 24 "dvomih" radikalov). Za vladne kandidate naj bi od 183.905 volilcev volilo kar 182.583, za opozicijo pa le 1322. Ti podatki se popolnoma ujemajo s srbsko uradno statistiko, i« To pomeni, da so v novi srbski skupščini imeli večino desni liberali. Rahlo nenavadno pa prav gotovo deluje dejstvo, da je v trenutku, ko so desni radikali "postali" najmočnejša srbska stran- ka, dmgi del liberalov stavil na popolnoma dm- gačno karto - aktivno se je vključil v pripravo na zaroto zoper kralja Aleksandra. To nas v tem trenutku ne zanima, zato pa bi si morda ogledali še komentar rezultata srbskih vo- litev v Slovenskem Narodu. Upoštevati je treba strankarsko usmerjenost lista, zanimiva pa je tudi aktualizacija oz. primerjava z "domačimi raz- merami". Članek ima naslov Srbija brez opo- zicije: "Menda ga ni ustavnega parlamenta, v 12 Slovenski Narod, 18. aprila 1903, štev. 87; Slovenec, 27. aprüa 1903, štev. 94. 13 Slovenec, 2. maja 1903, štev. 99. 1^ Slovenec, 27. maja 1903, štev. 119; Slovenski Narod, 27. in 28. maja 1903, štev. 119 in 120. 1* Slovenec, 28. maja 1903, štev. 120; Slovenski Narod, 28. maja 1903, štev. 120. 1^ Slovenec, 3 junija 1903, štev. 124; S. Jovanovié, Vlada Aleksandra Obrenovida, druga knjiga, str. 318. 16 1994- KRONIKA ^ časopis za slovensico krajevno zgodovino -3/42 katerem bi ne bilo kotrole nad delovanjem vlade. Opozicija je potrebna in zdrava za narod, za katerega bi se sicer nihče ne zavzel, ako bi se hotela vlada polakomniti njegovega prava. Opo- zicija je ob enem dokaz, da je parlamentarno življenje zdravo, da se razvija v duhu časa ter da so sloji, ki so pripravljeni braniti ustavo in naro- dovo neodvisnost. Opozicijo tvorijo navadno v vseh parlamentih napredni sloji, ki so v manjšini. Reakcija ima pač v vseh državah, posebno še v katoliških, večino". Ta del, ki več kot očitno "opisuje" in "razlaga" tudi domače, slovenske razmere, se končuje s precej resignirano trditvijo: "Teme je na svetu več kot svetlobe". Nadaljuje se z delom, ki je (skoraj) v celoti posvečen raz- meram v Srbiji: "Tudi v srbski skupščini so tvorili opozicijo zastopniki inteligence, dočim so se druge skupine in stranke imele zahvaliti za svoje mandate več ali manj nerazsodni masi kmetovalcev in analfabetov (kak podoben ko- mentar se je dalo prebrati v Narodu tudi po kakšnih domačih volitvah - op. B. R.)... Nositelji radikalne, t. j. opozicijske struje na Srbskem so bili posebno Ribarac, Avakumovič in dr. Velj- kovič. Ni bilo veliko njihovih pristašev v skup- ščini, a večina in vlada sta se jih bali, tako da so se lahko ponašali: Malo nas je, pak smo ljudi! Generalu Cincar-Markoviču, sedanjemu srbske- mu ministrskemu predsedniku pa se je posrečilo pri ravnokar izvršenih volitvah v skupščino po- polnoma odpraviti opozicijo. S kakšnimi sredstvi se je to zgodilo, si lahko mislimo. Z zakonitimi gotovo ne. Srbski volilni zakon je imikum med vsemi ustavnimi državami... Ves svet ve, da je bila iz volilnega odbora izključena vsaka kont- rola opozicije. Kmetje so po svoji volji zapi- sovali oddane glasove, sestavljali število volilnih listov ter objavljali rezultate. Kar se je zgodilo pri teh volitvah na Srbskem, bi se ne smelo nikjer zgoditi, kjer se briga kdo za to, da se parlamentarni zistem spremeni v absolutistično spako... V narodni skupščini, ki bi morala pred- stavljati suvereniteto srbskega naroda, ne bo se- del noben neodvisem mož, ne bo se slišala svo- bodna beseda, izključena bo vsaka parlamentarna kritika. Izmed 130 poslancev jih je izvoljenih 71 takozvanih dvomih liberalov, ki storijo vse, kar hoče vlada... Še bolj značilno za politično nezre- lost in vladni terorizem pa je, da pred dvemi leti niso dvomi liberalci dobili niti enega glasu... In to so ljudje brez vsakega političnega ali social- nega programa- Vlada pa se ne bo dolgo veselila svoje zmage, kajti mladi naraščaj srbske inteli- gence je močan, njihov politični program je čist in idealen. Oni uče, da narodni napredek ne ob- stoji samo v programu, v patriotičnih deklara- cijah in v sijajnih frazah. Pravi narodni ideal se služi temveč z vztrajnim delom in železno do- slednostjo, česar pa ravno pogrešamo pri doseda- njih srbskih vladah in njenih privržencih".i' V tem času pravzaprav skoraj ni bilo dneva, v katerem v našem časopisju ne bi bilo kakšnega članka na temo Srbije. Če ni bilo kakšnih resnih dogodkov, so prav prišle tudi teme, ki so se z rahlimi spremembami vlekle skoraj do one- moglosti. V to serijo prav gotovo sodijo članki na temo srbskega prestolonasledniškega vpra- šanja s svojo podvarianto o nameravani kraljevi ločitvi in pa tisti, ki govorijo o najrazličnejših zarotah zoper srbskega kralja. Teh člankov je kar precej, mi pa bi si zaradi pomanjkanja prostora za vzorec ogledali samo komentar v Edinosti. Iz njega izvemo, da je "Srbija dežela senzacij in presenečenj. Nepretržna so na vrsti, da svet niti do odusta ne more priti, ministerske in parla- mentarne krize, državni prevrati in razni dogodki na dvom. Vse to so znamenja, da državno živ- ljenje v Srbiji je jako bohio. V zadnjih letih smo morali gledati, kako je krona, kakor važen se- staven del konstitucijonelne oblike vladanja, ska- kala od enega ekstrema do druzega, kako je sno- vala najneverjetneje kombinacije, kako je njih, katere je še včeraj preganjala do noža, danes vabila k sebi, da jih jutri zopet pahne od sebe; kako je cesto iskala svojih zaupnikov med ljud- mi, ki sami ne uživajo nikakega zaupanja med narodom! Tako so najneznačajneji ljudje najlagje uveljavljali svoje ambicije in umazane egoistične namene. Vse to povzroča, da je Srbija v nepre- stani krizi in da ne more priti do odnošajev, kate- re bi se moglo označiti kakor normalne. Te večne krize so provzročale, da je padel ugled dinastije in države ter da se je Srbija bolj in bolj odda- ljevala od svoje naloge slovanskega Piemonta na Balkanu. Mesto da je srbsko kraljestvo nekaka kristalizacijska točka stremljenja slovanskih dr- žavic na Balkanu - je nudila le prizore razpadanja in nesmiselnega trošenja svojih moči. Tudi zakon kralja Aleksandra s kraljico Drago je bil dogo- dek, ki je dajal svetu - bodi že upravičeno ali neupravičeno - mnogo gradiva za laTXie govorice, ki so ubijale ugled države in dinastije. Opore in netiva so dobivale govorice vsled tega, da je precej gotova stvar, da kraljica Draga ne podeli ^'^ Slovenski Narod, 5. junij 1903, štev. 126. 17 1994- vl^ KRONIKA èM^ -3/42 časopis za slovensico l