GOSPODINJE POZOR
NUDIMO VAM PREGLED, SERVIS in VZDRŽEVANJE plinskih naprav!
_
Pokličite: DAJM0X d.o.o., Kresnice
GSM: 041-696-147 ali 01/8977-940
Maj 2005, št. 5, leto 6
NOVICE IZ OBČINE LITIJA	www.litija.net/tiskarna-aco
Anja Poglajen državna prvakinja
Končalo se je prvo uradno Državno prvenstvo Teniške zveze Slovenije in sicer v kategoriji do 18 let, ki je prineslo Tenis klubu AS Litija nov naslov državnega prvaka. V kategoriji dvojic je skupaj z Diano Nakič (ŠTK Velenje) naslov državne prvakinje do 18 let v kategoriji dvojic osvojila Anja Poglajen.
V finalu sta bili uspešnejši od ljubljansko-mariborske naveze Mohorčič, Rečnik s 7/6 in 7/5 - rezultat dovolj zgovorno priča o napetosti dvoboja. Zlatu Anje sta dodala za piko na i še srebro Nejc Steiner in Matej Zlatkovič (oba TK AS Litija), ki sta v kategoriji dvojic pri fantih postala državna podprvaka - osvojila sta 2. mesto.	^—mm
nadaljevanje na strani 14
Polšnik, 5. junij 2005
9. pohod »Od cerkvice do cerkvice« z zanimivimi gosti
9. pohod »Od cerkvice do cerkvice« z zanimivimi gosti. Polšniškim pohodnikom bodo 5. junija polepšali nedeljo zanimivi glasbeniki, ki se bodo pridružili pohodu »OD CERKVICE DO CERKVICE«: Mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca, Oktet Valvasor, Folklorna skupina Adlešiči iz Bele Krajine, Duet Kati iz Celja, skupina La Vanda iz Ljubljane, letošnja državna plesna prvaka v Rock‘n‘Roll-u iz Dolenjskih Toplic, Ansambel Folklorne skupine Javorje in domača skupina Skrhane kose.
Zbor pohodnikov bo od 8. - 9- ure pred župniščem na Polšniku, kjer vas bo pozdravil Oktet Valvazor, domačini pa pogostili s kavico ali čajem in domačimi dobrotami,
da se boste lahko okrepljeni podali na pot, ob kateri vas bodo razveseljevali naši letošnji, zanimivi gostje. Sprehodili se boste po običajni poti vse do Glinjeka, kjer bo ob približno 13-30 uri sveta maša v naravi. Zaključek pa bo kot vedno pri Lovski koči, tudi letos pod šotorom in z zanimivim zaključnim kulturnim programom.
PREŽIVITE PRVO NEDELJO V JUNIJU V LEPEM KRAJU, V ZANIMIVI DRUŽBI IN NE POZABITE NA DOBRO VOLJO TER DOBRO OBUTEV!
VABI VAS TURISTIČNO DRUŠTVO POLŠNIK
OBNOVA PLEČNIKOVEGA SPOMENIKA žrtvam NOB v Litiji
V soboto, Zmaja 2005, ob 60 letnici zmage nad fašizmom in v spomin na osvoboditev Litije, je bila pred spomenikom žrtvam NOB, na Trgu svobode v Litiji, priložnostna slovesnost, ki jo je organiziral občinski odbor ZZB in udeležencev NOB Litija. V kulturnem programu je nastopil Pihalni orkester iz Litije, slavnostni govornik pa je bil župan Mirko Kaplja.
Ob tej priložnosti je bil obnovljen tudi spomenik, postavljen v spomin 95 padlim borcem in talcem iz Litije, ki ga je zasnoval znameniti arhitekt Jože Plečnik v letu 1951. Spomenik je eno zadnjih Plečnikovih del, po zasnovi je podoben Marijinemu stebru na Levstikovem trgu v Ljubljani, v postavitvi vogalnih stebričev pa Ilirskemu stebru. Po detajlih gre za kombinacijo egipčanskih in antičnih elementov v nekoliko drugačnih razmerjih in masah. Spomenik je iz kraškega kamna izklesal kamnosek Jakob iz Vodnikove delavnice, zadnja obnovitvena dela pa je izvajal domači izvajalec Portal iz Kresnic.
FOTO: M.Šušteršič
Rudolf in Metod Badjura na spominski plošči
Mestna skupnost Litija in Fundacija Villa Litta Litija bosta v petek, 24. junija ob 20. uri, organizirali otvoritev plošče litijskima rojakoma Rudolfu in Metodu Badjuri na njuni rojstni hiši na današnjemu Valvasorjevemu trgu. Spominska plošča bo odkrita v okviru praznovanj 100-letnice litijskega Planinskega društva, oba sta bila namreč tesno povezana tudi s planinstvom.
KDO STA BILA RUDOLF IN METOD BADJURA?	prvega slovenskega celovečernega igranega filma
Družina Badjurajestanovala na današnjem Valvasorjevemu	»Triglavske strmine.« Metod Badjura je bil prejemnik
trgu, v majhni hišici, ki še danes stoji. Oče Hinko je bil krojač,	številnih domačih in tudi visokih filmskih nagrad in
z ženo Marijo sta imela 5 sinov. Najstarejši je bil Rudolf	priznanj, med drugim tudi Prešernove nagrade.(mb)
(1881), najmlajši pa Metod (1896). Srednjim trem sinovom je usoda namenila kratko življenje, Rudolf in Metod pa sta postala izjemno znana in pomembna Slovenca.
Rudolf Badjura je bil prvi slovenski smučarski učitelj, organizator smučanja, planinstva, pionir slovenskega turizma, planinski pisatelj, pisatelj turističnih vodnikov, znanstveni pisatelj, raziskovalec geografskih pojmov in pisec številnih del s področja geografije, turizma smučanja, planinstva in narodnostnih vprašanj.
Metod Badjura je bil filmski režiser, scenarist in snemalec.
Postavil je temelje slovenski filmski umetnosti. Z ženo Milko, ki je bila odlična montažerka, sta skupaj ustvarila niz filmov od dokumentarcev in umetniških filmov do
Prispevke pošljite do 10. JUNIJA 2005
na naslovTiskarnaACO, C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskama.aco@siol.net
OB 75-LETNICI ROJSTVA DIRIGENTA CARLOSA KLEIBERJA
V nedeljo, 3.7.2005, bodo v Konjšici nastopili člani Dunajske filharmonije._______________________________
Carlos Kleiber, avstrijski dirigent, se je rodil 3. julija 1930, v Berlinu v Nemčiji, umrl pa 13. julija 2004, v Konjšici pri Litiji v Sloveniji.
Carlos Kleiber se je rodil kot sin avstrijskega dirigenta Ericha Kleiberja 3. julija 1930 v Berlinu. Oče je v znak protesta proti nacizmu odstopil z mesta dirigenta Berlinske opere, zato je družina leta 1935 zapustila Nemčijo in odšla v Argentino, v Buenos Aires, kjer se je Carlos začel glasbeno izobraževati. Po koncu druge svetovne vojne se je vrnil v Evropo, kjer je v Zurichu najprej študiral kemijo.nato pa se je odločil, da bo življenje posvetil glasbi. Deloval je v Zurichu, v Munchnu, v Potsdamu, Dusseldorfu, Stuttgartu in Munchnu. Nastopal pa je tudi v Edinburgu, Milanu, Bayreuthu, Londonu, na Dunaju, v Salzburgu, Firencah in Pragi. S koncerti je gostoval poleg Evrope zlasti na Japonskem in v ZDA.
Carlos Kleiber je v Ljubljani dirigiral dvakrat in sicer leta 1981 Simfonikom RTV Slovenija in leta 1997 Slovenski filharmoniji (honorar s takratnega slavnostnega koncerta v počastitev evropskega meseca kulture so na maestrovo željo nakazali škofijski gimnaziji v Šentvidu, ki jo je nekdaj obiskoval eden od ženinih sorodnikov).
3.7.2005 nas bodo obiskali dunajski filharmoniki, s katerimi je imel Kleiber nekaj sijajnih koncertov, med drugim tudi dva novoletna. Na odru dunajske Državne opere pa bodo ostale v nepozabnem spominu njegove predstave Traviate, La Boheme, Carmen in Kavalirja z rožo. Posnel je le malo skladb, a skoraj
vse, ki jih je posnel, veljajo za odlične. Njegovi izvedbi Beethovnove pete in sedme simfonije z Dunajskim filharmoničnim orkestrom veljata za legendarni.
Carlos Kleiber je bil s Slovenijo bolj kot umetniško povezan zasebno. Poročen je bil s Stanko Brezovar, uspešno baletno plesalko, ki je bila rojena v Zagorju ob Savi, njeni starši pa so izvirali iz Konjšice. Kleiber se je večinoma zadrževal daleč od oči javnosti in skupaj z ženo sta pogosto obiskovala Konjšico. Kot je dejal v enem izmed redkih intervjujev, za Slovenijo naredi vse. Tekoče je govoril slovensko, ravno tako tudi njuna hči in sin.
Začutila sta, da je Konjšica zanju kraj miru. Ta zavest je bila tako močna, da sta sem prihajala na svoj mirni vikend in tukaj želela čakati novo življenje. Zena Stanka je umrla decemba 2003, Carlos pa julija 2004.
Ob 75. letnici rojstva dirigenta Carlosa Kleiberja 3.7.2005 pripravljamo prireditev s kulturnim programom, v katerem bodo nastopili dunajski filharmoniki. Več o prireditvi pa v naslednji številki.
Marko POVSE, Konjšica
VISOKO PRIZNANJE ZVEZE SLOVENSKIH ČASTNIKOV LITIJSKEMU ŽUPANU
Na pobudo predsedstva Območnega združenja slovenskih častnikov Litija in skladno s pravilnikom o podeljevanju priznanj Zveze slovenskih častnikov je predsedstvo sklenilo,da podeli plaketo Zveze slovenskih častnikov, kot najvišje priznanje zveze gospodu Mirku Kaplji, županu občine Litija. V zahvalo za dosedanje sodelovanje, pomoč in utrjevanje vloge in pomena častniške organizacije v slovenski družbi.
Plaketa je bila gospodu županu podeljena na rednem letnem zboru članov Območnega združenja slovenskih častnikov Litija, v ponedeljek 9. maja 2005- Plaketo mu je podelil član predsedstva Zveze slovenskih častnikov in predsednik združenja častnikov Ljubljana polkovnik g. Rado Šenčur.
nadaljevanje na strani 6
»Hvalaza Vaš dober zgled, čestitam«je bil stavek, ki so ga pevci Lipe ob slavnostnem koncertu največkrat slišali
120 pomladi pevskega društva Upa
Slavnostni koncert litijske Lipe je v petek, 15. aprila 2005, v dvorano Kulturnega centra Na stavbah privabil številne poslušalce, ki so s svojim obiskom počastili pevce Lipe, ki vztrajno negujejo bogato tradicijo. Pevsko društvo je med najstarejšimi v Sloveniji, zaradi svoje vidne dolgoletne, sprva tudi izredno pomembne narodnobuditeljske, kulturne vloge je prejel tudi posebno priznanje Zveze kulturnih društev Slovenije, ki mu jo je ob zaključku večera izročil član predsedstva Miro Kokalj. Otieleženje častitljive obletnice so v zboru pripravili skupaj s pomočjo pripravljalnega odbora, ki mu je predsedoval Jože Mirtič, ter drugih kulturnih institucij in sponzorjev, ki so, tako kot vsi občani, na Lipo izredno ponosni.
nadaljevanje na strani 8
KR ES NI VEČER
Praznik mesta Litije je sicer 12. april, v spomin na datum, ko je bila Litija razglašena za mesto, vendar pa Mestna skupnost običajno združi svoj praznik s kresnim večerom.
Letos bosta praznovanje mestnega praznika in kresnega večera pripravili Mestna skupnost Litija in Fondacija Villa Litta, k sodelovanju pa bodo povabili tudi Pevsko društvo Lipa, PGD Litija, Kulturni center Litija ter HUD KUD s skupino Perkakšns in gosti.
Praznovanje kresnega večera bo v PETEK, 24. junija, ob 20. uri, na Valvasorjevemu trgu v starem delu Litije.
Program praznovanja:
Ob 20.00 otvoritev spominske plošče Rudolfu in Metodu Badjuri na rojstni hiši s kulturnim programom.
Ob 21.00 program Kulturno umetniškega društva HUD (tolkalna skupina Perkakšns s plesalkami, bruhalci ognja Kresničke, Vokalna skupina učiteljev OŠ Litija, Vokalna skupina Pavza, Pihalni orkester Litija, Zasavski rogisti...)
Vabljeni na prijetno druženje!
x_________________________________________________________________________/
2_____________O DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE_______Maj 2005
Občina Litija objavlja
Javni razpis za zbiranje predlogov
za sofinanciranje projektov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Litija za leto 2005
1.	Predmet razpisa
Predmet razpisa je sofinanciranje programov in projektov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti [glasbena
(pevska, orkestralna, instumentalna), plesna in folklorna, gledališka, lutkovna, literarna, recitatorska, likovna,
fotografska, filmska, video in druga vizualna umetnost] na območju občine Litija v letu 2005, ki se izvaja v okviru
javnih programov kulturnih društev in neformalnih skupin. Področja dejavnosti sofinanciranja so:
-	sofinanciranje izvedbe javnih kulturnih prireditev in projektov društev, ki so občinskega pomena,
-	sofinanciranje programov redne in projektne dejavnosti kulturnih društev,
-	sofinanciranje založništva, izdaja avtorskih edicij posameznikov in društev, ki so povezane z umetniško ustvarjalnostjo ali zgodovinsko in kulturno dediščino društva in lokalne skupnosti,
-	sofinanciranje nakupa opreme in osnovnih sredstev za delovanje kulturnih društev.
Predmet tega razpisa niso sredstva za vzdrževanje in investicije v prostore in obnovo kulturnih dvoran.
2.	Osnovni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati predlagatelji
Na razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje osnovne pogoje:
-	da so kot pravne osebe ustanovljeni ali registrirani za opravljanje dejavnosti v kulturi najmanj že eno leto od prijave na javni razpis za razdelitev proračunskih sredstev,
-	da imajo sedež oziroma stalno prebivališče na območju občine Litija,
-	da imajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske in kadrovske pogoje ter organizacijske možnosti za izvedbo kulturnega programa oziroma dejavnosti,
-	da kot posamezniki ali neformalna skupina izkažejo nepridobitni značaj programa oziroma projekta, s katerim kandidirajo za sofinanciranje iz javnih sredstev,
-	daje izvedba njihovega programa ali projekta primerljiva s povprečno kakovostjo dejavnosti drugih izvajalcev na področju ljubiteljske kulture.
Ostali pogoji so navedeni v razpisni dokumentaciji.
Občina Litija objavlja
Javni poziv za zbiranje predlogov
za sofinanciranje projektov za varstvo kulturne in naravne dediščine ter za nakup nove opreme in investicij v javno kulturno infrastrukturo v občini Litija v letu 2005
1.	Predmet poziva
Predmet poziva je sofinanciranje projektov za varstvo kulturne in naravne dediščine ter nakupa nove opreme in investicij v javno kulturno infrastrukturo v občini Litija.
2.	Osnovni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati predlagatelji
Na predmetni poziv se lahko prijavijo pravne osebe oziroma upravičenci, ki izpolnjujejo pogoje iz sprejetega Lokalnega kulturnega programa občine Litija za leto 2005, ki se nahaja v prilogi razpisne dokumentacije.
3.	Osnovna merila za izbor:
-	izkazan javni interes na področju kulture,
-	lokalni kulturni spomenik ali druga ustrezno opredeljena strokovna in umetniška vrednost kulturne in naravne dediščine predmetnega objekta,
-	čim širša dostopnost kulturne dobrine uporabnikom in čim večjemu številu občanov,
-	tradicija in pomen kulturne dobrine za čim širši kulturni prostor,
-	lastni delež in delež drugih neproračunskih sredstev predlagatelja pri kandidaturi.
Ostala merila so navedena v razpisni dokumentaciji.
4.	Višina sredstev
Višina sredstev v skladu s sprejetim Odlokom o proračunu občine Litija za leto 2005 in Lokalnim programom za kulturo v letu 2005 v občini Litija za posamezno področje znaša:
-	za sofinanciranje projektov za varstvo kulturne in naravne dediščine do 13.400.000 SIT,
-	za sofinanciranje nakupa nove opreme in investicij v javno kulturno infrastrukturo do 2.000.000 SIT,
5.	Obdobje za porabo dodeljenih sredstev
Dodeljena sredstva se morajo porabiti v letu 2005.
6.	Rok za oddajo predlogov oziroma prijave
Rok za zbiranje oziroma oddajo predlogov je do 1.11.2005 oziroma do konca porabe sredstev za ta namen. Prijave morajo biti oddane na ustreznem obrazcu, osebno v Tajništvo Občine Litija ali pa poslane po pošti izključno s priporočeno pošiljko, v zaprti kuverti in pravilno opremljene.
7.	Oddaja in dostava predlogov
Predlogi se lahko oddajo v Tajništvu Občine Litija, soba 44/II, v času uradnih ur; naslov za oddajo predlogov po pošti je: Občina Litija, Jerebova 14,1270 Litija.
Predlogi se oddajo v zaprti kuverti s pripisom na sprednji strani »NE ODPIRAJ - javni poziv kultura 2005 - a) varstvo kulturne in naravne dediščine, ali - b) nakup nove opreme in investicij v javno kulturno infrastrukturo; na hrbtni strani ovojnice morajo predlagatelji napisati svoj naziv in poštni naslov.
Predlogov, ki ne bodo ustrezno naslovljeni in posredovani, komisija ne bo obravnavala in bodo neodprti vrnjeni pošiljatelju.
8.	Odpiranje predlogov
Odpiranje ne bo javno. Po pregledu predlogov bo komisija predlagatelje z nepopolnimi predlogi pozvala k dopolnitvi predlogov. V kolikor v roku 8 dni po prejemu poziva pozvani predlagatelji tega ne bodo storili, bo predlog izločen kot nepopolna vloga.
9.	Izid poziva
Predlagatelj bo obveščen o izidu poziva najkasneje v roku enega meseca po prejemu predloga.
S predlagatelji projektov, ki bodo izbrani na javnem pozivu, bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju.
10.	Dodatne informacije in razpisna dokumentacija
Razpisno dokumentacijo lahko interesenti dvignejo na Občini Litija, Oddelku za družbene dejavnosti (soba 52 ali 51) ali na spletnih straneh www.litija.net; dodatne informacije v zvezi z pozivom pa dobijo na Občini Litija, Oddelek za družbene dejavnosti, Marija Jerič, tel. 01/8963-438.
Štev.: 611-14/2004	Občina Litija
3.	Osnovna merila za izbor:
-	umetniška ali kakovostna vrednost programa oziroma projekta,
-	delež neproračunskih sredstev v finančni konstrukciji predlaganega projekta;
-	časovni obseg in trajanje projekta;
-	število nastopajočih izvajalcev, rang prireditve, tekmovanja, število obiskovalcev,... Ostala merila so navedena in podrobneje obrazložena v razpisni dokumentaciji.
4.	Višina sredstev
Višina sredstev v skladu s sprejetim Odlokom o proračunu občine Litija za leto 2005 in Lokalnim programom za kulturo v letu 2005 v občini Litija za posamezna področja znaša:
-	za sofinanciranje izvedbe javnih kulturnih prireditev in projektov društev, ki so občinskega pomena do 3.100.000 SIT,
-	za sofinanciranje programov redne in projektne dejavnosti kulturnih društev do 5.452.000 SIT,
-	za sofinanciranje založništva, izdaje avtorskih edicij posameznikov in društev, ki so povezane z umetniško ustvarjalnostjo ali zgodovinsko in kulturno dediščino društva in lokalno skupnosti do 1.395.000 SIT in
-	za sofinanciranje nakupa opreme in osnovnih sredstev za izvajanje dejavnosti in delovanje kulturnih društev do 1.500.000 SIT.
V okviru razpoložljivih sredstev bodo financirani tisti programi oziroma projekti, ki bodo v skladu z merili v postopku izbire ovrednoteni višje.
5.	Obdobje za porabo dodeljenih sredstev
Dodeljena sredstva za leto 2005 se morajo porabiti v tekočem koledarskem letu.
6.	Rok za oddajo predlogov in način oddajanja
Predlagatelji morajo svoje predloge oddati do 10.6.2005 osebno v tajništvo Občine Litija, soba 44 do 12.00 ure ali po pošti kot priporočeno pošiljko najpozneje do 10.6.2005 (datum poštnega žiga) na naslov Občina Litija, Jerebova ulica 14,1270 Litija.
Predlogi se oddajo v zaprti kuverti s pripisom na sprednji strani »NE ODPIRAJ - javni razpis 2005 - sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti«, na hrbtni strani ovojnice pa morajo predlagatelji napisati svoj naziv in poštni naslov. Komisija ne bo obravnavala predlogov, ki bodo:
-	oddani po določenem roku za oddajo predlogov,
-	neustrezno naslovljeni in
-	nepopolni glede izpolnjenih obrazcev oziroma zahtevanih prilog tudi po izteku roka za dopolnitev predloga, ki bo določen v pisnem obvestilu o dopolnitvi.
7.	Odpiranje predlogov
Odpiranje predlogov bo vodila komisija dne 13.6.2005 ob 15.00 uri in ne bo javno.
Po pregledu predlogov bo komisija predlagatelje z nepopolnimi predlogi pozvala k dopolnitvi predlogov. V kolikor v roku 8 dni po prejemu poziva pozvani predlagatelji tega ne bodo storili, bo predlog izločen kot nepopolna vloga.
8.	Izid razpisa
Predlagatelji bodo obveščeni o izidu razpisa najkasneje v roku dveh mesecev po odpiranju predlogov.
S predlagatelji projektov, ki bodo izbrani na razpisu, bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju.
9.	Dodatne informacije in razpisna dokumentacija
Razpisno dokumentacijo lahko interesenti dvignejo na Občini Litija, Oddelku za družbene dejavnosti (soba 52 ali 50) ali na spletnih straneh www.litija.net; dodatne informacije v zvezi z razpisom pa dobijo na Občini Litija, Oddelek za družbene dejavnosti, Jerič Marija soba 52 ali 50, tel. 01/8963-438.
Štev.: 611-14/2004
Občina Litija
GRADNJA IN ADAPTACIJA ŠOLE V GABROVKI
ZAČASNA SELITEV UČENCEV NA PŠ DOLE PRI LITIJI
V septembru 2004 je bila podpisana pogodba o adaptaciji in izgradnji šole v Gabrovki. Že v oktobru smo izpraznili 140 let star objekt, kjer je bilo 6 učilnic in upravni prostori.
Učence razredne stopnje smo začasno preselili v prostore opuščene ambulante blizu šole, učenci predmetne stopnje pa so ostali v objektu, zgrajenem decembra 1978.
Tako je pouk tekel dokaj nemoteno, vendar utesnjeno, vse do 26. aprila 2005.
To pa je bil zadnji dan pouka v stavbi predmetne stopnje. Prostore smo izpraznili v enem dnevu in še isti dan so se začela dela na adaptaciji. Takoj po majskih počitnicah smo začeli s poukom na nov način. Učence 6., 7.,
8. in 9.(8) razreda (skupaj 61) vsako jutro odpeljemo z dvema avtobusoma na podružnično šolo Dole pri Litiji.
Stavba na Dolah sicer ni grajena za tako število učencev, vendar smo jo za silo preuredili. Uredili
Občina Litija je iz proračunskih sredstev omogočila nakup novega šolskega kombija za OŠ Gabrovka, ki je v letošnjem letu v polni uporabi.
smo tudi dve novi učilnici v prostoru, kjer je bila prej manjša telovadnica.
Pouk smo uredili popolnoma na novo, saj smo učence 6., 7. in 8. razreda obeh šol združili v enotne razrede. Učencem je bila novost všeč, saj so pridobili nove sošolce in prijatelje. Zaenkrat večjih težav (razen utesnjenosti) ni čutiti. Mislimo, da se bo dalo zdržati ta dva meseca do konca šolskega leta.
Vsi pa si močno želimo, da bi gradbenikom uspelo dokončati dela do pogodbenega roka, 31.07.2005 in da bomo lahko novo šolsko leto od 1.09.2005 pričeli na matični šoli Gabrovka v novih prostorih.
OŠ GABROVKA
Maj 2005______0 DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE____________3
POROČILO O SPREJETIH SKLEPIH IN ODLOČITVAH
na 24.redni seji Občinskega sveta občine Litija z dne 19.4.2005 in njenega nadaljevanja z dne 25.4.2005
Obsežni dnevni red, pretežno z vsebinami s področja družbenih dejavnosti, ki ga je s sklicem predlagal župan, so svetniki na sami seji še razširili z novimi točkami, tako da je obravnava gradiv skupaj s pobudami in vprašanji svetnikov trajala kar dva večera, kot že velikokrat doslej, pa svetniki tudi tokrat niso uspeli izčrpati dnevnega reda do konca in so del točk prenesli na majsko sejo občinskega sveta.
-	Pri poročilu o aferi »blagajna«, kjer se ugotavljajo nepravilnosti in oškodovanja pri prodaji občinskega premoženja, je občinski svet sprejel sklep, da se skupaj z Nadzornim odborom preveri vse primere prodaje občinskega premoženja, ki jih je na tem področju vodil bivši javni uslužbenec.
-	V prvem branju je bil sprejet Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Litja.
Občina je dolžna skrbeti za vse kategorizirane občinske ceste (lokalne ceste, javne poti, mestne in krajevne ceste), medtem ko za nekategorizirane ceste skrbijo uporabniki sami in zanje se tudi ne zagotavljajo proračunska sredstva za vzdrževanje. Pred dokončnim sprejetjem odloka bodo krajanom in občanom lahko na voljo dodatne informacije in podatki tudi na sedežih vseh krajevnih skupnosti.
-	Nadalje je občinski svet sprejel Pravilnik in merila o sofinanciranju programov in dejavnosti na področju ljubiteljske kulture v občini Litija.
Zagotovljena proračunska sredstva za javne kulturne programe in prireditve v javnem interesu ter za redno dejavnost društev, zvez in JSKD na področju ljubiteljske kulture, se bodo od letošnjega leta dalje razdeljevala na podlagi javnega razpisa in javnega poziva po posameznih področjih v skladu s sprejetimi merili.
-	Občinski svet je sprejel tudi Lokalni program za kulturo v občini Litija za leto 2005.
Država sprejme Nacionalni program na področju kulture, ki opredeljuje kulturo kot kategorijo razvoja, dostopnost kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost ter javni interes, kjer se kulturne dobrine zagotavljajo kot javne dobrine, tak dokument je precej obširen in splošen, kar predstavlja za občine z različno stopnjo kulturne tradicije in ekonomske razvitosti precej ovir za izvajanje, zato je občinam z Lokalnim kulturnim programom dana možnost, da same, izhajajoč iz obstoječega stanja in svojih potreb, definirajo in natančneje opredelijo svoje potrebe in prioritete kulturne politike.
Javni razpisi in pozivi, kakor tudi Lokalni kulturni program, bodo objavljeni v Uradnem listu RS, lokalnem časopisju in na občinskih spletnih straneh www.litija.net.
-	Občinski svet je sprejel na znanje poročilo Centra za socialno delo Litija, kot izvajalca javne službe, o izvajanju socialno varstvene storitve »pomoči družini na domu« v občini Litija v letu 2004. Nadalje so svetniki soglašali, da se izvajalcu pokrije izgubo, ustvarjeno iz naslova izvajanja javne službe v letu 2004, ki je nastajala zlasti zaradi nezmožnosti doseganja predvidenega števila efektivnih mesečnih ur izvajalk oskrbovalk na terenu, zaradi razmeroma dolgih poti in oddaljenosti nekaterih oskrbovancev.
-	Občinski svet je daj soglasje k ceni socialno varstvene storitve »pomoči družini na domu«, ki jo je predlagal izvajalec storitve CSD Litija in od 1.04.2005 za uporabnika znaša 1.231,00 SIT na uro, preostali del (50 %) do ekonomske cene pa je subvencija občine.
-	Zaradi sprememb in novih predpisov na področju socialne zakonadaje je Občinski svet ukinil tudi Odlok o organiziranju pomoči na domu v Občini Litija iz leta 2001, saj je postal nepotreben.
Občina Litija objavlja
Javni poziv za zbiranje predlogov
za sofinanciranje nastopov kulturnih društev na preglednih območnih, medobmočnih, regijskih, državnih in meddržavnih tekmovanjih, srečanjih in revijah, sofinanciranje izobraževanja kadrov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Litija v letu 2005 ter sofinanciranje programa delovanja Pihalnega orkestra Litija
1.	Predmet poziva
Predmet poziva je sofinanciranje:
a)	nastopov kulturnih društev in skupin na preglednih območnih, medobmočnih, regijskih, državnih in meddržavnih tekmovanjih, srečanjih oziroma revijah po posameznih kulturnih zvrsteh,
b)	izobraževanja vodij, mentorjev in organizatorjev kulturnih dejavnosti dejavnosti v kulturnih društvih v letu 2005 ter
c)	programov, nastopov in sodelovanja Pihalnega orkestra Litija na javnih kulturnih prireditvah, katerih organizatorji in izvajalci so druga društva oziroma organizacije.
2.	Osnovni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati predlagatelji
Na pozivu lahko sodelujejo pravne osebe, ki izpolnjujejo naslednje osnovne pogoje:
a)	- da opravljajo dejavnosti s področja ljubiteljske kulture in da imajo ustrezno registracijo v skladu z veljavno
zakonodajo najmanj že eno leto pred objavo tega razpisa,
-	da imajo sedež na območju občine Litija,
-	da organizirajo in izvedejo javno prireditev oziroma se udeležijo pregledne revije oziroma srečanja izven občine.
b)	- da imajo dokazilo o obstoju javnega interesa s strani posameznega kulturnega društva ali reprezentativne ZKD
za določeno izobraževanje,
-	da imajo dokazilo o tem, da posameznik aktivno deluje ali vodi predmetno kulturno dejavnost v konkretnem kulturnem društvu.
c)	- da imajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske in kadrovske pogoje ter organizacijske možnosti za
izvedbo kulturnega programa oziroma dejavnosti,
-	da je izvedba njihovega programa ali projekta primerljiva s povprečno kakovostjo dejavnosti drugih izvajalcev na področju ljubiteljske kulture.
Ostali pogoji so navedeni v razpisni dokumentaciji.
3.	Osnovna merila za izbor:
a)	- vsebinski in časovni obseg prireditve,
-	število nastopajočih kulturnih društev na srečanju oziroma reviji,
-	rang prireditve oziroma tekmovanja, število obiskovalcev...
b)	- število članov kulturnega društva ali skupine, kjer kandidat deluje,
-	kakovostni rang delovanja kulturne dejavnosti,
-	dosedanja strokovna usposobljenost kandidata,
-	višina lastnih sredstev pri plačilu stroškov izobraževanja.
c)	-vsebina in obseg prireditve.
Ostala merila so navedena in podrobneje obrazložena v razpisni dokumentaciji.
4.	Višina sredstev
Višina sredstev v skladu s sprejetim Odlokom o proračunu občine Litija za leto 2005 in Lokalnim programom za kulturo v letu 2005 v občini Litija za posamezno področje znaša:
a)	- za sofinanciranje nastopov kulturnih društev in skupin na preglednih območnih, medobmočnih, regijskih,
državnih im meddržavnih tekmovanjih, srečanjih oziroma revijah po posameznih kulturnih zvrsteh do 1.550.000 SIT,
b)	- za sofinanciranje izobraževanja vodij, mentorjev in organizatorjev kulturnih dejavnosti dejavnosti v kulturnih
društvih v letu 2005 do 930.000 SIT,
c)	-za sofinanciranje programov, nastopov in sodelovanja Pihalnega orkestra Litija na javnih kulturnih prireditvah,
katerih organizatorji in izvajalci so druga društva oziroma organizacije do 1.550.000,00 SIT.
5.	Obdobje za porabo dodeljenih sredstev
Dodeljena sredstva za leto 2005 se morajo porabiti v tekočem koledarskem letu.
6.	Rok za oddajo predlogov oziroma prijave
Rok za zbiranje oziroma oddajo predlogov je do 1.11.2005 oziroma do konca porabe sredstev za ta namen. Prijave morajo biti oddane na ustreznem obrazcu in poslane izključno po pošti s priporočeno pošiljko.
7.	Oddaja in dostava predlogov
Naslov za oddajo predlogov je: Občina Litija, Jerebova 14,1270 Litija.
Predlogi se oddajo priporočeno na pošti ali osebno v tajništvu Občine Litija, soba 44, v zaprti kuverti s pripisom na sprednji strani »NE ODPIRAJ - javni poziv 2005 - sofinanciranje pod postavko a), b) ali c) iz 1 .točke besedila tega poziva«, na hrbtni strani ovojnice pa morajo predlagatelji napisati svoj naziv in poštni naslov.
Predlogov, ki ne bodo ustrezno naslovljeni in posredovani s priporočeno poštno pošiljko, komisija ne bo obravnavala in bodo neodprti vrnjeni pošiljatelju.
8.	Odpiranje predlogov
Po pregledu predlogov bo komisija predlagatelje z nepopolnimi predlogi pozvala k dopolnitvi predlogov. V kolikor v roku 8 dni po prejemu poziva pozvani predlagatelji tega ne bodo storili, bo predlog izločen kot nepopolna vloga in se bo zavrgla s sklepom.
9. Izid poziva
Predlagatelj bo obveščen o izidu poziva najkasneje v roku enega meseca po prejemu predloga. S predlagatelji projektov, ki bodo izbrani na pozivu, bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju.
10. Dodatne informacije in razpisna dokumentacija
Razpisno dokumentacijo lahko interesenti dvignejo na Občini Litija, Oddelku za družbene dejavnosti (soba 52 ali 50) ali na spletnih straneh www.litija.net; dodatne informacije v zvezi z pozivom pa dobijo na Občini Litija, Oddelek za družbene dejavnosti, Marija Jerič, tel. 01/8963-438.
Štev.: 611-14/2004	Občina Litija
dan	datum	ura	KOLEDAR PRIREDITEV maj-junij	kraj
sreda četrtek petek sobota	25.5. 26.5. 27.5. 28.5.	20.00 20.00 20.00 20.00	KULTURNI ŠOK - KLIŠE Filmska predstava Likovna razstava Ulični spektakel Glasbeni večer	Kulturni center Knjižnica Litija Cankarjeva ul. (pred Lapom) Kovač bar
petek	27.5.	18.00	Nastop oddelka GŠ	Kulturni center
sreda	1.6.	19.00	Večer baleta in plesa (Glasbena šola Litija)	Kulturni center
petek	10.6.	16.00	»Veter v laseh« s športom proti drogi	igrišče na Rozmanovem trgu
sobota	11.6.	10.00	MATKULTRA - ulični festival	Litija
poned.	13.6.	18.00	Otvoritev fotografske razstave: »NAJIN SVET« Dragica in Jurij Kurillo	avla Občine
sreda	15.6.	17.00	VALETA 2005 - OŠ Litija	Kulturni center
petek	17.6.	19.00	Predstavitev pesniške zbirke Gabrijele Hauptman	grad Bogenšperk
četrtek	23.6.	20.00	Filmska predstava ob 100-letnici slovenskega filma: Ples v dežju	Knjižnica Litija v sodelovanju z ART CLUB Litija
petek	24.6.	20.00	KRESNI VEČER / Otvoritev spominske plošče Rudolfu in Metodu Badjuri/	Litija (pred rojstno hišo Badjurovih)
Vsebino prispevkov zbrali in uredili delavci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES
profin trade
d.o.o.

Da ideja fo*4ta*te ftafcžtvO'
V PRODAJNEM CENTRU V LJUBLJANI VAM IZ ZALOGE NUDIMO MATERIALE ZA POHIŠTVO:


■
1
Suše
i
OPLEMENITENE IVERNE E1/OKOLJU PRIJAZNE/ PLOŠČE S PRIPADAJOČIMI ROBNIMI TRAKOVI IN LAMINATI V 50 BARVNIH ODTENKIH DEBELINE OD 8 DO 25 mm.
IVERNE PLOŠČE KAKOVOSTI E1/OKOLJU PRIJAZNE/ DEBELINE OD 8 DO 40 mm.
VLAKNENE PLOŠČE MDF E1/OKOLJU PRIJAZNE/
DEBELINE OD 4 DO 25 mm.

KUHINJSKE DELOVNE PLOŠČE 4100 x 600 x 38 mm V15 BARVNIH ODTENKIH Z ZAKLJUČKI

J
BI






AKCIJA V MAJU IN JUNIJU:
Eurodekor bel/bel W954st2 = 860,00 SIT/m2
Eurodekor siv/siv U708st2/u708st2 = 990,00 SIT/m2
Eurodekor bukev/bukev h 1582st15/h 1582st15 = 1.050,00 SIT/m2
Popolna razprodaja laminatnih plošč Egger, robnih trakov in ABS trakov iz opuščenega programa.
Količine so omejene in veljajo do razprodaje zalog.
Profin trade d.o.o., Cesta na Brdo 49, Ljubljana tel.: 01 423 87 50, faks: 01 423 87 55 e-mail: profin2@siol.net - www.profintrade.si
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
MOTO ¥0DST¥0 OBČINSKEGA ODBORA LDS LITIJA
»TRENUTKI SPREMEMB«
6. maja je v Gostišču Kimovec potekal redni zbor članic in članov stranke LDS Litija. Središče pozornosti zbora so bile zagotovo volitve vodstva in izvršnega odbora stranke, ki so bile izvedene zaradi izteka mandata dosedanji sestavi, sprejem novih Pravil o organiziranosti stranke na lokalni ravni, pregled dela v dosedanjem mandatu ter povsem nov program in način izvajanja ciljev v prihajajočem predvolilnem obdobju.
Tokratne volitve vodstva lokalnega odbora stranke so prav gotovo pomenile preobrat v obstoju le tega. Stranka je še enkrat dokazala, da se je pripravljena soočati s spremembami in sprejemati nove izzive ter se trdno držati svojih prvenstvenih načel liberalnosti in demokratičnosti, to načelnost pa je še soglasno podprl celoten zbor članov LDS, ki ima v stranki prav gotovo najpomembnejšo vlogo. Prvi premik, ki kaže demokratičnost, je zagotovo povečanje števila članov v izvršnem odboru, korak na poti liberalnosti pa imenovanje dveh ženskih podpredsednic in aktivno vključevanje podmladka MLD v vodstvene položaje same stranke. Zbor članov je soglasno podprl novo vodstvo v sestavi: predsednika Aleksandra Gombača, dveh podpredsednic Marije Tomšič in Maje Lučič in sekretarjaDragaPoglajna. Vsestavi izvršnega odbora stranke so se vodstvu pridružili še Robert Potokar, Tomislav Bizjak in Igor Medved ter župan Mirko Kaplja in LDS-ova svetniška skupina.
Razprava je tekla tudi o delovanju svetniške skupine LDS v okviru občinskega sveta ter neutemeljenih obtožbah glede dela župana. LDS pri tem zavzema stališče, da delo svetniške skupine LDS prav gotovo ni v nikakršnem podrejenem odnosu do drugih strank v koaliciji, potrebno pa je razumeti, da je delo koalicije vedno iskanje najbolj učinkovite in optimalne rešitve tako za občane kot za samo občino. Vsak svetnik, ki je bil izvoljen v občinski svet, je avtonomen in njegova odgovornost do volilcev je, da »misli s svojo glavo«, saj le tako lahko misli. In če ni nič mislil, pomeni, da je do sedaj slabo delal. Zatorej težko govorimo o podrejenosti in nadrejenosti, saj s trenutkom oblikovanja koalicije pravzaprav pristanemo na kompromis, h kateremu naj bi stranke stremele v svojem delovanju in so v soočanjih svojih stališč obravnavane enakopravno. Oblikovanje koalicije pomeni korak naprej glede na pretekli mandat, kjer so se glasovi svetnikov velikokrat morali skoraj kupovati z izpolnjevanjem njihovih želja in ne želja vas, volilcev. LDS je dobila največje zaupanje volivcev na lokalnih volitvah ter s tem možnost za sestavo koalicije in bilo bi skrajno neodgovorno ogroziti položaj občine v zameno za pogojevanja, ki smo jih bili deležni s strani določenih svetnikov, čigar rešitve žal niso predstavljale optimuma in niso bili pripravljeni sklepati kompromisov, ki bi omogočali iskanje najboljših rešitev.
Dotaknili smo se tudi »afere blagajna«, ki že nekaj časa razburja občane. V stranki LDS menimo, da je vsekakor potrebno urediti in preveriti odgovornost tistih, ki so v kazenskih postopkih, vendar pa ta problematika ni področje političnega boja.
Opozicija vztrajno išče poti in s svojimi izjavami prepričuje občane, da je to politična zadeva. Tem predpostavkam v LDSu neomajno nasprotujemo, saj je afero sprožil javni uslužbenec, ki je sicer bil odgovoren županu kot predstojniku organa lokalne skupnosti oz. direktorju občinske uprave, vendar so za nadzor nad delovanjem javnih uslužbencev pristojni tudi organi, ki izvajajo upravni nadzor, kot tudi občinski organ -imenovan nadzorni odbor, katerega funkcija je, da »v okviru svojih pristojnosti ugotavljazakonitostinpravilnostposlovanja
SOCIMM0
DEMOKRATI
ŠESTDESET LET KASNEJE
V zadnjih tednih smo praznovali 60-letnico osvoboditve, konca Il.svetovne vojne. Bil je to čas za slavje in polemike, saj smo se ponovno »spopadli« na ideološki ravni. Kdo je bil osvoboditelj in kdo okupator je bilo glavno vprašanje. Seveda se ob tem vprašamo zakaj tako, zakaj je potrebno iskati sovražnike in spreminjati tok zgodovine. Verjetno le za to, da zamegliš sedanjost in prihodnost. Bil je čas vojne, spopadov, tudi krivic. A to je bilo! Danes pa je potrebno razmišljati kako živimo danes in kako bomo v prihodnosti. Se vprašati ali bodo mladi dobili zaposlitev, bodo imeli kako in s čim živeti. Ja, če ne znaš odgovoriti na ta vprašanja je res verjetno bolje iskati vzroke v zgodovini. Upam, da se motim in, da temu ni tako. Čas bo pokazal svoje. V nadaljevanju pa vam tokrat v branje in razmislek ponujam del govora, ki sem ga predstavil 27.aprila na Javorškem Pilu. »Priznam, da sem se znašel v nemajhni dilemi, ko sem bil zaprošen za slavnostnega govornika. Rojen sem bil 20 let po končanju še ene preizkušnje za Slovence, Il.svetovne vojne. Kaj torej povedati ljudem, ki so bili sami udeleženi v strahotah in zmagah, ki so trpeli in se veselili ob zmagah in končni svobodi, da ne bo slišati preveč naučeno iz učbenikov in pripovedovanja staršev in starih staršev, ki so to izkušnjo imeli.
Pa vendar zakaj bi se bal povedati tisto kar mislim, vse tisto kar sem izvedel iz učbenikov in pripovedovanj. Zgodovina nas uči in je opomin, da se stvari ne bi več ponovile. A je temu res tako ?
Sam sem se z NOB-ejem prvič srečal, kje drugje kot preko televizije, ko sem z očmi požiral partizanske filme, Balado o trobenti in oblaku, Sutjesko, Neretvo in druge. Kakšni boji, kakšne tragedije in vedno zmaga dobrega nad zlim. Pa saj tako je vedno. Na koncu dobro vedno zmaga nad zlim, čeprav so za to potrebne tudi žrtve. Potem sem sedel v šolske klopi in tudi manj pravljično in filmsko spoznaval junaški boj partizanov. Roko na srce sem se mnogokrat spraševal zakaj moram poznati vse bitke, vse heroje in junake, vse poti, ki so jih vodile. Bito je včasih malo odveč. A kako si lahko fant dobrih 10 let predstavlja nekaj kar ni doživel, kar je spoznaval le iz pripovedovanja in učbenikov.
A bolj sem zorel bolj sem se zavedal resnosti takratnega položaja in tragičnosti Il.svetovne vojne. Spoznaval sem in razumel junaštva ljudi, ki so bili pripravljeni žrtvovati svoj a življenj a za svobodo vseh Slovencev in ne samo za mir na lastnem dvorišču. Njihov pogum je bil zavidanja vreden in moje občudovanje vse večje.
Pa so prišli novi časi in še en boj slovenskega naroda. Tokrat za samostojnost svoje države, države Slovenije. Složnost je še enkrat pokazala svojo moč in tudi rahlo rožlanje z orožjem nas ni prestrašilo, a kljub vsemu zahtevalo nekaj
občinskih organov, občinske uprave, mestne in krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij, občinskih skladov, drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna inpooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. »(Statut Občine Litija). Nadzorni odbor Občine Litija, katerega v večini sestavlja prav opozicija občinskega sveta (SLS,SDS,Nsi), pa kljub svoji vse višji porabi proračunskih sredstev za svoje neprestano izvajanje nadzora, očitno še ni dosegel svoje pričakovane učinkovitosti. Od kar ima večino v nadzornem odboru opizicija (SLS,SDS,Nsi), so troski za delovanje in sejnine nadzornega odbora v tem mandatu narastli iz 850.000,00 na 3 milijone tolarjev.
Danes, ko je afera že razkrita, se naš »opozicijski« nadzorni odbor ukvarja predvsem z brskanjem po dokumentih in namenskim iskanjem povezav med županom Mirko Kapljo in javnim uslužbencem Dušanom Petričevičem, s svojim vse pogostejšim zasedanjem, v ta namen pa v zameno zahtevajo povsem nerazumna sredstva. Stranka LDS torej zavzema trda stališča do »afere blagajna«, ki jo je povzročil javni uslužbenec, ko ni upošteval Kodeksa upravnih delavcev, ki naj bi narekovaj kako naj delavec v upravi ravna, da bi bilo njegovo ravnanje etično do njega samega, do drugih in do organizacijske enote, v kateri je zaposlen. Javni uslužbenci so predvsem zavezani, da delujejo vjavno dobro, zato je etika upravnega dela eden od temeljnih kamnov* (dr. Maček, 2001:109).
In nenazadnje smo spregovorili tudi o polemiki, ki prav tako pretresa našo občino, namreč spor med Občino Litijo in Občino Šmartno pri Litiji glede dobljene tožbe proti državi. Zadeva je trenutno v postopku upravnega spora, ki predstavlja od uprave neodvisno sodno kontrolo zakonitosti do končnega upravnega akta, ki ureja premoženjska razmerja med občinami. LDS pri tem podpira namen, da Občina Litija uporabi vsa pravna sredstva, ki so trenutno že v postopku.
Kot zaključni sklep zbor članov LDS ugotavlja, da stranka uresničuje svoje programske obljube v okviru zmožnosti, ki jih omogoča občinski proračun, katerega je svetniški skupini LDS ob pomoči koalicijskih partnerjev, kljub zasipavanjem z amandmaji s strani opozicije kot enostranskih finančnih želja, uspelo sprejeti. Občina Litija ima danes po zaslugi delovanja LDS in koalicije tudi sprejet najpomembnejši upravni akt naše občine tj. Statut Občine Litija in nov Poslovnik občinskega sveta Občine Litija, kar bo izboljšalo tudi delo občinskega sveta.
Skupno mnenje zbora članov in članic OO LDS Litija je bilo, da smo v tem mandatu veliko naredili znotraj občinskega sveta, in da nismo nikoli gledali samo lokalno, ampak smo pri odločitvah mislili na vso občino - tako mesto kot podeželje, zato označujemo medijska izzivanja, tako stranke kot župana, za neutemeljena in predstavljajo subjektivne presoje avtorjev člankov, ki ne upoštevajo načela objektivne strokovne kritičnosti vpisanju svojih člankov.
OO LDS LITIJA
ROBERT POTOKAR, OBVESTILO ZA JAVNOST
Leta 2002 sem bil na listi SMS izvoljen v občinski svet občine Litija. Takrat je imela stranka SMS predvolilni program, s katerim smo prepričali določeno število volilcev, da nam zaupajo svoj glas. Zato sem dolžan uresničevati obljubljeni program, kolikor je to mogoče.
Ker pa v občinskem svetu z enim glasom ne moreš delati čudežev, kar nekateri svetniki zmotno mislijo, sem se pridružil koaliciji strank, ki imajo sorodne jtrograme. Po dveh letih in pol lahko ocenim, da koalicija v Litiji
dela uspešno inv korist celotne Občine, čeprav nas večkrat neopravičeno
napadajo. Tudi sam sem znotraj koalicije uspel, da so se začeli izvajati določeni projekti. Zavzemam se za ustanovitev Mladinska centera v Litiji in kot kaže sedaj bo v bližnji prihodnosti tudi zaživel.
Zgodilo pa se je, da sem zaradi nesoglasji znotraj stranke SMS izstopil iz stranke. Po dolgem in tehtnem premisleku, sem se odločil, da se pridružim stranki LDS OO Litija. Stranka LDS ima zelo soroden program, kakršnega sem predstavljal, tako da nisem imel nobenih pomislekov in tudi sprejet sem bil na spoštovanja vreden način.
Z vstopom v LDS vidim le prednosti pri nadaljevanju mojega dela v občinskem svetu in v koaliciji. Kot sem že dejal, sam ne moreš delati č u dežev. Uspeh pa je zagotovljen le s skupnim delom, kar v koaliciji tudi želimo uresničevati. Vedno se najde sprejemljiva rešitev za vse.
Robert POTOKAR
Prvak Slovenske ljudske stranke in IVlinister ZH V™ ; j m za okolje in prostor Janez Podobnik na obisku
Slovenska ljudska stranka V Čvlll' Jilfih Litija lil $0131100 PCI Litiji
V	petek, 6. maja, se je minister Janez Podobnik s sodelavci mudil na delovnem obisku v občinah Litija in Šmartno pri Litiji.
V	litijski občini je bilo izpostavljenih več tem. Obisk se je pričel v Sp. Hotiču z ogledom možne umestitve trase zasavske ceste. Za kratek čas se je ustavil tudi na Zg. Logu, kjer je z nekaterimi domačini spregovoril o načrtovani gradnji nadvoza preko železniške proge.
Od tu je nadaljeval pot v Litijo, kjer se je srečal z vodstvom občine in županom Mirkom Kapljo, državnim sekretarjem v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko Rokavec Francijem ter ostalimi povabljenimi. Med že omenjenimi temami je pogovor tekel o reševanju plazov v litijski občini, aktivnostih o nadaljevanju priprav za gradnjo čistilne naprave, o projektu plinifikacije občine Litija, o izboljšanju oskrbe s kvalitetno električno energijo idr.
Glede gradnje čistilne naprave je Franci Rokavec izpostavil dejstvo, da je potrebno, da občina Litija izpelje vse postopke v predvidenem roku do konca junija in s tem zagotovi ustrezna sredstva.
Na obisku v Šmartnem pri Litiji pa je pogovor potekal v zvezi s problematiko odlagališča v Rakovniku in možni izgradnji odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke. Pogovora so se udeležili tudi predstavniki civilne iniciative. Po ogledu Rakovnika je minister Janez Podobnik dejal, da je, ne glede na nadaljnji razvoj dogodkov v zvezi s to lokacijo, potrebno omenjeno odlagališče takoj sanirati, za kar pa je dolžna poskrbeti IUV- industrija usnja Vrhnika.
Pri vseh temah pa so soglašali, tako v Litiji kot v Šmartnem, da je potrebno vztrajati in najti takšno rešitev, ki bo v interesu vseh.
Foto: M. Šušteršič
Po končanem uradnem delu se je predsednik Slovenske ljudske stranke in minister Janez Podobnik srečal še s člani šmarskega in litijskega občinskega odbora Slovenske ljudske stranke, ki so se vabilu odzvali v velikem številu, za kar se jim, v imenu obeh odborov, lepo zahvaljujem. Srečanje je potekalo na turistični kmetiji pri Zvonetu Končina na Hri b č ku v Veliki Štangi.
Na srečanju smo se dotaknili aktualnih tem, tako na lokalni ravni kot državni, s poudarkom delovanja stranke na državni ravni.
Predsednik Podobnik je pozorno prisluhnil našim predlogom, s katerimi želimo še aktivnejše sodelovati pri delovanju stranke. V razgovoru smo se dotaknili tudi priprav na naslednje lokalne volitve.
Po formalnem razgovoru smo večer zaključili s prijetnim klepetom.
Predsednik O.O. SLS Litija Gvido KRES
SDS
DOPIS MINISTRSTVU ZA JAVNO UPRAVO
žrtev. Žrtev, ki so padle za skupno stvar -Samostojno Slovenijo.
Vendar pa se vedno znova sprašujem zakaj postanemo tako razklani, ko se nam ni potrebno bojevati za skupno stvar. Potem, ko smo si priborili samostojno državo, je naša notranja neenotnost zopet prišla do izraza. Razumljivo je, da smo si ljudje različni, da ima vsakdo od nas nekoliko drugačen pogled na življenje in svet. Pa vendarle ali je potrebno iskati notranje sovražnike in na račun lastnega vzpona potvarjati zgodovino in izničevati boj naših prednikov? Priznam sem nekoliko zbegan, ko mi nekateri želijo vsiliti novo resnico o narodnoosvobodilnem boju. Zakaj, na kakšni osnovi ?
Vojna ni lepa stvar in v vsaki vojni padajo nedolžne žrtve in ko se človek bori za stvar lahko nehote naredi napako. Verjamem, da je v narodnoosvobodilnem boju padlo veliko nedolžnih žrtev, da je brat dvignil roko na brata. A dragi moji - šlo je za obstoj slovenskega naroda. Ne znam si predstavljati življenja v Sloveniji danes, če bi pred šestdesetimi leti slavil okupator. Bi se na tej prelepi zemlji, obdani z gorami in morjem, s prelepimi hribi in dolinami še govorilo slovensko? Zagotovo ne, zato mi ne potvarjajte zgodovine in me ne prepričujte, da je bil junaški boj slovenskih bork in borcev nepotreben in zaman. Da padli so nedolžni, domnevni izdajalci, a bila je vojna, ki ne izbira sredstev, ko je sovražnik v slovenske vrste pošiljal svoje sodelavce, ki so novačili ljudi za boj proti narodu. Ki so povzročili, da je marsikdo v vsakem videl sovražnika. Prav je, da znamo priznati tudi napake. A NOB ni bil ena velika napaka, lepo vas prosim. Bil je junaški boj za svobodo in danes na tem mestu izrekam velika hvala vsem tistim, ki so se borili in izrekam čast vsem tistim, ki so tudi za mojo svobodo dali svoja življenja. Slava jim.«
(Javorški Pil, 27.04.2005)
Gorazd MAVRETIČ, predsednik OO SD Litija
montaža Bajec
PUC ORnn in URflTfl
Borat Bajec sijuika ^|6||a11,1270 litija
Telefon: 01/898 08 njffaks: 01/898 37 21 Gsm: 041/754 468 • E-mail: bbajec@siol.net
Zim ih™ £
IO SDS Litija
Podkraj 6, 1270 Litija	Datum: 12.05.2005
Ministrstvo za javno upravo Minister: dr. Grega Virant Tržaška 21,1000 Ljubljana
Zadeva: Upravni okraji
Izvršilni odbor Slovenske demokratske stranke je na svoji izredni seji dne 05.05.2005 obravnaval tematiko v zvezi z upravnimi okraji v Sloveniji. Razpravo smo oprli na časopisni članek v Delu, v katerem novinarka Jana Taškar opirajoč se na vaše izjave, piše o menedžerskem projektu vlade, za vzpostavitev štirinajstih (14) upravnih okrajev oz. enot. Poleg enajstih (11) v mestnih občinah naj bi se ustanovilo še tri (3) nove in sicer med njimi tudi v Zasavju.
Glede na slabe izkušnje iz obdobja prejšnje vlade, ki je z reorganizacijo nekaterih državnih služb (npr. Zavod za zaposlovanje, Urad za obrambo, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov), le te preselila v Zasavje oz. Trbovlje, nas skrbi, da bi se nekaj podobnega lahko zgodilo tudi z Upravno enoto Litija. To pa bi pomenilo, da bi naši prebivalci morali urejati osebne dokumente in podobno v Trbovljah, kar pa je kratko malo nesprejemljivo.
Zaskrbljenost, če se izrazim blago, ne temelji na kakšnih nevidnih strahovih, pač pa na mnogih dejstvih in predvsem na enotnem javnem mnenju. Upravna enota Litija pokriva področje, ki je večje od področij, kijih pokrivajo Upravne enote Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, skupaj.
Število prebivalcev, ki jih pokriva UE Litija, je enako tistim, ki jih pokriva UE Trbovlje.
Skoraj vsi prebivalci UE Litija, ki so zaposleni izven UE, se vozijo v smeri Ljubljane. Se več, čedalje več prebivalcev Zasavja se vozi skozi Litijo proti Ljubljani.
Vsled navedenega zahtevamo:
1.	V kolikor bo ustanovljena UE Zasavje in bo vanjo vključena tudi sedanja UE Litija, naj bo sedež nove UE Zasavje v Litiji.
2.	V kolikor zahteve iz prve točke ni možno realizirati, naj se sedanja UE Litija priključi novi UE Ljubljana.
Svojo zahtevo bomo posredovali tudi OS Litija in OS Šmarno, jo predlagali v sprejem s sklepom, ter tako dobili širšo podporo na našem področju.
Za izpolnitev le te pasmo pripravljeni, v kolikor ne bo šlo drugače, uporabiti vse vzvode demokratičnega izražanja volje ljudstva.
S spoštovanjem in lepimi pozdravi!
Predsednik:
Anton KOVIČ
SMO ZA NAČRTOVANO DOGAJANJE V PROSTORU
Kmete, podjetnike, lastnike parcel in zainteresirane občane vabimo, da razmislite o tem, kako konkretno je prostor vpet v vaše načrte (proizvodne, stanovanjske, kmetijske, prometne, družbene). Tak razmislek poimenujemo prostorsko načrtovanje.
Ponavadi je tako, da se pomena prostorskega načrtovanja zavemo šele takrat, ko kdo poseže v naš življenjski prostor: ko se iz mesta v našo bližino preseli meščan in ga prične motiti bližnje (naše) gnojišče ali takrat, ko bi kot podjetnik preselili svojo dejavnost v obrtno cono, te pa ni itn. V obeh primerih so prostorski načrti tisti, ki so odločilni dejavnik v naši zagati.
Občina Litija bo letos pričela z izdelavo obvezne strokovne podlage za Strategijo prostorskega razvoja občine in za Odlok o prostorskem redu. Postopek izdelave strokovnih podlag je odprt za vse. Vsi zainteresirani so vabljeni, da se seznanijo z veljavnimi prostorskimi akti in nato podajo svoje konkretne pobude, ideje in pripombe.
Na Centru za razvoj Litija smo ta mesec opravljali anketo Podjetništvo ter lokalno okolje in anketo Moje podjetje. Za sodelovanje smo prosili 820 podjetij. Anketa je še vedno v teku in morda v kratkem pokličemo tudi vas. Na tej točki pa so rezultati takšni: 10 podjetnikov je izrazilo pripravljenost, da sodelujejo kot predstavniki podjetnikov pri pripravi prostorskih izvedbenih načrtov, 7 pa jih je reklo, da bi svojo dejavnost preselili v obrtno cono. Takšen rezultat izkazuje majhno zanimanje podjetnikov za prostorsko planiranje. V kolikor so vaši načrti povezani s prostorskim vidikom načrtovanja, bo dobro, da se odzovete na vabilo Občine Litija.
Prostorsko načrtovanje bo bolj smiselno in življenjsko, če bodo pri tem aktivno sodelovali vsi, ki v tem prostoru živijo in ustvarjajo. Kajti v hipu, ko imamo čudovito idejo in finančne vire zanjo, se lahko zgodi, da je ni moč uresničiti zato, ker jo ne moremo umestiti v prostor.
SMO ZA SMISELNE PODJETNIŠKE POVEZAVE - POT SE ODPIRA NA POTI
W	Center za razvoj Litija je 21. aprila organiziral srečanje
>	*»*	vseh, Id se že povezujemo, in vseh, ki priložnosti
podjetniškega povezovanja še ne poznate dovolj. Gospa Vanja Hazl, ki je v okviru srečanja vodila delavnico Podjetniške povezave mikro in malih podjetij, je podjetniško povezavo opredelila kot koncentracijo komplementarnih gospodarskih aktivnosti v okviru mrežno zasnovane organizacijske strukture. Kaj konkretno to pomeni?
Ko smo ta mesec anketirali podjetnike, smo zasledili, da podjetniki razumejo podjetniško povezavo kot povezavo med sabo sorodnih podjetij. Pa ni čisto tako. Seveda se med sabo lahko povezujejo sorodna/podobna podjetja, a le, če se v čem dopolnjujejo.
Podjetniška povezava raste nekako tako kot človek. Dokler živimo, ne verno,
CENTER ZA RAZVOJ LITIJA
Center za razvoj Litija, Kidričeva 1, Litija
tel: 01/896-27-10,01/ 896-27-15, fax: 01 /896-27-12
info@cr-litija.si • www.litija.net/rcl
kakšna bo naša življenjska zgodba. Kajti življenje se nam odpira šele v življenju samem. Podobno je s povezovanjem - ko se srečajo podjetja, ki vidijo v nadaljnjih srečanjih poslovni interes, se prične dogajati podjetniška povezava.
Center za razvoj Litija se uspešno povezuje z mnogimi podjetji. Ne zna namreč vsega sam in skupaj z drugimi bolje misli. Saj veste, mama lahko napiše domačo nalogo namesto otroka - a kaj ima on od tega? Center za razvoj Litija se ne more ničesar narediti namesto koga drugega. Bil bi kot tista mama, ki v dobri veri, da pomaga, piše naloge za otroka.
Ravno zato se ne moremo povezati namesto vas. Radi pa se povežemo z vami.
SMO ZA PARTNERSTVO MED IZOBRAŽEVALNIMI USTANOVAMI IN GOSPODARSKIMI SUBJEKTI - NA POTI DO FINIH POKLICEV
Center za razvoj Litija se je odzval na pobude podjetij, ki so izrazila potrebo po sodelovanju s šolami. Omenjena podjetja namreč težko pridobijo ustrezne kadre za visoko kvalificirana strojniška delovna mesta, zato se zavzemajo za to, da si poskusijo vsaj na dolgi rok zagotoviti kvalificirane sodelavce. Center za razvoj Litija je zato spravil v življenje projekt, ki ga opisujemo v naslednjih odstavkih.
V okviru tega projekta sta gospe Mateja Jereb in Renata Babšek, svetovalni delavki oz OS Šmartno in OŠ Gradec, koordinirali aktivnosti, s katerimi sta omogočili, da se je 11 šolarjev na licu mesta seznanilo s strojnimi poklici (obdelovalec kovin, strojni mehanik, orodjar).
Anže Povše, Miha Murne, Rok Nograšek in Anže Jerman so štirje izmed njih. Ogledi in predstavitve delovnih mest v Kopitu d.o.o., KGL d.o.o., Kovini d.d. in Unitasu d.d so na njih napravili vtis, ki še vedno traja. Kaj jih je tako navdušilo? Najbolj roboti. Kajti napraviti program za to, da robot obrusi bat ali pipo, se jim zdi res veliko delo. Menijo namreč, da je prednost robotov v tem, da so natančnejši od človeka in da zato brez njih ne gre.
Tudi g. Jože Dolšek, vodja proizvodnje v Kovini, je opazil, da sta šolarje na ogledu proizvodnih procesov v orodjarni, livarni, kovačnici, brusilnici in v prostoru za strojno obdelavo najbolj fascinirala proces montaže in robotika. V tem navdušenju razbira priložnost za plodno partnerstvo med izobraževanjem in gospodarstvom. Meni, da bi bila škoda velika, če je šola in starši ne bi znali izrabiti v prid otrokom. Zato z veseljem sodelujejo s šolami in pripravijo program motivacijskih predstavitev. V marcu in aprilu so si otroci ogledali
promocijski film in posamezne oddelke proizvodnje, predstavili so jim delo in delovna mesta po posameznih obravnavanih poklicih, jih spoznali z orodji za preoblikovanje in merjenje, jim prikazali proces modeliranja in konstruiranja izdelka ter jih poučili o možnem izobraževanju.
Oba Anžeta, Miha in Rok so se pohvalili, da so jim v omenjenih podjetjih pokazali, kako se napravi program za struženje vijakov, navorov, batov in pip. Če imamo starši kdaj pomisleke proti strojnim poklicem, jih imamo zato, ker menimo, da je bolje, da se otrok vpiše v tiste vrste srednješolski program, ki je bolj splošen - češ da bo imel naš otrok tako več možnosti in več odprtih vrat. A problem je, da so vrata delodajalcev na stežaj odprta za specializirano usposobljene. Pomisleke imamo nemara tudi zato, ker se lepše slišj, če za koga rečemo, da je odvetnik, kot pa če bi rekli, da je strojnik. Čas je že, da stopimo čez take vrste pomislekov. Na tem mestu skupaj s podjetji Kopit d.o.o., KGL d.o.o. in Kovino d.d. podčrtujemo, da so strojni poklici fini poklici. So poklici izbrancev - tistih, ki znajo misliti, natančno načrtovati in so hkrati še ročno spretni.
Tako nam sporočajo otroci, podjetja in svetovalni delavki. Milot Seraj in Matej Horvat, učenca osmega razreda OŠ Gradec, ki sta se skupaj s šolarji iz OŠ Šmartno seznanila s strojnimi poklici, se bosta drugo leto odločala o vpisu v srednješolski program. Če se bosta odločila za vpis na katerega od strojnih programov, bosta izbrala fin poklic!
STOJNICE VABIJO - PONUDNIKI ZADOVOLJNI
Domačini in prišleki iz širše okolice, ki prodajajo svoje pridelke na stojnicah za nekdanjo prodajalno Peko, so zadovoljni, da je prostor v katerem ob sobotah vabijo na nakup, čist in vsaj približno urejen. Pravijo, da Javno komunalno stanovanjsko podjetje Litija vzorno skrbi za prostor. Pohvalili pa so tudi mladino, ki da se je umirila v svojih nočnih vragolijah.
Zaradi teh dejstev in toplejšega vremena beležijo malenkostno povečanje obiska. Tudi vas vabijo, da sobotni dan začnete z obiskom njihovih stojnic.
Jarma
Zadruga za razvoj podeželja Jarinaz.o.o.
Dole 10, Dole pri Litiji tel.: 01 89721 04 e-mail: info@cr-litiia.si
Vsak dan od 7:00 do 15:00, prosimo za predhodne najave.
Naredi, kar zmoreš, s tistim, kar imaš, tam, kjer si!
KDO JE LAHKO NOSILEC DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI?
Vse več kmečkih družin išče dodatni vir dohodka, ki bi zagotovil boljši življenjski standard in socialno varnost. Potreba po razvoju novih dejavnosti na kmetiji je vsak dan večja in vse več ljudi ostaja doma - na kmetiji, brez zaposlitve. Kmetije so majhne in razdrobljene, pogoji za pridelavo so manj primerni, nezanesljiv je tudi kmetijski trg. Vse to so razlogi, zaradi katerih so kmetije gospodarsko šibke.
Česa se lotiti, kako izkoristiti naravne pogoje, razpoložljive stroje, znanja m spretnosti, kako ohraniti kmetijsko pridelavo ali poiskati nov način trženja? »Naredi, kar zmoreš, s tistim, kar imaš, tam, kjer si!« Možnosti je veliko: od predelave doma pridelanih pridelkov - mesa, mleka, sadja, do peke kruha, potic, peciva in izdelave testenin, prodaje pridelkov iz drugih kmetij. Na kmetiji je moč organizirati izobraževanje, urediti ceste, plužiti sneg, proizvesti in prodati energijo ali sprejeti goste, če je ta urejena kot turistična kmetija.
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko fizična oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, pri čemer ni nujno, da je hkrati tudi lastnik kmetije. Lahko je solastnik, zakupnik, družinski član ali drugačen uporabnik kmetije. Za ustrezno usposobljenost nosilca dopolnilne dejavnosti se šteje:
-	da ima najmanj poklicno kmetijsko izobrazbo ali
ima opravljen preizkus znanja iz kmetijske dejavnosti po programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s posebnim poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo fizična oseba opravlja oz. namerava opravljati ali
-	ima najmanj petletne delovne izkušnje na kmetiji ali posamezni kmetijski dejavnosti.
Pri nekaterih dejavnostih je potrebna tudi najmanj srednja poklicna izobrazba ustrezne smeri ali ustrezen certifikat, pridobljen z izobraževanjem, izpolnjevanjem in usposabljanjem ter preizkusom strokovne usposobljenosti po programu poklicne kvalifikacije za dejavnost, ki jo bo opravljal kot dopolnilno dejavnost. Tovrstna usposobljenost je potrebna pri predelavi mesa, mleka, sadja, pri peki kruha in potic ter čebelarstvu. Pri turistični dejavnosti na kmetiji kot ustrezen certifikat velja potrdilo o opravljenem 70 -urnem tečaju po programu kmetijske svetovalne službe.
Pri predelavi živil rastlinskega in živalskega izvora je potrebno urediti tudi prostore v katerih se bo izvajala dejavnost. Prostori morajo biti primerno zaščiteni pred vstopom glodalcev, priključeni na vir pitne vode, prostori morajo imeti ločen čisti in nečisti del, tla in stene do višine 1,8 m morajo biti iz materialov, ki omogočajo mokro čiščenje in razkuževanje, prostori morajo biti čisti in dobro vzdrževani, talni odtoki morajo biti rešetkasti, urejeno mora biti naravno prezračevanje, prostori morajo Biti primerno osvetljeni, živila morajo biti skladiščena dvignjeno od tal, na voljo morajo biti posode za odlaganje odpadkov. Povzetih je večina glavnih pogojev ureditve prostorov, ki pa so za predelavo živil živalskega izvora še nekoliko zaostreni in detajlno popisani.
Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora nosilec pridobiti dovoljenje, ki ga na njegovo zahtevo izda pristojna upravna enota. Oblika vloge za izdajo dovoljenja je predpisana in se odda na upravni enoti, ki na podlagi vloge in priloženih zahtevanih dokazil izda dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetiji.
S PODEŽELJA - OBLIKA PRODAJE PREK SVETOVNEGA SPLETA
Svetovni splet, ki je danes eden največkrat uporabljenih informacijskih kanalov ponuja tudi možnost prodaje izdelkov v okviru spletne trgovine www.enaa.com Poleg druge ponudbe lahko obiskovalci portala izbirajo tudi med izdelki, ki so zbrani v posebni kategoriji imenovani S podeželja. Ponudba S podeželja je sestavljena iz izdelkov, ki so bila oblikovana v okviru podeželskih razvojnih jeder iz celotne Slovenije in tako se lahko danes z vzpostavitvijo Zadruge za razvoj podeželja Jarina z.o.o. v to prodajno mrežo vključite tudi vi.
Za predstavitev vašega izdelka prek spletne trgovine je smiselno pripraviti krajši opis izdelka, navesti ceno, rok dobave’ter priložiti sliko, da si bo kupec lahko ogledal izdelek pred nakupom. Naročilo poteka prek spleta k skupnemu skrbniku, ki nato posreduje naročilo ponudniku oz. izdelovalcu izdelka. Ponudnik nato pripravi naročeni izdelek (običajno ga zapakira v kartonasto škatlo) in priloži račun za kupljeno blago. Vse naročene izdelke dostavlja na naslov naročnika podjetje, ki se ukvarja z dostavo paketov, tako da proizvajalci nimajo s tem skrbi.
Prodaja preko spleta je primerna predvsem za izdelke ki niso hitro pokvarljive narave in so morebiti nekoliko večjih vrednosti (nad 1.000,00 SIT).
Menimo, da je spletna trgovina priložnost tako za prodajo izdelkov s podeželja kakor tudi za promocijo vaše dejavnosti. Vabimo vas, da se vključite s svojo ponudbo tudi vi.
OPRAVIČILO
Ga. Lilijani Poglajen in ga. Marijani Vehovec se opravičujemo, ker je v prejšnji številki prišlo do zamenjave njunih fotografij. Prtiček na fotografiji je bil izdelek ga. Lilijane Poglajen.
KOSILO - 980,00 SIT^
JUHA
*	KISLO PEKOČA JUHA
*	JUHA Z BAMBUSOM IN GOBAMI
GLAVNE JEDI
*	PIŠČANČJI CHOPSUI
*	SVINJINA Z BAMBUSOM IN KIT. GOBAMI
*	GOVEDINA NA SEČUANSKI NAČIN
*	RIBA CHOPSUI
*	HRUSTLJAVI PIŠČANEC
*	SAMOSTANSKA POJEDINA
*	PEČENI RIŽ Z ZELENJAVO IN PIŠČANCEM
*	MEŠANO MESO Z BAMBUSOM IN GOBAMI
*	PIŠČANEC S CURRVJEM
*	PRAŽENI ŠPAGETI S PIŠČANCEM
*	OCVRTI PIŠČANČJI CHOPSUI
SOLATE
*	SOJINI KALČKI V SOLATI
*	KITAJSKO ZELJE
SLADICE
*	LIČI
*	LON GAN
*	OCVRTA BANANA
V__________________________J

z'
Ljubljanska c. 4, LITIJA Rezervacije: 01/8981-213
‘Jdtajska restavracija
"NOVO ZMAJEVO MESTO"
»site INFORMACIJSKA PISARNA v OGLARSKIT1F7FII
ajjkK Podeželje je prostor izven urbanih naselij z relativno neurejeno Infrastrukturo In za ‘finLiW večino prebivalcev neperspektivni prostor, kfer domuje trd boj za vsakdanji kruh z veliko prisotnostjo nujnega voluntarizma, ki nadomešča javne službe, ki pa so v mestih nekaj vsakdanjega. Pa vendar ne smemo gledati na ta del sveta s takim pesimizmom. Podeželje je namreč prostor z množico novih priložnosti, vendar jih vidimo lahko šele takrat, ko si to zares želimo. Nafhujše pri tem pa je to, ko nekdo zagleda svojo priložnost, v svoji okolici pa ne vidi zadostne opore za izvedbo ideje.
Uvodne misli so nas gnale, da moramo poleg posamezne vsebine v skupno zgodbo. S tem smo prizadevanj že obstoječih institucij na ravni občine in nadgradili vsa dosedanja prizadevanja ostalih institucij države, še sami kaj postoriti za svoje okolje. Mogoče kot so občina Litija, RGL in KSS, ki so si prizadevale nekdo, ki pride od zunaj bolje vidi nekaj, kar sam ne	za napredek našega podeželja. Delo info pisarne je
opaziš, je pa dejstvo in stara resnica govori, da če si	sedaj usmerjeno k informiranju javnosti o ponudbi
sam ne pomagaš, ti tudi Bog ne bo pomagal. Tako »Oglarske dežele«, o prireditvah in njihovi organizaciji smo v okviru Športnega društva Dole uredili pisarno	in skrb za oglarsko pot ter smučišče. Poleg
v stari šoli Dole in se prijavili na razpis Zavoda za	navedenega pisarna skrbi za nemoteno delo ŠD Dole
zaposlovanje RS za uvedbo javnih del. Na razpisu in se vključuje v aktivnosti, ki so pomembne tudi za smo uspeli in tako v javna dela tudi s pomočjo občine	samo KS Dole na področju družbenih dejavnosti
Litija vključili.brezposelno osebo iz domačega kraja.	Za vse tiste, ki vas zanima kaj se dogaja v »Oglarski
Namen vzpostavitve te pisarne je bilo povečati	deželi« na Dolah pri Litiji, smo dosegljivi na tel. št 01/
aktivnosti pri vzpodbujanju turistične ponudbe 89 72 097, ali na e-pošti: sd.dole@volia.net »Oglarske dežele« kot celote in skupaj združiti	d. Mak
Kaj storiti z Litijo ? (xix.)
Martin Brilej
GLAMUR?
Vsako, predvsem staro, zgodovinsko ter kulturno znamenito mesto kot je Litija, z bogato preteklostjo, je ohranilo vsaj delček glamurja, ki je nekoč krasil mestno družbo. Litija resda ni prej dobila mestnih pravic in privilegijev, kot leta 1952, ko je bila uradno razglašena za mesto, vendar je stoletja imela trške pravice, ki so ji tudi dajali ustrezno veljavo. Sploh pa je imela veljavo v času Avstroogrske in Kraljevine Jugoslavije, ko je bil v Litiji sedež Okrajnega glavarstva oz. Sreskega načelstva.
Že ta oblastna institucija ji je dajala nekakšen glamur, saj so po Litiji takrat hodili lepo oblečeni ljudje, dame in gospodje, izobraženci, uradniki in visoki državni uslužbenci ter podjetniki. Ima Litija danes še kaj glamurja? Glede na pretekla, slavna litijska leta bi rekel, da žal prav malo ali nič. Pred 2. svetovno vojno je bil litijski glamur v bogatem družabnem življenju, ki si ga danes ne moremo organizirati, ker za to ni več primernih pogojev. Sodobna zabavna elektronika je družabno in zabavno življenje večinoma prenesla domov, v udobne kavče in fotelje. Že prostorska ureditev Litije, ki je pred 30 leti s tranzitno cesto mestu vzela pravo središče, mestni most in utrip, je prekinila druženje in srečevanje ljudi. Zlasti mestni most je bil vseh 120 let glavno prizorišče srečevanja ljudi. Tu je bilo tudi obilo priložnosti za glamur. Kdor se je želel pokazati v novih ali celo glamuroznih oblačilih in temu primernemu videzu, je to storil na litijskem mostu ali na današnjem Valvasorjevemu trgu. Tam so ga vsi opazili, se o tem pogovarjali in cilj je bil dosežen.
V	današnjih časih pa je kaj takega nemogoče. Ce se kdo bolj glamurozno obleče, se nima preprosto kje pokazati, da bi bil opažen, viden in predmet poželjivih, občudujočih pa tudi nevoščljivih pogledov in debat.
Tudi litijske prireditve, predvsem glasbene in splošno kulturne, izzvenijo v prazno, ker mesto nima primerne dvorane in drugih prostorov za to. Na Stavbah se ljudje po nekaterih predstavah drenjajo v preddverju, še malo poklepetajo, kaj prigriznejo in popijejo (če ima prireditelj denar za to). Vonj po salami in švicu, pa večino prav kmalu nažene domov. V tej gneči malokdo opazi kaj glamuroznega.
Pač pa imamo v Litiji glamurozne govore, ki spremljajo domala vsako javno prireditev. Celi slapovi stavkov, nabitih s čustvi in ocenami o lepotah Litije (o, ko bi bilo res tako) in neverjetni svetli bodočnosti, morda še koga zazibajo v stanje vzhičenosti, večina pa komaj čaka začetek tistega, zaradi česar je prišla. Kdaj se je ta razvada prijela v Litiji ne vem, sem se pa ravno sedajle spomnil na nek film o povojni Sovjetski zvezi, ko je pred vsakim koncertom ali prireditvijo, prišel na oder uradni predstavnik oblasti in zarjul: »Živel Stalin!« In je vsa dvorana za njim zavpila enako. Šele nato se je predstava začela. Pravzaprav pa je bil tudi to neke vrste glamur.
V	Litiji je danes pač tako, da se spodoben človek, ko gre na banko, knjižnico, občino ali zgolj na kavo, spodobno obleče, po
možnosti celo lepo in impresivno. Ko pa pride tja, zagleda pol ljudi v ponošenih trenirkah... Ja, tudi to je današnji litijski glamur.
Pred leti so bili obrtniški plesi na dobri poti, da postanejo glamurozni, pa se je vse sfižilo. Včasih so tak sloves imeli predilniški plesi (»špinerbali«), ki pa so v prvotnih oblikah usahnili. Tudi nekatere druge zabavne prireditve na Stavbah so bile malce glamurozne, npr. pustne in novoletne zabave. Že res, da so se po navadi končale s pretepom, vendar niso bili preveč krvavi. Pravzaprav je bilo tudi to nekaj lokalno glamuroznega, sploh pa, če so bili vanje vpleteni najbolj fini gospodje in dame. Prav glamurozno so delovali litijski ugledneži, z lasmi na očeh, strganih srajcah in suknjičih. Tudi dame, v prav za to priložnost sešitih novih in glamuroznih oblekah, so naenkrat postale prav prvobitne, ko so vreščajoče vlekle malce divje gospode narazen, pri tem pa so šle nekaj jurjev drage frizure v franže. In to je bil tudi litijski glamur. Naslednji teden so bili takšni dogodki glavne teme frizerskih salonov, kar je dvigalo nivo pogovorov. Ne pa tako kot danes, ko se za šanki razpravlja v glavnem o podražitvah bencina, kdo se je zaletel z avtom in kdo je umrl. Glamurozne razprave salonov so bile na višjem zanimivostnem nivoju, saj so prevladovale teme o tem kdo in s kom se je valjal v rjuhah, kjer se ne bi smel in podobno. Saj ne, da bi frizerji spodbujali te razgovore, nekaterim se namreč tam, ko jim brskajo po glavah, iz neznanega razloga čisto razvežejo jeziki. To ljudje preprosto rabijo, zlasti dame.
Litija bi si spet lahko povrnila nekaj glamurja z lepšo ureditvijo mesta, definiranim centrom in osrednjim mestom za družabno, zabavno in kulturno življenje ter shajanje ljudi.
Saj bo kaj bolje, še vedno so se stvari obrnile in tudi glamur bo še v Litiji.
glamur-ja m [amer., škotsko glamour spremenjena beseda iz angl. grammar v pomenu gramarye čarovništvo, okultna praksa], sijaj, razkošje, blišč, navadno v svetu mode, filma, glasbe, glamurozen -zna -o [angl. glamorous poln glamurja] bleščeč, razkošen (~a prireditev, -večerna obleka)
Sem ter tja po Litiji
•	V tem časopisu sem pred meseci prebral vest, da je nekdo turistom (?) razkazoval Litijo. Kaj neki jim je kazal sicer ne vem, bi bilo pa zanimivo vedeti kakšne vtise so odnesli o tem turističnem ogledu. Sicer pa je to približno tako, kot če bi Eskime peljal na ekskurzijo v tovarno hladilnikov...
•	Spomenik NOB, arhitekta Jožeta Plečnika v Litiji, je dala občina očistiti. Lepo.
•	Maja je PGD Litija praznovalo 120-letnico.
•	Junija bodo odkrili spominsko ploščo Rudolfu in Metodu Badjuri na njuni rojstni hiši v Litiji. Oba sta bila zelo ustvarjalna in slavna. Pa tudi po krivici preveč pozabljena. Litija je lahko ponosna na ta dva rojaka.
/ Prihodnjič: ali bo šla Litija v okraj Trbovlje ali Ljubljano /
RENAULT GOSPETI d.o.o.
CLIO ŠPIRIT
(klima, ABS, 4x airbag) že za 1.990.000 SIT
V
RENAULT
Brodarska 7, LITIJA
Tel.: 01 8980 820; fax: 01 8980 825 GSM: 040 834 794
e-pošta: renault.gospeti@siol.net
Odprto: vsak dan od 8.00 do 17.00 ure, sobota: od 8.00 do 12.00 ure
MODUS SPOT
že za 2.190.000 SIT
POPUSTI
PRODAJA
novih in rabljenih avtomobilov za vozila z diesel in bencin, motorji do 700.000 SIT Iza gospodarska vozila do 580.000 SIT
POPUSTI
KREDIT, LEASING
PRODAJA
originalnih rezervnih delov, Boutigue Renault
^ POOBLAŠČEN SERVIS mehanična dela vseh znamk
* Menjava olja ELF (3L) in filtra
že od 7.992 SIT naprej na vozilih vseh znamk
« Menjava olja ELF, filtrov, svečk, tekočin, zavornih oblog...
$ AVTOKLEPARSKA DELA $ VULKANIZERSTVO, LETNE GUME
(POGODBA Z ZAVAROVALNICO TRIGLAV) (Continental, Michelin, Sava, Gislaved)
1,»«^«).^,,,] VISOKO PRIZNANJE ZVEZE SLOVENSKIH ČASTNIKOV LITIJSKEMU ŽUPANU
Sekretar Zveze slovenskih častnikov g. Janko Ljubič je v obrazložitvi poudaril, da je g.Mirko Kaplja osebnost, ki kot človek in posebej kot župan kaže veliko razumevanje za delo in dejavnost združenja častnikov. Zavedati se je potrebno, da je prav ta podpora in sodelovanje z županom in s tem tudi občino izjemnega pomena za območno združenje, saj predstavlja odločilni dejavnik, ki pomembno vpliva na oblikovanje splošnega mnenja glede sodelovanja z vsemi subjekti na območju lokalne skupnosti in širše. S častniško organizacijo je g. Kaplja tvorno sodeloval že pred samim prevzemom županstva. Tako je pri izvajanju rednih letnih programov območno združenje bilo deležno njegove vsestranske podpore. Brez te pomoči bi bilo delo združenja v marsičem onemogočeno. Zahvaljujoč županu je bila s strani občine vedno dana podpora za delo in premagovanje težav, s katerimi so se v preteklosti srečevali častniki in podčastniki, člani združenja. Zato je za njegovo učinkovito delo izjemnega pomena strokovna in moralna ter materialno-finančna podpora, ki jo je častniško združenje deležno s strani občine. V zvezi slovenskih častnikov vlada
prepričanje, da se bo doseženi nivo sodelovanja še poglobil, saj bo to svojevrstna podpora utrditvi slovenske obrambne moči in uveljavljanja vojaško strokovnih interesov, ki jih izraža skozi svoje delo območno združenje v okolju, katerem na žalost ni vojaških institucij. Zato županu g. Mirku Kaplji, predsedstvo Zveze slovenskih častnikov izreka vso zahvalo za razumevanje in podporo, ki jo nudi združenju v Litiji, katerega uspešno vodi predsednik g. Ladislav Muzga, ki gaje uspešno vodil g. Rudolf Bernik in jasno oba ob močni asistenci in neutrudnem motorju tega združenja, sekretarju g. Antonu Plankarju, je ob zaključku obrazložitve dejal g. Ljubič. Župan g. Mirko Kaplja se je zahvalil za tako veliko izkazano priznanje častniške organizacije, ki jo je prejel prav na dan, ko je bila pred 60 leti osvobojena Litija. Poudaril je, da ga to prejeto priznanje in uspešnost delovanja območnega združenja slovenskih častnikov Litija obvezujeta tudi moralno, da bo sodeloval in pomagal pri delovanju združenja tudi v bodoče.
Anton PLANKAR
Čeprav teden RK traja od 8. do 15. maja, smo v OZRK Litija z delom začeli že karprecejprej.
TEDEN RDEČEGA KRIŽA
Priprave na dogodke v počastitevTedna RK vzamejo kar nekaj časa, pa tudi roke izvedb je potrebno prilagajati, ker imamo vedno tudi zunanje sodelavce. Tako so se najmlajši iz VVZ iz obeh občin udeležili predstave ‘[Kraljevi smetanovi kolački” v izvedbi Gledališča Toneta Čufarjazjesenic že v četrtek 5. maja. Isto gledališče je v torek, 10. maja, prvošolčkom, ki so stopili v vrste mladih
članov RK zaigralo igro “Martin Krpan”. Obakrat je malčke pozdravila in spregovorila nekaj besed o RK ga. Nada Pintar, pod-predsednica OZRK Litija. Poleg zanimivih igric so se mali nadobudneži razveselili še malega sladkega prese-nečenja.
V okviru Tedna RK sprejemamo otroke v organizacijo Rdečega križa, ti sprejemi potekajo v osnovnih šolah, ko starši podpišejo pristopno izjavo.
10. maja pa je bil tudi Dan odprtih vrat OZRK. Vsakdo, ki je imel željo videti skladišče RK na Maistrovi 6 v Litiji, sije to lahko ogledal. Prav tako ali pa še bolj, je bilo zanimivo dogajanje pred športno dvorano v Litiji. Na stojnici so naši aktivisti mimoidočim ponudili različno gradivo o aktivnostih in delu RK, v šotoru poleg so medicinske sestre,
prostovoljke merile krvni tlak in prikazovale oživljanje. Na eni in drugi strani so bili zopet najboljši in najzvedavejši obiskovalci otroci - osnovnošolci, ki skupaj s svojimi mentorji tudi sicer radi in dobro sodelujejo z RK, saj se odzivajo na natečaje (literarne in likovne), ki jih razpiše OZRK Litija, pa tudi zagnano in resno sodelujejo na tekmovanju iz znanja o RK in prvi pomoči. Tudi to tekmovanje še sodi v sklop prireditev ob Tednu RK, zgodilo pa se bo proti koncu meseca maja.
Da smo Teden RK uspešno izvedli, so nam pri tem pomagali: Greda d.o.o., PE PRESAD Gabrovka, ŽITO Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, gospod Prah Jože, Planinsko društvo Sevnica, Matetova družba d.o.o. Vače in aktivisti - prostovoljci organizacije Rdečega križa.
Helena PERKO in Danica SVERŠINA
RAZPIS za letovanje otrok med poletnimi počitnicami 2005
Območno združenje Rdečega križa Litija bo v letu 2005 v času poletnih počitnic organiziralo letovanje za predšolske in šolske otroke od 5 do 14 leta starosti.
OSNOVNI PODATKI LETOVANJA
Letovanje v MPD Frankopan Punat na otoku Krku
-	od 30.06. do 10.07.2005 za 40 otrok.
Letovanje v MZL Debeli Rtič pri Ankaranu
-	od 08.07. do 18.07.2005 za 40 otrok in
-	od 10.08. do 20.08.2005 za 40 otrok.
Za vzgojo in varnost otrok, ki bodo razdeljeni v manjše skupine, bodo skrbeli vzgojitelji-vodiči, predvsem iz vrst pedagoških delavcev in študentje pedagoških poklicev, ki imajo dolgoletne izkušnje na tem področju in poleg tega tudi dodatna znanja (učitelji plavanja, animatorji s področja kulturnih dejavnosti, ročnih spretnosti in drugo).
Otroci morajo pred letovanjem opraviti zdravniški pregled pri
svojem zdravniku.....
STROŠKI LETOVANJA
OZRK Litija skuša pridobiti ustrezna finančna sredstva iz naslova lokalnih skupnosti (Občine Litija in Občine Šmartno pri Litiji) in iz naslova koncesije za sofinanciranje letovanja otrok z zdravstvenimi indikacijami ter prispevki sponzorjev in donatorjev.
Prizadevamo si, da bi bil prispevek staršev za 11 dnevno letovanje otroka čim nižji. Pri tem bo upoštevan dohodek na družinskega člana z namenom, da bi otroci iz socialno in materialno ogroženih družin letovali pod čim bolj ugodnimi pogoji z nainižiim prispevkom.
Starši morajo ob prijavi otroka za letovanje prijavo oddati na priloženem obrazcu in k temu predložiti tudi fotokopijo davčne napovedi - dohodnine za leto 2004.
Na osnovi bruto dohodka na družinskega člana bo komisija za letovanje pri OZ RK Litija določila prispevek starša za letovanje prijavljenega otroka po naslednji lestvici:
-do 60.000 SIT	22.000	SIT
-	od 60.001 do 80.000	SIT	29.000	SIT
-	od 80.001 do 100.000	SIT	36.000	SIT
-nad 100.001 SIT	43.000	SIT
Stroški letovanja - prispevek staršev se poravna do 20.6.2005,na podlagi položnice, ki jo boste prejeli z obvestilom o letovanju in določitvijo prispevka.
ROK PRIJAVE
Prijavo za letovanje, je potrebno oddati na priloženem obrazcu »PRIJAVNICA« z vsemi dokumenti do 10.06.2005 na OZRK Litija, oziroma na sedežu osnovne šole, enote VVZ (vrtca), ki zbrane prijavnice oddajo na Območno združenje Rdečega križa Litija, Trg na Stavbah št. 1, Litija.
Dodatne informacije lahko dobite osebno ali po telefonu na Območnem združenju Rdečega križa Litija, Trg na Stavbah št. 1 ali po telefonu 01/898 1619.
Za OZRK Litija: Danica SVERŠINA
VETERINARSKA POSTAJA LITIJA
Ježa 12,1270 Litija, e-mail: vp.litija@siol.net, tel: 01- 898 30 27
OBVESTILO
Obveščamo vas o spremembi delovnega časa naše ambulante za male živali:
PONEDELJEK-SOBOTA 7,00 - 7.00 TOREK 7.00 - 7.00 in 17.00 - 17,00
V	omenjenem času opravljamo poleg ambulante za male živali tudi
-	izdaja zdravil z nasvetom za vse vrste živali
-	sprejem naročil za naše storitve
-	izdaja zdravniških spričeval (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih)
Obisk ambulante je možen tudi izven delovnega časa po predhodnem dogovoru na dežurno številko.
V	nujnih primerih smo dosegljivi na dežurni številki 01/898 30 27.
7. REGIJSKO SREČANJE »DRUŠTEV MLADI GASILEC«
Društva Mladi gasilec so organizirana kot Interesne dejavnosti oziroma krožki v osnovnih šolah. Cilj delovanja društev DMG je naučiti učence gasilstva, požarnega varstva In varstva pred naravnimi In drugimi nesrečami. Osnovne šole morajo imeti za to področje ustrezno usposobljene učitelje In dobro sodelovanje z lokalnimi gasilci, ki pri izvajanju teh dejavnosti priskočijo na pomoč. Žal se mnoge osnovne šole pri Izvajanju svojih programov teh dejavnosti izogibajo.
V soboto, 7. maja 2005, je v Moravčah potekate 7. regijsko srečanje društev Mladi gasilec regije Ljubljana III. Udeležilo se gaje 21 mlajših in 16 starejših ekip iz sedmih gasilskih zvez: Domžale, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče. Srečanja se iz cele regije ni udeležila le GZ Šmartno pri Litiji, ker v šolah še nimajo ustanovljenih teh društev.
Mlajše ekipe so izvajale naloge iz požarne preventive, splošnega znanja, prve pomoči, vajo z vedrovko, metanje vrvi v krog, sestavljanko in nalogo o kraju. Starejše ekipe pa so namesto metanja vrvi v krog delale vozle.
Iz GZ Litija se je srečanja udeležilo 6 ekip iz treh osnovnih
šot Dole, Sava in Vače, ki so dosegle naslednje rezultate: MLAJŠI:	STAREJŠI:
2. mesto: Sava	2.mesto: Vače
5. mesto: Vač e	3. mesto: Dole
12. mesto: Dole	4. mesto: Sava
Ob razglasitvi rezultatov so bili prvim trem najboljšim enotam v obeh kategorijah podeljeni pokali, ki sta jih podelila ravnateljica OŠ Jurija Vega Moravče in Florjan Zabret, predsednik regijske komisije za delo z mladino. Najboljše ekipe regijskih srečanj se bodo v jesenskem času lahko udeležile državnega srečanja DMG, ki bo organizirano v Škocjanu na Dolenjskem.
Na pomoč!	Adriana CIVIDINI
PROSLAVA NA JAVORŠKEMU PILU OB DNEVU UPORA
Dne 27.4.2005 ob 11. uri ]e bila na Javorškemu Pilu osrednja proslava ob dnevu upora, oziroma Ustanovitve Protifašistične fronte. Levo usmerjene politične stranke in skupine so 26. aprila 1941 na tajnem sestanku v Vidmarjevi hiši na Večni poti v Ljubljani ustanovile Protifašistično fronto slovenskega naroda, ki se je konec junija preimenovala v Osvobodilno fronto.
Slavnostnega srečanja so se udeležili nekdanji borci, člani združenja borcev Litija, občani občine Litija ter Šmartnega pri Litiji, župan občine Litija Mirko KAPLJA in nekateri predstavniki političnih strank.
Slavnostni govornik ob spominski slovesnosti Gorazd MAVRETIČ
Tokratni slavnostni govornik na spominski slovesnosti je bil predsednik Območnega odbora Socialdemokratske stranke Litija Gorazd MAVRETIČ, ki je v svojem govoru poudaril pomen praznovanja tega praznika. Kajti slovenski narod je bil vse prevečkrat postavljen v težke izkušnje in dokazovanja, nenehno so ga hoteli podjarmiti in iztrebiti. Ko je bilo najtežje, je bil složen in nepremagljiv, tako med 2. svetovno vojno kot v času osamosvojitve Slovenije.
Vendar pa se mora človek vprašati, zakaj postanemo tako razklani (neenotni), ko se nam ni potrebno več bojevati za skupno stvar. Priborili smo si samostojno državo in naša neenotnost je zopet prišla do izraza. Ali je potrebno iskati notranje sovražnike in na račun lastnega vzpona potvarjati zgodovino in izničevati boj naših prednikov? Človek postane nekoliko zbegan, ko nekateri želijo vsiliti novo resnico o narodnoosvobodilnem boju. In kaj bodo dosegli tisti, ki želijo spreminjati zgodovino? Dolgoročno zagotovo nič, še najmanj pa spoštovanje. Toda NAROD, ki ne spoštuje svoje zgodovine, ni vreden prihodnosti
Žalostno pa je, da je v naši samostojni Sloveniji skoraj izginil iz učbenikov »Narodnoosvobodilni boj« iz literature partizanske pesmi, na radiu ali televiziji pa se le redno kdaj sliši partizanska pesem. Posebno se postavlja vprašanje, zakaj ob tem pomniku žrtvam junaškega boja ni več mladih? Odgovor je enostaven! Ne vedo zakaj, še huje je, da to ni primerno, da bodo takoj ožigosani, če se bodo pojavili ob spominu na velike in težke dni slovenskega naroda, na zavedne očete, sinove, matere, ki so žrtvovali svoja življenja za našo »SVOBODO« za lepši jutrišnji dan. Postanimo že končno enkrat ponosni na svojo zgodovino in si zadajmo skupni cilj, razvoj naše mlade države in nas državljanov. Spoštujmo ljudi, ki so nam priborili današnjo svobodo in ne iščimo krivcev v zgodovini. Postanimo in ostanimo enotni. Na srečanju je spregovoril tudi nekdanji udeleženec bojev na Javorškemu Jaka ROZMAN, borec Cankarjevega bataljona, ki je orisal potek bojev, ne z nemško soldatesko, pač pa z domobransko zasedo, v katero je padel Cankarjev bataljon po umiku po uspešni akciji na most Pogonik. Posledice so bile zelo težke, kar dokazujejo tudi napisi padlih na samem spomeniku, pri katerem je bilo spominsko srečanje.
V kulturnem programu sta sodelovala litijska godba na pihala ter mešani pevski zbor z Janč, ki sta s svojim bogatim programom popestrila srečanje.
Po končani prireditvi, se je nadaljevalo družabno srečanje pri lovski koči.
Tekst in foto: Ciril GOLOUH
15. april je Mednarodni dan mladih prostovoljk in prostovoljcev. Letos je že drugič zapored potekal Festival prostovoljstva mladih in sicer od 14. aprila do 21. aprila.
FESTIVAL PROSTOVOLJSTVA MLADIH 2005
Festival prostovoljstva mladih se je pričel v četrtek, 14.aprila, s skupnim praznovanjem na Dvornem trgu v Ljubljani in različnimi delavnicami za mlade prostovoljce. Prostovoljne organizacije in mladi prostovoljci so se predstavili s kulturnim programom in s stojnicami. Eden izmed glavnih namenov festivala je bil povezati aktivnosti, ki jih pripravljajo različne organizacije na področju prostovoljstva mladih in predvsem tako tudi promovirati prostovoljstvo mladih.
Društvo prijateljev mladine Litija je v sklopu Festivala prostovoljstva mladih organiziralo zabavne delavnice z baloni, ki so potekale v ponedeljek, 18.04.2005, na igrišču na Rozmanovem trgu.
V sredo, 20.04.2005, pa je v veliki sejni sobi potekala okrogla miza z naslovom »Prostovoljno delo mladih«. Gostja okrogle mize je bila izvršna direktorica Slovenske filantropije, gospa Tereza Novak, ki je navzočim predstavila prostovoljstvo, aktivnosti za promocijo in večjo prepoznavnost prostovoljnega dela. Kako poteka prostovoljno delo v Litiji, so predstavili predstavniki šol in društev.
Ravnateljica Osnovne šole Litija gospa Gabrijela Hauptman je povedala, da na njihovi šoli krepijo solidarnost. Učitelje in starše angažirajo tudi v popoldanskem času. Na šoli poteka medgeneracijska povezava, v sklopu katere učenci obiskuje Dom Tišje. Na šoli so izvedli akcijo zbiranja prispevkov za nakup dvigala za učenca Enote s prilagojenim programom.
Na Osnovni šoli Gradec se trudijo vzgajati prostovoljce, je povedala ravnateljica gospa Iva Slabe. Ob začetku šolskega leta starejši učenci prevzamejo skrb nad prvošolčki, šola vsako leto organizira čistilno akcijo, junija poteka dobrodeln, akcija »generacije - generacijam«, učenci obiskujejo Dom Tišje...
Državno tekmovanj z Mladi in kmetijstvo 2005
Nepremagljive Litijanke
Državno tekmovanje Mladi in kmetijstvo je tradicionalna prireditev, ki je namenjena izobraževanju in druženju mladih na podeželju. Lanskoletna zmagovalna ekipa mladih iz Društva podeželske mladine DPM Moravče je bila v okviru Zveze slovenske podeželske mladine ZSPM ter v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije KGZS glavni organizator letošnjega tekmovanja, ki se je odvijalo v soboto, 2. aprila 2005, v prostorih Osnovne šole Jurija Vege v Moravčah pri Domžalah.
Tekmovanja se je udeležilo 12 tri č lanskih ekip iz celotne Slovenije, predstavniki občin ter mnogi strokovnjaki iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, pa tudi množica navijačev.
Občino Litija so zastopale študentka Tatjana Primožič (vodja ekipe) ter dijakinji Petra Firm in Simona Slapničar (na sliki spodaj), ki so si
pravico do udeležbe na državnem tekmovanju izborile z zmago na tekmovanju ljubljanske regije, ki se je odvijalo v Količevem pri Domžalah. Sponzor ekipe iz Litije je bila Kmetijsko gozdarska zadruga KG Z Litija. Teme letošnjega kviza so bile reja kokoši v manjših jatah, požarna varnost na kmetijah ter zdrava prehrana, kot dodatek pa turizem občine Moravče. Naše predstavnice so zablestele z odličnim znanjem ter v zadnjem krogu kviza z visoko razliko točk zasenčile drugo finalno ekipo mladih iz Krškega.
V okviru srečanja mladih so bila v OŠ Jurija Vege razstavljena tudi likovna dela na temo 'Od zrna do kruha", s katerimi se vsako leto predstavijo otroci s podeželja, do 15. leta starosti. Najlepše in najizvirnejše risbe so bile tudi nagrajene. Že pred samim tekmovanjem pa je v Kulturnem domu Moravče potekala okrogla miza na temo 'Problematika izvajanja ukrepov zgodnjega upokojevanja in pomoč mladim kmetom", kjer so aktivno sodelovali predstavnik KGZS Branko Ravnik, mladi kmet Janez Šinkovec iz Blagovice ter Mihaela Logar iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Družabno srečanje, ki je sledilo tekmovanju, se je nadaljevalo še pozno v noč. Misli pašo nam že begale v leto 2006, ko bomo, glede na pravila tekmovanja, v Litiji gostili naslednje državno tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Ker v občinah Litija in Šmartno mladi s podeželja niso povezani v društvo, je potrebna ustanovitev Društva podeželske mladine, zato ob tej priložnosti pozivam vse mlade s podeželja, ki so kakorkoli že sodelovali na občinskih ali regijskih tekmovanjih ter vse, kijih tovrstno druženje zanima, da vzpostavijo stik s Kmetijsko svetovalno službo, Enota Litija (kontaktna oseba: Krunoslav Križ), z željo, da v prihodnjem letu litijska podeželska mladina sprejme podeželsko mladino iz cele Slovenije.
Krunoslav KRIŽ, KSS Litija
Ravnatelj Gimnazije Litija gospod Vinko Logaj je poudaril, da prostovoljno deli pomaga pri osebnostnem razvoju mladostnika, krepi strpnost in humanost, obvaruji mladostnika in ga odmakne od 'zmaterializiranega' sveta. Na Gimnaziji vsaki dvi leti organizirajo dobrodelno prireditev, ki šolo poveže z okoljem. Gimnazija sodeluje tudi: Visoko šolo za zdravstvo in gimnazijci nekajkrat tedensko nudijo pomoč starejšim občanom Aktivno sodelujejo pri organizaciji nekaterih večjih dogodkov: KROS v Šmartnem, proslav; ob 60. letnici osvoboditve na Tisju...
Predsednica Društva prijateljev mladine Gabrovka gospa Maja Plazar je izpostavil; problem pomanjkanja prostovoljcev med starši in mladimi, ki obiskujejo srednjo šolo ii fakulteto. Društvo organizira predvsem prostočasne in počitniške dejavnosti. Veseli jih, d; je skoraj pri vsaki hiši vsaj 1 prostovoljec ali prostovoljka. Tudi Društvo prijateljev mladini Litija organizira prostočasne in počitniške dejavnosti pretežno za osnovnošolce, določene projekte pa tudi za ostale mlade. Prepoznavni so številni projekti: veseli december, grafiti, kopalni avtobus, otroški parlament, ustvarjalne delavnice, športni torki med počitnicami ipd.
Tina Naglič je izpostavila neenakopraven položaj prostovoljstva, saj nekateri prostovoljci resnično delajo povsem zastonj, medtem ko pa so nekateri prostovoljci denarno »nagrajeni« za vsako opravljeno uro. Posledično prihaja do tega, da se raje odločajo prostovoljci za prostovoljno delo pri organizacijah, ki je plačano. Gospa Tereza Novak je poudarila, da je prostovoljno delo, delo brez plačila. Prostovoljcem se lahko povrne materialne stroške, ki so nastali s prihodom na prostovoljno dejavnost. Lahko se prostovoljce nagradi letno, za uspešno in kvalitetno prostovoljno delo, vendar je višina nagrade omejena.
Ena izmed glavnih pobudnic in ustanoviteljic Društva prijateljev mladine Litija in nekdanja predsednica gospa Joža Ocepek je zaključila z ugotovitvijo, da sta osveščanje o pomembnosti prostovoljnega dela in promocija dolgotrajen proces.
Prispevek: Tina NAGLIČ, fotografije: Rosana MAČEK
(iMnoiNsmncuc

Miro Petek s.p.
Kresnice 78 1281 Kresnice
GSM:041-744-631 GSM: 041-546-837
Izvajanje elektroinštalacijskih del
Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat
Izvedba dvoriščnih drsnih vrat
www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si
19. kviz »Vsi vse vemo« gasilske mladine GZ Litija
16. aprila je bil na Savi organiziran 19.kviz na temo »Vsi vse vemo«. Organizator Je bila GZ Litija, Komisija za delo z mladimi. Kviza se Je udeležilo 14 ekip Iz sedmih društev: Jevnica, Ribče, Vače, Sava, Dole, Tlhaboj in Gabrovka.
Tekmovalci so bili razvrščeni v dve starostni skupini; na mlajše in starejše. Teme so bile iz vsakdanjega življenja in seveda iz gasilske preventive. Mladi so morali pokazati tudi ročne spretnosti, kot so vezanje vozlov, spajanje cevi s trojakom in ročnikom, sestavljanka, manjkala pa ni tudi šaljiva igra. Za organizacijo so poskrbeli gasilci iz Save in OS Sava. Za pravilnost izvedbe, kot tudi za samo vsebino pa je poskrbela Komisija za delo z mladimi pri GZ Litija; Slavko Jalovec kot njen predsednik, Mojca Lovše, Barbara Hribar in Karlo Jurjevec. Za računalnikom pa se je potila Adriana Cividini. Pri sami izvedbi so pomagali tudi vsi navzoči mentorji. Otroci, predvsem zmagovalci, so prikazali izjemno veliko znanja, kot tudi veliko ročnih spretnosti.
Vse ekipe so dobile zahvalo za sodelovanje, prve tri ekipe iz vsake starostne skupine pa tudi pokale. Prva ekipa iz vsake kategorije si je priborila pravico do nadaljnjega tekmovanja, to je udeležba na regijskem kvizu, ki bo predvidoma jeseni. Pri mlajših je zmagala trojka iz Ribč, pri starejših pa trojka iz Dol. Po končanem kvizu je sledila skromna pogostitev, podelitev pokalov in seveda skupno slikanje.
Slavko JALOVEC, predsednik Komisije za delo z mladimi pri GZ Litija
LLiuJuj.yainiaha.tsc-lalDa.si
mm

3

VAMAHA
72mclung.-Mjuv Heiart
V	Litiji smo odprli novi moto center, kjer boste poleg CELOTNEGA programa VAMAHA med drugim našli tudi oblačila in obutev ALPINESTARS, čelade AGV, olja in dodatke MOTUL ter vse vrste pnevmatik MICHELIN.
V	servisnem oddelku bomo poskrbeli za menjavo pnevmatik, vse vrste popravil in vzdrževanj. Vozilo boste lahko tudi zavarovali, registrirali in opravili tehnični pregled.
TEHNIČNO SERVISNI CENTER LABA - CENTER CELOVITE PONUDBE!
J
pokličite
Ol / 8QQ 5Z 13
8
Kultura
Maj 2005
KNJIŽNICA LITIJA
1270 LITIJA, Parmova 9
E-mail: knjiznica.litija@email.si Izposoja, informacije Litija: 01/898 05 80 Fax: 01/898 05 85
Izposoja Šmartno: 01/899 20 80
e MAK
1 - MojA Knjižnica
Slovenski dan knjige: GASILSTVO V LITIJI
V	Knjižnici Litija so 20. aprila, na slovenski dan knjige, predstavili knjigo Gasilstvo v Litiji, ki je izšla ob 120. obletnici organiziranega gasilstva v Litiji. Gradivo je zbral in uredil Ivan Godec, ki je s knjigo o gasilstvu obeležil tudi svoj osebni avtorski jubilej - namreč, izid 10. knjige.
Knjiga nas popelje v davno leto 1885, ko lahko govorimo o prvih formalnih začetkih gasilstva v naših krajih, popiše pa tudi starejše oblike organizirane obrambe pred ognjem na Slovenskem. Kot je povedal avtor knjige Ivan Godec, se je pri nastajanju kronike soočil z obsežnim in zanimivim arhivom društva, ki je nastajalo ob humanitarnem, reševalnem in nasploh društvenem življenju gasilcev v Litiji.
Izid s fotografijami, dopisi in statističnimi pregledi bogate knjige je uvod v obeleženje 120-letnice gasilstva v Litiji, je pa gotovo med pomembnejšimi dosežki društva, ki je tako popisalo svojo kroniko. Predsednik PGD Litija Zvone Ulanec je dejal, da je knjiga zahvala vsem, ki so v preteklosti prispevali k večji varnosti ljudi in njihovega imetja, predvsem pa popotnica mladim gasilcem, ki se kalijo v litijskem društvu.
V	prijetni družbi gasilcev, pevk skupine Mavrice iz Društva upokojencev Litija, ki so nam zapele lepe slovenske pesmi, in številnih Litijanov ter Litijank, tudi župana, ki cenijo in spoštujejo nesebičnost gasilcev, smo čestitali zagnanosti Ivana Godca in Zvoneta Ulanca, ki sta z usklajenim delom in močno voljo v knjigo strnila zapise, spomine in dokumente. Tako je bila ustvarjena knjiga, ki priča o dobrosrčnosti, nesebičnosti in velikih ljudeh, ki se nimajo za velike, a njihova dejanja oz. način življenja to prav gotovo so.
Kamnov škrat med Litijo in Trstom
Literarni večer ob predstavitvi zadnjih mladinskih knjig Jožeta Sevljaka, Kamnov škrat in Skrivnost temnih globin smo 4. maja združili z odprtjem imenitne likovne razstave knjižnih ilustracij Klavdija Palčiča. V galeriji knjižnice vas pričakujejo ilustracije Kamnovega škrata, Martina Krpana in Jezičnega dohtarja (F. Prešerna).
Na odprtju razstave in predstavitvi knjižnih del smo klepetali z obema avtorjema, ki sta zaradi skupnih projektov (slikanica Kamnov škrat) spletla tudi simpatično prijateljstvo. Oba druži pedagoška žilica, navezanost na knjige in seveda druge lepe umetnosti.
Kako ljubita slovensko rodno zemljo, avtorja izpričujeta v svojih delih, povprašali smo jih o življenjskih izkušnjah, o predanostih in izzivih, ki jih srečujta na vseh svojih poteh. Klavdij Palčič, slikar, scenograf, grafik, risar, kipar in ilustrator. Rodil se je 5. avgusta 1940 v Trstu, kjer se je tudi šolal in kjer živi še danes.
Pravi, da za umetnika ni merodajna samo izobrazba, čeprav je zelo pomembna: “Znanje si v šoli laže pridobiš, diploma pati še ne zagotavlja umetniškega uspeha.”
Leta 1984 je prejel nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo in scenografijo, saj sodeluje tudi z gledališči. Klavdij Palčič ilustrira tudi učbenike za osnovne šole, več knjig za odrasle, predvsem pa slikanice in otroške izdaje. Klavdij Palčič je na svojem enodnevnem potepanju po
Litiji in okolici z veseljem obiskal grad Bogenšperk, se fotografiral ob kipu Valvasorja in s soprogo prisluhnil zgodovini gradu.
Pesnik in pisatelj Jože Sevljak se v svojih delih rad vrača v svoj rojstni kraj Vače, s katerim je ohranil posebno vez. Poudaril je, da je tudi z Litijo stkal posebno vez; je kraj, kjer živi in ustvarja in mu je posvetil knjigo Skrivnost temnih globin. Predvsem je želel, da rudarjenje med prebivalci ne bi zašlo v pozabo, saj je mnogim generacijam oblikovalo življenje, prepričan je tudi, da ima kraj zaradi rudarstva poseben pečat.
Da za umetnost ni meja, sta si bila edina oba avtorja. Vsi obiskovalci pa so s simpatijo sprejemali njun nalezljiv optimizem in življenjsko-umetniško ustvarjalnost.
Zaključena bralna značka: Neverjetni in V iskanju dežele Nije
Filmska predstava ob zaključku tekmovanja za bralno značko je zaslužena nagrada za šolarje, ki med šolskim letom preberejo določeno število knjig s predpisanega seznama del. V letošnjem letu je na štirih osnovnih šolah bralo oz. tekmovalo 1.439 otrok, kar je malenkost več kot lani. V treh dneh se je dvorana na Stavbah šestkrat do zadnjega kotička napolnila s pričakovanj polnimi učenci; mlajši so si ogledali risani film Neverjetni, starejši pa film V iskanju dežele Nije. Ker so okusi različni, pričakovanja pa velika, upamo, da smo z izborom predstav ustregli večini učencev, ki jim za vztrajnost pri branju čestitamo in želimo še veliko dobrih zgodb in seveda uspešen zaključek šolskega leta.
Zahvalo za marljivo delo in napredek pri branju učencev izrekamo šolskim knjižničarkam in mentoricam.
Knjižnica Litija, Andreja ŠTUHEC
nadaljevanje s 1. strani
120 pomladi pevskega društva Lipa
Ob pričetku slovesnega pevskega večera je zbrane najprej nagovoril predsednik zbora Franci Majcen, ki se je zahvalil za pomoč pri obeleženju 120. letnice, izpostavil pa je tudi vidne može, pevce in zborovodje, ki so bili zaslužni za obstoj in delovanje Lipe. Hvaležnost je v imenu pevcev izrazil tudi Manci Černe, ki je pred dvema letoma prevzela mesto zborovodje.
Slavnostni govornik, ki se dobro zaveda, koliko odpovedovanj in prizadevanj terja delovanje v kulturi, še posebej ljubiteljski, je bil Jože Humer, skladatelj zborovskih in samospevnih besedil in libretov. Številna odlikovanja in pohvale ne odtehtajo dejanske teže in pomena, da Lipa obstaja in živi še danes, tukaj. Njegovo razmišljanje, kako je slovenstvo živelo, spremljalo in se opiralo na svoje pevske zbore, je med obiskovalci zanetilo nedvoumno simpatijo do tega kulturnika po duši in telesu.
Zanimiv sprehod skozi zgodovino zbora, z njegovimi sopotniki in ljudmi ter okoliščinami, ki so krojile usodo Lipe, je pripravila povezovalka Aleksandra Mavretič, ki je izpostavila najpomembnejše mejnike oz. prelome v zgodovini društva. Le-ti so tesno povezani z usodo Slovencev. Poslušalci so podoživljali razcvet Lipe skozi venček ljudskih in umetnih, predvsem pa Jerebovih pesmi. Koncert pa so popestrili tudi gostje, pevci Okteta Valvasor. Predstavili so se s tremi pesmimi, nato pa so se pridružili Lipi in družno, nadvse slovesno in uglašeno pripeljali koncert do konca.
A konec koncerta je bil kot nalašč za številna priznanja, ki so jih prejeli pevci za svoje dolgoletno delo v ljubiteljski kulturi. Nekateri med njimi prepevajo že več kot 30 let in
Lipa njihovo zvestobo danes, v prelomnih časih, še posebno ceni. Med aktivnimi pevci gotovo najbolj izstopa Mato Savšek, ki Lipi stoji ob strani polnih 50 let in je tudi konstanten solist zbora. V Lipi bi si nadvse želeli svoje vrste popolniti z mladimi pevci, kar je poudaril tudi predsednik zbora g. Majcen. Pevcem Lipe so številne čestitke na odru gotovo dale novih moči in spodbud za nadaljnje delo. Občina Litija in Šmartno, mestna skupnost Litija, predstavniki kulturnih društev in institucij, kolegi pevci iz drugih zborov, posamezniki in skupine, glasbeniki in šolniki, s cvetjem, spominskimi darili, dragocenimi posvetili, Oktet Valvasor celo s torto, predvsem pa z bodrilnimi besedami in čestitkami, ki so iskreno od vsakega med njimi Lipi priznavale izjemne zasluge za kulturo petja v Litiji.
Kako trden je most med generacijami in kako bogato popotnico je Lipa dala mladim, je izpričala kratka čestitka predstavnice zbora Sv. Nikolaja, ki je preprosto dejala, da jim je Lipa svetel zgled.
Pevci so s svojo mlado zborovodkinjo Manco Černe v letošnje jubilejno leto stopili prerojeni in polni nove energije. Mladostna energija na eni strani in dolgoletna ljubezen do petja ter predanost skupinskemu delu na drugi, je močan Lipin adut. Upamo, da se bodo temu žlahtnemu zboru kmalu pridružili še čili mladeniči, ki bodo čez desetletja lahko pripovedovali, da so bili del stoletne slave slavne Lipe.
Predvsem pa se je na slavnostnem koncertu izkazalo, da ima Lipa mnogo privržencev in simpatizerjev, ki bomo vedno radi sedli in prisluhnili njeni pesmi.
Andreja ŠTUHEC

TV satelitski sistemi fiksni in z motorčkom
elektroinstalacijeza novogradnjo in obnovo vaše hiše ali stanovanja
domofoni in videofoni
alarmni sistemi profesionalni znamke ELMO za stanovanja ali poslovne prostore
- 1 -I
hk
in^F;
Klemen Oblak s.p.
SAVA 52 1282 Sava
GSM: 031-528-609
Srečanje starejših, bolnih in krvodajalcev v Hotiču
Mesec marec nas je presenetil s svojimi nizkimi temperaturami In snegom, zato smo se letos srečali nekoliko kasneje. V soboto, 02. 04. 2005, je tudi sonce posijalo bolj veselo In nas je pozdravilo s svojo toploto.
V	dvorani je bil najprej kratek kulturni program. Za začetek smo bili vsi lepo pozdravljeni. Potem nam je bilo predstavljeno delo RK v letu 2004. Po predstavitvi dela RK so nastopili učenci OŠ Hotič, ki so nam s svojimi učiteljicami pripravili zelo lep program. Po nastopu učencev nas je razveselil »Krjavelj s svojo kozo«. Na koncu je zapel še moški pevski zbor Hotič s svojimi lepimi glasovi. Po kulturnem programu smo imeli pogostitev in tudi te se je udeležilo veliko krajanov.
Srečanje je bilo posvečeno praznikom v marcu in sicer - osmem marcu, mučenikom in materinskemu dnevu. Zato smo na domovih obiskovali vse žene in matere ter bolne in jim izročili simbolična darila. Obiskali smo tudi krajanki in krajana v domu Tišje in tudi njim izročili darila.
V	odboru RK smo zadovoljni, da nam je srečanje tako lepo uspelo. Hvala vsem, ki so doprinesli k dobremu vzdušju srečanja z željo, da se kmalu spet srečamo.
Zahvaljujemo se tudi predstavnici RK Kresnice gospe Marinki in predstavnici RK Ribče Rezki, da sta se odzvali našemu povabilu.
Gril Ana, predsednica KORK Hot i č
Predavanje Evropa Dona
V krajevni organizaciji RK Hotič smo imeli predavanje »o raku na dojki«. Predavali sta primarij doktor Senčar-jeva, ki je tudi sama zbolela za rakom pred 21 leti, in Tatjana Kumar. Obe sta gonilni sili društva Evropa Dona. To društvo že povezuje 32 evropskih držav.
Predavanja se je udeležita kar nekaj krajanov. Vendar mislim, da za razsežnost bolezni, ki nas danes oblega, ni bilo dovolj interesa. Zelo zaskrbljujoče je, da v Sloveniji zboli vsako leto na novo tisoč žensk in da jih kar štiristo umre.
O tem niti ne razmišljamo, kar je zelo narobe, dokler bolezen ne obišče nas same ali nekoga v naši družini.
Društvo Evropa Dona si prizadeva, da bi vse matere in žene po 50. letu vsaki dve leti preventivno pregledali. Upamo, da jim bo uspelo izbojevati pri našemu ministrstvu za zdravje, ki pa danes ne kaže še nobenega interesa. Zato se je tudi nekaj udeleženk predavanja včlanilo v društvo.
Vse predavanje je bilo predstavljeno z diapozitivi, kar nam je še bolj približalo, kako lahko same pripomoremo, da se rak prej odkrije.
Gril Ana, predsednica KORK Hot i č X_____________________________________/
Kmetijsko gozdarska zadruga Litija
Od ponedeljka do petka: od 7.00 do 19.30 ure • sobota: od 7.00 do 13.00 ure
Delovni čas AGROMARKET:
		
		
	. ..."	
"		
1 lil l-i		
j' .	0	w -
•	e mirnih
V novi poslovalnici AGROMARKEf
- razširjena ponudba BELE TEHNIKE!
Tel.: (01) 8963-241
Za lažje delo na vrtu, njivi, travniku...
-	KOSILNICA BCS 710...325.000 SIT
-	KULTIVATOR BCS 732....499.037 SIT
Možnost naročila ostalih tipov kosilnic in kultivatorjev!
TC-MARKET
UGODNA PONUDBA
-	OLJE SONC. 2 l	449	SIT
-	OLJE RASTL. 1 I	199	SIT
-	RADENSKA 1,5 I	115	SIT
-	PIVO PLOČ. 0,5 I	124	SIT
-	SLADOLED BIM 1 I	279	SIT
-	MLEKO POMURSKO 11	129	SIT
-	NAPOLITANKE 1 kg	419	SIT
-	MOKA T-500 1 kg	89	SIT
-	SIRUP PRESAD 11	195	SIT
-	KRUH PAKIR. 800 g	144	SIT
-	SIRI EDAMEC, LUKA, TILZIT 1 kg 990 SIT
-	ŠUNKA PIZZA 1 kg	699	SIT
CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG!
Delovni čas TC - MARKET:
Od ponedeljka do petka: od 7.30 do 20.00 ure • sobota: od 7.30 do 18.00 ure
NEDELJA: od 7.30 do 11.30 ure • Tel.: (01) 8963-236
REPUBLIKA SLOVENIJA____________
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Dunajska c. 48,1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 47 87 400 ■ Telefaks: (01) 47 87 422
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-1) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, vabi na
2. PROSTORSKO KONFERENCO
za državni lokacijski načrt za preložitev glavne ceste G2-108 ob naselju Zgornji Log pri Litiji,
ki bo 2. junija 2005, s pričetkom ob 13. uri,
v sejni sobi Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, Urada za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana, v podhodu.
Na prostorski konferenci bo predstavljen predlog državnega lokacijskega načrta za preložitev glavne ceste G2-108 ob naselju Zgornji Log pri Litiji.
Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti.
Gradivo je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Uradu za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13. in 15.30 uro, ter na spletni strani Urada za prostorski razvoj, httD://www.oov.si/upr/Aktualno.php, v rubriki Obvestila za javnost.
Za zdravje in zabavo!
12 UR SVIBNA!
V Litiji bo v soboto, 4. junija zanimiva in hkrati prva takšna rekreativno športna akcija »12 ur Svibna«.
• Za kaj gre: za hojo na priljubljeno rekreativno točko Svibno, med 6. in 18. uro, kolikokrat bo kdo želel, hotel, zmogel...
Kje: pričetek hoje na koncu Kidričeve ceste proti Bobku, preden gre
cesta v gozd.
•	Kako: na startnem mestu dobiš kartonček, žig pa na startu in vrhu. Hodiš po kateri koli poti.
•	Zaključek: ob 18.30 uri na nogometnem igrišču: vsak dobi priznanje za število vzponov, nagrade za naj...naj... druženje...
•	Koliko te stane: nič
Gibanje je vsakomur prijetno in predvsem potrebno! To je danes že splošno znano. Kdor hoče za svoje zdravje in dobro počutje kaj storiti, se mora tudi malo potruditi. Trud sčasoma preide v navado stalnega gibanja. In kdor ima sebe vsaj malo rad, bo gibal Tudi 12 ur Svibna 4. junija, bo priložnost za to.
mali oglasi
ODKUPIM VSE VRSTE KNJIG, razen šolskih učbenikov.
GSM: 041-458-270______________________________________________
PRODAMO po ugodni ceni rabljeni pomivalni stroj za belo in pomivalni stroj za črno posodo - stara 6 let, primerna za gostilne ali manjše prehrambene obrate. Vse informacije dobite na telefonski številki: 01/890-01-04 (Dom Tišje).
MORJE Na otoku Pagu v mirni dalmatinski vasici Vlašiči lahko preživite svoj dopust v štiriposteljnih apartmajih, klima, tv, lastna kuhinja s teraso in pogledom na morje.
Informacije na GSM: 041/246 425.
ODDAJAM PROSTOR ZA PIKNIK v Zgornjem Logu. Možnost uporabe nogometnega in odbojkarskega igrišča ter brunarice. Informacije na GSM: 041 -872-784.
VABILO
Turistično društvo Litija vabi člane društva in druge občane na
6. tradicionalni rekreativni pohod od Litije na Dragovšek,
ki bo v
soboto, 28. maja 2005 z začetkom ob 8. uri pred turistično pisarno Turističnega društva Litija, Valvazorjev trg 10, Litija.
PESTRA IZBIRA APARTMAJEV V NASELJU SEVID
Hrvaška (med Trogirjem in Primoštenom)
Sredi Jadrana (420 km iz Litije) vas vabimo na poletni oddih v prijetne apartmaje. Samo 30 metrov od bivanja je čudovita plaža, rezervirana samo za vas.
INFORMACIJE: tel.: 01/8983-843 GSM: 041 719-444
CENA:
od 30-65 EUR/dan
Rekreativni pohod, ki bo ob vsakem vremenu (1,5 ure hoje) iz Litije do Podkraja (AMD Litija), preko Širmanskega hriba do naselja Dragovšek, Turistične domačije “Blaj”, kjer bo od 10. ure naprej družabno srečanje.
Organizacijski odbor
SPEenMJŽfllBAim	ZA MALE ŽIVALI 800 NA® &	Odprto
	pon - pet: 9.00-I2.00 I5.00-19.00
	sob: 9.00 - 12.00
Mateja Šimenc s.p. (Tel.: 0I/898I-005) 1270 LITIJA, VALVAZORJEV TRG 19	
5. odprto občinsko prvenstvo v igranju na diatonično harmoniko JEVNICA 2005, ki bo hkrati tudi predtekmovanje za finalno tekmovanje ZLATA HARMONIKA 2005 v Ljubečni.
Tekmovanje bo v soboto 4. junija 2005 ob 18.00 uri.
Prijavnice oddate na naslov: ZKD Litija, Mire Pregljeve 1,1270 Litija, do torka 31. maja 2005.
Kontaktna oseba: ZKD - Bojanka, 01-8984-617 ali 040-972-294.
'________________________________________________
Zaposlimo računovodjo za vodenje računovodstva manjšega rastočega podjetja.
Pričakujemo:
-	izobrazbo vsaj VI. stopnje ekonomske smeri
-	nekajletne izkušnje tudi z zahtevnimi računovodskimi opravili (kontiranje in knjiženje, obračun DDV, plače, zaželene tudi bilance)
-	osnovno znanje tujega jezika
-	natančnost in odgovornost
-	poznavanje dela z računalnikom.
Ponujamo:
-	delo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom
-	možnost napredovanja in izobraževanja
-	stimulativni osebni dohodek.
Rok prijave do zasedbe delovnega mesta.
Ponudbo in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
KGL d.o.o., Ponoviška c. 13, 1270 Litija, s pripisom »ZA RAZPIS«.
ŠPORTNO DRUŠTVO PRESAD GABROVKA
VABI NA 3. POHOD MED GABROVŠKIMI VINOGRADI v soboto, u. junija 2005
Start bo ob 15.00 iz športnega igrišča OŠ Gabrovka.
Oprema pohodnikov naj bo primerna za sredogorje. Pohodniki hodijo na lastno odgovornost.
Pohod poteka po kolovoznih in gozdnih poteh in traja dobri 2 uri hoje brez postankov, če pa se ustavljate ob zidanicah in domačijah z domačo obrtjo ob poti, pa lahko traja od 3 do 4 ure. Pot je označena z markacijami v obliki kozarca in bo vodila z igrišča OŠ Gabrovka do »Jančkove« zidanice, kjer bo prva kontrolna točka. Potem sledi strm vzpon na Moravško goro, na Vodicah je prekrasen razgled po Dolenjski, na Spodnjih Vodicah se boste ustavili pri rezbarju in domačemu umetniku Darcu, ki izdeluje umetnine iz lesa: Kristusa na križu, prešo »cegovnco«, lesen okvir za uro in klopotec. Malo nižje bo pokazala svoje ročne spretnosti z risanjem na steklo Marinka Potrbin. Predzadnja postaja bo pri Mrharjevi zidanici, kjer se boste lahko poveselili ob spremljavi harmonike. Zadnja točka pa je v dolini, kjer je eden najbogatejših muzejev starinskih in etnoloških predmetov v Sloveniji, ki je last zanesenjaškega zbiratelja Rada Ferlana. On pravi temu muzeju tudi humoristični muzej, ker je sam odličen humorist. Ima zbirko nad 500 podkev, veliko število različnih slončkov, vseh vrst starinskih predmetov, etnološko zbirko iz celega sveta, sončnice, ki cvetijo celo leto, saj so zvarjene iz kopač, motik, vil in krampov. Poleg naštetih stvari je postavil kapelico Sv. Jakoba, sušilnico za sadje in paviljon Mihe Dovžana.
Startnina je 800 SIT. V njej je všteta spominska majolika in trikrat po del vina. Informacije: Igor Medved, (031-632-971) ali Marijan Grm, (031-616-354)
GOSTILNA IN PIZZERIA
Graška c. 64,1270 Litija, tel.: 01/898 00 00,'898 00 01


Ugodna
nedeljska
kosila.
lil
Ljubil si zemljo, ljubil najin dom, sedaj pa brez tebe je prazen moj dom.
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, brata in strica
ANTONA SAVSKA
iz Zagorice 1925-2005
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, maše in dober namen ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi praporščakom, gasilcem, pevcem, trobentaču Gašperju in govorniku Boštjanu za lepe poslovilne besede. Posebna zahvala velja tudi sosedi Marinki za nesebično pomoč, dr. Ptičarju za dolgoletno zdravljenje in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Marija, bratje, sestre in ostalo sorodstvo
Ostala je praznina, v srcu bolečina, ostale so sledi povsod, od dobrote tvojih rok.
ZAHVALA
ob smrti
CIRILA SAVŠKA
iz Velike Gobe 1935-2005
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku, gasilcem, govorniku, pevcem in trobentaču.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
aaisaiii^^—M
V domu je praznina, v srcih nšših bolečina, spomin na te pa še živi, čeprav te več med nami ni.
V SPOMIN
2. maja je minilo leto, ko si odšla od nas, naša draga mama
MILKA CERAR
iz Bitič pri Litiji 1924-2004
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in prižgete svečo.
Otroci z družinami
vM-s,
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra
VLADIMIRA HAJSINGER - ANČKA
roj. BENČIČ, borka NOV 23.2.1922-3.3.2005
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala ge. Boži Šarbek za ganljive besede slovesa, občanom KS Jevnica za lepo opravljen pogrebni obred, praporščakom, pevcem ter trobentaču.
Vsem skupaj še enkrat hvala.
Žalujoči: sinova Drago in Edo z družinama, vnuki, pravnuki, sestre in ostalo sorodstvo
IH
r m 5	n ;
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
(D. Kette)
V SPOMIN
Mineva prvo leto žalosti in bolečine, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož in oče
JOŽE BOSTIC
(26.2.1949 - 14.5.2004) iz Zavrha 3a, Dole pri Litiji
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se ga spominjate z lepo mislijo.
Vsi njegovi


Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
Mineva drugo leto žalosti in bolečine, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni sin in brat
MITJA AVBELJ
(4.4.1981 - 26.5.2003) iz Kala pri Dolah 5
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in se ga spominjate z lepo mislijo.
Vsi njegovi
Ljubil dom si, ljubil svoje drage,
tam na jasi trop srnjadi se pase,
sonce že zahaja za goro,
a brez pozdrava in slovesa vzel si nam slovo,
pa vemo, da nazaj te več ne bo.
Brat Dušan
ZAHVALA
BORIS KOVIC
iz Ribč (Podreberski) 10.09.1949- 19.04.2005
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za vso izkazano pozornost in tople besede.
Žalujoči: žena Darinka, hčeri Tanja in Suzana, vnuk Oskar, brata Miran in Dušan, mama Angelca in ostali
ZAHVALA
ob izgubi naše drage mame
MARIJE TIČAR
iz Kresnic
(24.3.1925 - 27.4.2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče in nam izrekali sožalje. Še posebej se zahvaljujemo družini Kopač za tolažbo in pomoč in družini Krnc za darovano sveto mašo. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in ge. Almiri Jelnikar za poslovilne besede.
Vsi njeni
Usoda je tako hotela, da si odšla, še prej hudo trpela. Ostali pa sadovi tvojega so dela, dobrota tvoja večno bo živela.
ZAHVALA
ob izgubi drage mami, stare mame, tašče, sestre in tete
FRANČIŠKE RESNIK
iz Gabrske Gore 5, Gabrovka (1929-2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru, ge. Heleni P. za poslovilne besede in M. pevskemu zboru Gabrovka za zapete žalostinke. Hvala tudi dr. Tanji Ptičar in njenemu osebju za pomoč v najtežjih trenutkih njene bolezni. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njeni
Le srce in duša vesta, kako boli, ko več te ni.
V SPOMIN
26. maja bo minilo 2. leto odkar me je za vedno zapustil moj dragi mož
MATO DUGONJIC
iz Tenetiš pri Litiji
Hvala vsem, ki ga hranite v lepem spominu, mu prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu.
Žena Anica
Ko bi solze vseh trpinov
vkup se stekle,
vzdihi bi prišli na en kup,
od solza nastala reka bi velika,
od vzdihov pa nastal bi strašen hrup.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata, tasta, dedka in pradedka
MILANA JOVANOVIČA
iz Litije (1928 - 2005)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, našim dobrim prijateljem in sosedom ter znancem, ki ste nam izrekali ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče, zahvaljujemo se tudi Območni obrtni zbornici Litija, Rekreativcem 77 in skupini Perkakšns za izkazano pozornost, pevcem, trobentaču Gašperju Namestniku, KSP Litija, pogrebcem, praporščakom in g. Danilu Cvetežarju za poslovilne besede ob grobu.
Posebno se zahvaljujemo vsem v Domu Tišje, ki so kakorkoli poskrbeli za našega očeta v času njegovega bivanja v njem.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Dušan in Aco z družinama, sestra Slavka z družino, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo
PRIJATELJU MILANU V SPOMIN IN SLOVO
Ko sva se zadnjič v Domu upokojencev rokovala, si nisem niti malo upal misliti, da bo to zadnje slovo.
Rokovala sva se, se nasmehnila in dejal si mi, da to ni več roka boksarja, niti ribiča. To je bil tvoj zadnji nasmeh z menoj.
Hvala ti, tvoj lik nam bo ostal v spominu in nam dajal moči.
Mato SAVŠEK
Dole pri Litiji
POHOD PO DOLARSKI POTI
<ska ^	Vsi, ki so se v soboto 7. maja udeležili 5. tradicionalnega
pohoda po Oglarskl poti, so se poleg zanimivosti »oglarske dežele« naužili še svežega zraka v prijetnem sončnem dnevu. Letos je mati narava udeležence c''Pri UM pohoda nagradila z lepim vremenom, oglarji pa z obilico kop na tem koščku slovenske zemlje, kjer oglarska tradicija aktivno živi In s tem daje edinstven pečat območju, ki se upravičeno imenuje Oglarska dežela. Kljub številnim proslavam se je dobrih tristo pohodnikov odločilo, da 60. obletnico zmage nad naci-fašizmom preživi med dolskimi oglarji, ter se prepusti njihovim spretnostim in dobrotam.
Na izhodišču poti pri Lovskem domu so se prvi udeleženci začeli zbirati že ob 8 uri, pred odhodom na pot so opravili prijavne formalnosti in začeli peti pohod po Oglarski poti.
Pohodniki so se med potjo seznanili z delom in življenjem koparjev. Na Suhadolah pri Medvedovih, so od gospodarja Janeza izvedeli marsikatero zanimivost in poizkusili dobrote iz njihove domačije. Prav tako je bilo na Slavini pri Brinovčevih, kjer sta jih poleg gospodarja Vinkota, pri kopi pričakala še Ancl in njegova Katra, ki sta že postala pravi oglarski maskoti. Malce naprej pri kopi Marjana Odlazka, so se pohodniki spustili v dolino Bene, kjer so se ob znamenitem slapu Bena voda seznanili z vlogo gozda in vode.
Letos je pot zavila po naselju Javorje , kjer so pohodniki obiskali Kovačevo kopo in malce naprej spoznavali, kako umazano je delo oglarja na koncu ob razdiranju kope. Povšetovi in Zupanovi iz Javorja so jim prikazali razdiranje kope in polnjenje vreč z ogljem, kot končni produkt Oglarja, ki ga vidimo na trgovskih policah. Po okrepčilu so se pohodniki poslovili od Javorških Oglarjev in se napotili navkreber proti cerkvici sv. Roka-a v. Borju, ki je najstarejši sakralni objekt v občini Litija. Po prihodu na Dobovico je pohodnike presenetil čudovit pogled na dolenjske griče z Gorjanci in na bližnji Kum. Po okrepčilu in žigosanju dnevnikov na kmečkem turizmu Krjan, jih je pot vodila mimo Valvasorjevega lovskega dvorca pri Bostičevih v Zavrhu nazaj do Lovskega doma, ki je hkrati tudi cilj 12,5 km dolge poti, za kar so pohodniki potrebovali povprečno 4 ure in pol.
Ob zaključku poti so jih pričakali domači Oglarji in predstavnice društva Podeželskih žena in deklet in jim na svojih stojnicah ponudile domače dobrote in seveda, kot se za Oglarsko deželo spodobi oglje.
Ob koncu letošnjega pohoda so bili zadovoljni tudi v Športnem društvu Dole, ki je organizator pohoda in je letos glavnino organizacijskega dela opravil prek svoje pisarne, ki so jo ustanovili za potrebe delovanja društva, predvsem pa za potrebe delovanja ponudbe »Oglarske dežele«.
D. Mak
ZGORNJI LOG OB 1. MAJU
Krajani Zg. I.oga smo že tradicionalno praznovali 1. maj v organizaciji ŠD Zg. Log.
Organizacija za postavitev mlaja in kresa je na Zg. Logu že dolgo tradicija in je potekala na visoki ravni organizacije ŠD. Ob velikem kresu pri športnem parku v brunarici je bilo veselo, potekal pa je tudi krajši kulturni program. Loške žene in ženske iz bližnje okolice so spekle slastno pecivo in potice. Rajanje je potekalo dolgo v noč.
Velja pohvaliti tudi mlade iz Zg. Loga pri celotni organizaciji prireditve. Krajani Zg. Loga si želimo še veliko takšnih prireditev za druženje vseh generacij na
Logu. pre(|se(|nj|. Zg |Qg
Vinko PRAPROTNIK
JERNEJd.0.0. Dtopclom			
	PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji		
Tel.: 01/898-74-72, fox: 01/898-71-81, Mob.: 041-643-514			
			
MODULARNI BLOK TRANZIT		110,00 sit	
CEV BETONSKA 0100		12.500,00 sit	
ARMATURNA MREŽA 9/6 R 424		8.600,00 sit	
ARMATURNA MREŽA 4,2 X 4,2 O 69		2.000,00 sit	
IZOLACIJA ISOVER 5 cm		250,00 sit	
IZOLACIJA ISOVER 10 cm		500,00 sit	
PRANA PLOŠČA 40 X 40		320,00 sit	
JUPOL 25 kg - 15 L		3.300,00 sit	
KNAUF GIPS PLOŠČA 1,25 X 2 m		1.280,00 sit	
STIROPOR 15 kg /5 cm		700,00 sit	
LAMINAT KLIP		1.700,00 sit	
CEV ALKATEN 12 B 1/2"		60,00 sit	
CEV ODTOČNA STIGMA 110 X 6000		2.700,00 sit	
UGODNI PROGRAMI
•	SCHIEDEL • KEMA PUCONCI • SIPOREX •
•	JELOVICA • BRAMAC • TONDACH •
•	VELUX • BELINKA • JUB • HELIOS •
•	KOLPA* ARMAL • ELEKTRO MATERIAL •
• SANITARNA KERAMIKA •
ORGANIZIRAN PREVOZ Z AVTODVIGALOM RAZKLADANJE BREZPLAČNO IZPOSOJA UDARNIH KLADIV
ODPRTO: od 700 do 1800 • sobota: od 700 do 1200
Povzeto po tematskem glasilu »Kozolci v našem domačem kraju« OŠ Gabrovka -Dole; uredila: Anica Resnik
KOZOLCI V NAŠEM DOMAČEM KRAJU KRAJEVNA SKUPNOST GARROVKA (3. mi
KOZOLEC DANES
Kozolci na našem območju so zelo zanimivi, različnih tipov in velikosti. Stojijo ob domačijah, povezani z ostalimi gospodarskimi poslopji, so samostojni objekti na poljih in celo sredi travnika. Včasih so bili kozolci v celoti leseni, danes pa kaže ta »slovenska značilnost« čisto drugačno podobo. Tako so novejši kozolci in kozolci, ki jih postavljajo sedaj, zgrajeni iz trdnejših in včasih tudi hitreje pridobljenih ter cenejših materialov. Stebri so betonski in se vlivajo. Lahko so tudi zidani iz opeke ali kamenja. Strehe so pokrite s strešnimi opekami iz gline, gramoza ali cementne mase. Na čelu kozolca le redko najdemo izrezljane podobe keliha, sonca, konja ... Čelne strani so zazidane zaradi uporabnosti ali pa obite z deskami. Prav tako so ponekod zazidane cele stranske stene. Za zaporo je uporabljen tudi les. Kozolci na pogled niso več tako lepi kot včasih, so pa bolj uporabni.
Nekoč so pod kozolci shranjevali seno, poljske pridelke, žita in vozove, danes pa pod njimi poleg ostalega najdemo še različne stroje, motorje, avtomobile, traktorje in priključke za poljedelstvo. Služijo lahko kot shramba za gradbene materiale, lesne polizdelke, opeko in tudi kot odlagališče za staro šaro. Namesto suhega sena kmetje pod kozolci shranjujejo bale trave, nekateri služijo kot drvarnice ali celo kot staje za divje živali v ogradah.
V	današnjem času na domačijah ali pa v bližini hiš v urbanih naseljih vidimo male, estetsko izdelane kozolce, ki služijo kot okrasni predmet in so spomin na pretekle čase, ko je kozolec služil svojim gospodarjem kot objekt za sušenje sena in drugih pridelkov ter za shranjevanje vozov in orodja.
Gabrska Gora, Kamni Vrh, Laze, Gobnik, Nova Gora in Javorje
V	naštetih vaseh smo si ogledali in popisali 67 kozolcev. Prevladujejo kozolci na kozla ali psa, našteli smo jih kar 44, enojnih s podaljšano streho je največ v Javorju. Zelo malo je enojnih stegnjenih, med njimi najstarejši v Novi Gori in najlepši »Balantov« v Lazah. Tudi pravih dvojnih kozolcev ali toplarjev ni veliko, med njimi sta najlepša Grmov v Gabrski Gori in Kovačičev v Cerknem, ki je eden izmed dveh s 4 pari »štantov« v naši krajevni skupnosti, žal za njegovo starost nismo dobili podatkov. Nekaj je dvojnih nizkih, zgrajenih v zadnjem času, v Novi Gori pa smo zasledili tudi prislonjena kozolca; ta vrsta je na našem področju zelo redka.
Najstarejši kozolec je iz leta 1814, če seveda ti podatki držijo, to je enojni stegnjeni kozolec, ki je last Jožeta Cerarja v Novi Gori. Med najstarejšimi kozolci so še; kozolca na kozla v Gabrski Gori in Lazah iz leta 1900, v Gobniku dva kozolca na kozla, v Javorju pa enojni kozolec s podaljšano streho iz leta 1904, torej stoletniki. Najmlajša kozolca pa sta dvojni nizki kozolec iz Gabrske Gore iz leta 1990, njegov lastnik je Drago Logar, in enojni prislonjeni kozolec iz Nove Gore iz leta 1991, njegov lastnik je Peter Trentelj.
Večina kozolcev je še kar dobro ohranjenih, nekateri pa bi bili potrebni obnove.
OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA LITIJA
Turistično društvo Litija je imelo v Ribiškem domu Litija, 22. aprila letos občni zbor, na katerem so člani društva obravnavali in sprejeli poročilo o delu v preteklem mandatnem obdobju, program dela za leto 2005/2006 ter izvolili člane organov in nosilce funkcij.
V	preteklem mandatnem obdobju je društvo izvajalo naloge in aktivnosti na podlagi programskih usmeritev društva, programov dela, sprejetih na rednih letnih občnih zborih društva, pravil društva, pobud in predlogov Turistične zveze Slovenije, Občine Litija, Mestne skupnosti Litija, Centra za razvoj Litija in drugih društev in organizacij v občini Litija.
V	okviru projekta Turistične zveze Slovenije »Moja dežela - lepa in gostoljubna« je društvo vsako leto izvedlo tekmovanje za lepši izgled mesta Litija in njene bližnje okolice.
Društvo bo s tem projektom nadaljevalo tudi v prihodnje ter ob tem vse prebivalce mesta Litija in njene bližnje okolice povabilo, da si prizadevajo za ohranjanje in izboljšanje našega okolja, da bi bili še bolj prijazni in vabljivi za goste, ki nas bodo obiskali.
V	preteklih letih mandatnega obdobja je društvo zadnjo soboto v mesecu maju organiziralo ■rekreativni pohod od Litije na Dragovšek, katerega so se udeleževali predvsem člani društva. Pohod je namenjen vsem občanom in že letošnjo zadnjo soboto v maju društvo pričakuje še več pohodnikov, saj pot ni zahtevna. Eden od glavnih projektov, ki ga je društvo izvajalo v preteklih letih, je bila izvedba pustnega karnevala. Društvo je temu projektu namenilo veliko pozornosti. S pripravami nanj se je začelo že nekaj mesecev prej. Kljub pravočasnemu obveščanju se je precej pustnih skupin prijavilo za nastop pozno, nekatere celo tik pred začetkom prireditve. Kljub vsemu so, glede na dane možnosti, pustni karnevali uspeli. Društvo je mnenja, da je potrebno z organizacijo izvedbe pustnih karnevalov nadaljevati tudi v naprej. Ob nadaljnji podpori Občine Litija in Mestne skupnosti Litija ter še boljši organizaciji v pripravah na izvedbo pustnih karnevalov, društvo meni, da bodo pustne skupine številčnejše, zanimivejše in da bo veliko število obiskovalcev še bolj zadovoljnih. Ob tem se društvo zaveda, da bo nekdanjo slavo pustnih karnevalov v Litiji težko doseči.
Turistično društvo Litija je v preteklem obdobju, preko skupine narodnih noš pri društvu, sodelovalo na tradicionalnih prireditvah »Dnevi narodnih noš«, ki so vsako leto v mesecu septembru v Kamniku. Društvo je preko svojih članov sodelovalo tudi pri izvajanju drugih prireditev, ki so bile organizirane v občini Litija.
Društvo je pred časom dalo pobudo Občini Litija za ustanovitev Turistične organizacije v občini Litija. Ker naj bi nekako to vlogo imel Center za razvoj Litija, ta organizacija ni bila ustanovljena. Ker tudi ni organizirane zveze društev s področja turizma v občini, je pričakovati, da bo Center za razvoj Litija še naprej tisti, ki bo povezoval društva v občini in sicer v interesu razvoja turizma. Turistično društvo Litija je v preteklih letih dobro sodelovalo tudi s turističnim krožkom na Osnovni šoli Gradec Litija in društvo si bo prizadevalo za podobno sodelovanje tudi v Osnovni šoli Litija. Društvo je v preteklem obdobju in bo tudi v prihodnje pristojnim v občini dajalo pobude in opozarjalo na nepravilnosti in neurejenosti, ki so povezane s področjem razvoja turizma v mestu Litija in njeni bližnji okolici.
Na občnem zboru društva so se člani zavzeli za pridobivanje novih, predvsem mlajših članov ter za še aktivnejšo vlogo društva, ki šteje trenutno 1-10 članov in katerega bo tudi v prihodnjem mandatnem obdobju vodil Joško Godec.
Franci KAJBA
Imate težave z računalnikom? Vas napadajo virusi?
Servis
računalnikov na domu!
Šmartno pri Litiji e-mail: info@rekdata.com
GSM: 051-302-755
z---->§" >
| Kupon
10%
! POPUST
j za storitve
X Velja do 1.7.2005.,
Izlet na Štajersko in v Prekmurje
Društvo upokojencev SLOGA Jevnica je v soboto, 16. aprila, za svoje člane organiziralo celodnevni izlet z obiskom Kapeljskih goric, Prekmurja in Prlekije.
V jutranjih urah_smo z avtobusom krenili na pot mino Šentjakoba, po avtocesti proti Štajerski ter mimo Maribora in Radencev v Kapeljske gorice, kjer se razprostirajo širni vinogradi ter nasadi jabolk, breskev in ribeza. Na najvišji točki Kapeljskega vrha, ki je visok 312 m, je cerkev Sv. Magdalene, od koder je razgled po vsem Prekmurju, ob lepem vremenu pa celo do Blatnega jezera na Madžarskem. V Kapeljskem hramu je bila v vzdušju starodavne vinske kleti pokušina več vrst vina in obilni prigrizek njihovih specialitet. Naprej nas je pot vodila skozi Mursko Soboto, mimo Moravskih toplic in Filovcev, kjer so nam v lončarski delavnici prikazali, kako se izdeluje posoda iz gline, lahko pa smo jo tudi kupili. Po nekaj kilometrih čez reko Muro je Veržej, kjer deluje znani Babičev mlin na Muri z edinim ohranjenim plavajočim vodnim kolesom na reki. Tudi tam smo lahko kupili njihove mlevske izdelke. Naslednja etapa sobotnega izleta je bil kraj Razkrižje. To je fara in občina blizu Ljutomera, ki je na sami meji s Hrvaško. Ob ogledu župnijske cerkve Sv. Janeza Napomuka je župnik pojasnil, kako so se borili za slovensko besedo. Pristojnost tega cerkvenega območja je namreč prešlo iz zagrebške nadškofije pod mariborsko šele 1944 leta.
Po dobrem obedu, zalitim z žlahtno kapljico, se nam je pridružil župan občine Razkrižje in razkazal nekatere pomembnosti njihovega kraja, kot je pridelovanje bučnega olja, spomenik, kjer so v vojni za Slovenijo s podrtimi drevesi zaustavili tanke in šengensko mejo, ki gre nekje ravno čez sredino poslopja. V njem je gostinski lokal, kjer je vhod na severu iz Slovenije, na jugu pa iz Hrvaške.
Pri Razkrižju je kraj Šafarsko, kjer so pred nekaj leti odkrili ostanke naselbine, po ugotovitvah arheologov, izpred 5500 let. Naselbino, imenovano Gradišče, so restavrirali tako, da kaže podobo tistega časa. Ogledali smo si prikaz oranja s kamnitim ralom, trenje žita in pripravo jedi. Potepanje je bilo zanimivo in poučno in je kar prehitro minilo. Ob povratku mimo Ptuja, Celja, s kratkim postankom na Trojanah, smo se pozno zvečer zadovoljni vrnili domov.
Tekst in foto: Jože GODEC
Razmišljajte
sveže!
Z
Emisijt^0^2^^^/km poraba goriva: A,6-8,0 l/l00 km
Ibiza Frio s klimatsko napravo in sistemom ABS. Prihranite do 540.000 SIT in si zagotovite brezplačni kasko*.
* Ponudba operativnega leasinga družbe Porsche Leasing SLO d. o. o. vključuje enoletno zavarovanje avtomobilskega kaska za omejeno količino vozil.
CARCOMMERCE
Ljubljanska cesta 16 1270 Litija
Tel./Faks: 01/898-04-40 E-mail: carcommerce@siol.net www.carcommerce.si
SEAT
m
ZIK-KULTURNI CENTER Litija
Trg na Stavbah 8a, tel: 01898 02 70
OTROŠKE MATINEJE
21. maja smo z Zverinicami iz Rezije zaključili sezono otroških matinej. Zlasti sta obiskovalce navdušili zadnji dve predstavi. 7. maja sta Nina Ivanič in Maja Končar iz že uveljavljenega ljubljanskega Miniteatra predstavili imenitno pravljico Čarobni prah, ki je tudi v Ljubljani požela veliko odobravanja. Za zaključek pa sta priznana lutkarja Jelena Sitar in Igor Cvetko pripeljala v goste lisico, Grdino in druge zverinice iz Rezije.
V Kulturnem centru se trudimo, da bi otrokom ponudili res kvalitetne predstave, ki imajo poleg razvedrilnega tudi vzgojni učinek. Po vsaki predstavi malčki odidejo domov še z »domačo nalogo«, saj morajo doma pobarvati, narisati ali rešiti kakšno drugo nalogo v zvezi s pravljico, ki so si jo ogledali.
Vsem staršem se zahvaljujemo za spremstvo in dobro voljo, otrokom pa nasvidenje do jeseni, ko se znova srečamo.
PRIREDITVE
Tudi letos so se Lilijani z množičnim obiskom odzvali na naše abonmajske predstave, saj ponovno nismo mogli ustreči vsem tistim, ki so si želeli ogledati našo gledališko ponudbo. V maju že pripravljamo program za sezono 2005/2006 in lahko zagotovimo, da je ponudba kvalitetnih in zanimivih predstav tokrat res izjemna, zato imamo kar nekaj težav pri izboru.
Eno je že zagotovo: gledališki abonma se bo začel v oktobru, v septembru bomo zbirali rezervacije letnih kart, obljubljamo pa tudi, da se cene vstopnic v novi sezoni ne bodo dvignile.
V dvorani Kulturnega centra se je v letošnji sezoni zvrstilo tudi 27 drugih prireditev, ki so jih pripravila občinska društva, JSKD Ol Litija, Knjižnica Litija, osnovne šole in druge organizacije v občini. Kulturna dvorana postaja premajhna za naše mesto, saj je letos ponovno večkrat kar pokala po šivih, ker je želela sprejeti vse kulture željne obiskovalce. Ker pa v bližnji prihodnosti najbrž ne moremo pričakovati novega kulturnega hrama, se bomo v Kulturnem centru še naprej trudili, da po najboljših močeh vsem gostom pripravimo prijetno bivanje v naši dvorani.
RAZSTAVE
V	letošnji sezoni smo pripravili 4 tematske razstave, s katerimi smo zaradi prostorske stiske gostovali v občinski avli. Tudi na tem področju se vedno bolj izraža potreba po ustreznem razstavnem prostoru, kjer bi našle svoj prostor likovne kot tudi druge stvaritve domačih in tujih avtorjev. Tudi za naslednjo sezono že pripravljamo zanimive projekte s tega področja, veseli pa bomo tudi pobud in idej občanov.
MUZEJSKA DEJAVNOST
Kljub naporom in prizadevanjem nam zaenkrat še ni uspelo pripraviti stalnega ogleda naših muzejskih zbirk. Ta projekt pri pristojnih še vedno ne vzbuja dovolj interesa, da bi to dragoceno gradivo naše kulturne dediščine ustrezno predstavili ožji in širši javnosti. Tudi na Bogenšperku zbirka NOB in mineraloška zbirka Blaža Zarnika čakata, da se ju prenese v Litijo. Marsikateri muzej bi si obliznil vseh pet prstov, če bi dobil to gradivo v hrambo. Kljub vsemu v Kulturnem centru še vedno zbiramo in urejamo gradivo iz lokalne zgodovine. Kar nekaj Litijanov se je že odzvalo na naše prošnje, za kar se jim najiskreneje zahvaljujemo, tako da se naš muzejski fond počasi a vztrajno širi. Muzej bi vsekakor pomenil veliko obogatitev kulturne ponudbe v Litiji, zato verjamemo, da tudi na tem področju nekoč »vremena Kranjcem bodo se zjasnila«.
IN ŠE POVABILO...
Kljub mesecu juniju Kulturni center še ne zapira svojih vrat. 13. junija pripravljamo v občinski avli ob 18. uri zanimivo razstavo zakoncev Kurillo iz Kranja. Dragica in Jurij Kurillo se ljubiteljsko ukvarjata z naravoslovno fotografijo in po nekaj odmevnih predstavitvah po Sloveniji se bosta tokrat predstavila tudi pri nas. Njuna zbirka nosi naslov NAJIN SVET.
V	juliju in avgustu bomo v sodelovanju z Občino Litija ponovno organizirali večerne koncerte v okviru Festivala Brežice in Imaga Sloveniae. Tako bo v torek, 5. julija, v cerkvi sv. Nikolaja gostoval Hrvatski baročni ansambel, v četrtek, 18. avgusta, pa bomo lahko prisluhnili New Svving kvartetu.
[zlatarna!
LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 0I/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 do I9.00 Sobota: od 8.30 do I2.00
MORAVČE, c. na Grmače I6, tel.: 0I/72 3I 868
ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00
Obiščite nas in se prepričajte
O BOGATI IZBIRI NAKITA IZ RUMENEGA ZLATA, BELEGA ZLATA IN SREBRA.
Vaš NAKIT BOMO POPRAVILI, PREDELALI ALI ZAMENJALI ZA NOVEGA.
DOBRODELNA PRIREDITEV NA GIMNAZIJI LITIJA
7. aprila smo na Gimnaziji Litija pripravili že drugo dobrodelno prireditev. Tako smo pred dvema letoma na prireditvi Za lažje Markove poti pomagali dijaku naše gimnazije do nakupa stopniščnega vzpenjalnika, z letošnjo aprilsko prireditvijo, ki smo jo poimenovali Skupaj za zdravje, pa smo zbirali sredstva za nakup elektrokardiograma za Zdravstveni dom Litija.
Na prireditvi so se dijaki predstavili kot plesalci, recitatorji, glasbeniki in pevci.
Zahvalili pa bi se gostom, ki so se z veseljem odzvali našemu povabilu in se tudi v celoti odpovedali honorarju: hrastniškemu fotoklubu, pianistki Tini Logar, plesalcema Plesne šole Bolero, pianistki Urški Vidic, baritonistu Jožetu Vidicu ter pevki Alenki Godec.
Hvala tudi vsem donatorjem in drugim prijateljem Gimnazije Litija, ki ste nam pomagali pri izvedbi dobrodelne prireditve. Želimo si, da bi čez dve leti spet stopili skupaj in ponovno opravili dobro delo.
V SLIKI IN BESEDI Tekst in foto: Ciril GOLOUH
SODOBNA LITIJSKA TRŽNICA
Pogled na litijsko tržnico. Lepo urejene stojnice, toda vse drugo je razvidno iz slike, posnete petega marca letos.
RESTAVRACIJA POŠTA DANES
Restavracija »POŠTA«, ki je bila nekoč središče gostinskega utripa mesta Litija, danes vidno propada. Plato je postal nekakšno odlagališče starih prodajnih hišic, ki še dodatno popestrijo litijsko turistično ponudbo. Mnogi se sprašujejo, kdo je lastnik tega objekta, in kaj bo z njim v bližnji prihodnosti.
V LITIJI NOV TRGOVSKI CENTER »TUŠ«
Ob Ljubljanski cesti v Litiji se je umaknila poslovna stavba nekdanjega gradbenega podjetja Beton Zagorje oziroma samskega doma in zrasla trgovska hala, v kateri bo trgovina »TUŠ.
Gradbeno podjetje »Gradis« iz Celja zaključuje gradbena dela, zato se v kratkem pričakuje odprtje trgovskega centra »TUŠ«, ki bo popestrilo ponudbo tudi na levem bregu reke Save. Hkrati bo center imel tudi svoj parkirni prostor in vključitev na regionalno cesto na semaforiziranem križišču (fotografija 6.4-2004)
GRAFITI OB SVOJEM ČASU NA NEPRAVEM MESTU
Komaj se je prepleskala fasada na pročelju občinske zgradbe najerebovi ulici in se odstranil star grafit, pa se je pred praznikom » Dneva upora« pojavil nov grafit, kot ga vidite na sliki, ta odraža trenutno politično razpoloženje v Litiji.
A
Ti
Spzt
T
*
je ČAS... lilo
Mark
DPM Litija napoveduje naslednje dejavnosti:
28. maj2005-ČISTILNAAKCIJA
Mladi parlamentarci so na občinskem otroškem parlamentu januarja 2005 sprejeli sklep, da je potrebno organizirati (več) čistilne akcije. Čistilna akcija bo tako potekala v soboto, 28.05.2005, na različnih lokacijah po Litiji, zaključila pa se bo s priložnostnim programom.
10.	junij 2005 - VETER V LASEH - s športom proti drogi
V	petek, 10.06.2005, se bo na igrišču na Rozmanovem trgu od 16. ure naprej odvijala preventivna akcija Veter v laseh - s športom proti drogi. Otroci in mladi se bodo lahko pomerili v nogometu, košarki, rolanju in plesu v vetru, najmlajši pa bodo risali na asfalt.
11.	junij 2005 - ZASAVSKI ULIČNI FESTIVAL
V	soboto, 11.06.2005, bo v centru Litij potekal 2. Zasavski ulični festival. Prostovoljke Društva prijateljev mladine Litija bodo pripravile naslednje delavnice:
•	izdelovanje punčk iz cunj • izdelava zmajev
•	slikanje na platno
JULIJ IN AVGUST - POČITNICE 2005
Tudi letošnje počitnice bo društvo poskrbelo za popestritev:
-	športni torki,
-	kopalni avtobus ob četrtkih in
-	ustvarjalne dejavnosti.
Letošnje leto tudi organiziramo tabor v Kranjski Gori, kjer si bomo ogledali Kekčeve dneve in dodobra spoznali Kekčevo deželo.
O podrobnostih vas bomo obvestili z zloženkami in plakati, na spletnih straneh www.litija.net in v pisarni društva (Ponoviška cesta 12, Litija - pisarna se nahaja nad centrom za socialno delo) v času uradnih ur (vsak torek od 16.30 do 18.30 in vsak četrtek od 10.00 do 12.00) ali po telefonu 01 89 81 269.
VIGOR d.o.o.
Grumova 2 1270 Litija
041 514 276 031 637 557
NAJEM DVIGALA 21 m
ZA DELO NA VIŠINI
(obžagovanje, barvanje, montaža, čiščenje...)
" •	
■•I; Ul ■n1 ur II ■n ur	BB«»		_ J r .«:!
SLAVLJENCI OBČNEGAZBORADRUŠTVAUPOKOJENCEV LITIJA
Društvo upokojencev Litija je na občnem zboru dne 7.4.2005 s skromnimi spominskimi darili počastilo za 50 let skupnega življenja zakonska para: Frido in Mata SAVŠKA ter Marijo in Martina ARHNAVER.
Iskrene čestitke.
FASADERSTVO
IZDELAVA
TOPLOTNIH FASAD Z:
- stiroporjem ■ mineralno volno
GRADIŠEK JANEZ s.p.
Partizanska pot 13, Litija
Tel.:01 8981 740, GSM: 041 648 942
e-mail: gradisek.janez@siol.net www.fasaderstvogradisek.com
SKD
novičke
(Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Litija)
Pomlad je najbolj pester letni čas za vse območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti in nič drugače ni z litijsko. Kulturne prireditve spomladi poženejo, kol gobe po dežju. Odvijajo se raznovrstne revije, tako območne kot medobmočne in tudi srečanja na državni ravni. V tem cvetočem času pa so zelo aktivna tudi posamezna kulturna društva, ki pripravljajo samostojne dogodke, koncerte, razstave in ostale prireditve.
Območna izpostava JSKD Litija je pretekli mesec
preživela v takšnem zaporedju:
•15. aprila je Pevsko društvo Lipa s slavnostim koncertom v dvorani Kulturnega centra Litija počastilo svojo 120-letnico.
•	17. aprila se je v Mariboru odvijalo 19. tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem. Litijski zbor Sv.Nikolaja je bil najboljši. Prejel je zlato plaketo.
•	19. aprila so se v Zagorju na Plesnem bazarju (območnem srečanju plesnih skupin Zasavja) predstavile tudi naše plesne skupine. Glasbena šola Litija z mentorico Žužano Bartha je pripravila tri plese. Plesna skupina Rondo iz KUD Jevnice pod vodstvom mentoric Ane Godec in Helene Jerebič pa se je predstavila s_ šestimi plesi.
•	22. aprila je Špela Sedevčič, mlada igralka KUD-a Vajkard, na medobmočnem Linhartovem srečanju na Vrhniki prejela posebno priznanje selektorja za stransko vlogo Janeza v igri Ženska Kmetija. Čestitke!
•	22. aprila je v Litiji potekala območna revija odraslih pevskih zborov z imenom Je pesem v srcih. To je bil prvi koncert te revije, na katerem smo slišali sedem zborov: PD Lipa Litija, ŽPZ OŠ Gra_dec,
MePZ KUD Jevnica, MePZ DU Litija, ŽePZ KUD Kresnice, MoPZ KD Polšnik in MePZ Sv.Nikolaj.
•	26. aprila je bil v Šmartnem drugi koncert revije. Na oder je stopilo še šest zborov: _
MePZ Zlati Žarek Dole, MoPZ Fantje od fare, ZePZ KUD Fran Levstik Gabrovka, MoPZ KUD Lipa Vače, ŽePZ KUD Litus in MePZ Zvon Šmartno.
• 10. maja je bilo v Horjulu Plesno potovanje 2005 (medobmočno srečanje plesnih skupin osrednje Slovenije). Na to srečanje se je uvrstil ples z naslovom Marioneta (Glasbena šola Litija -Plesna pripravnica). Plesalca Lara Bizjak in Peter Izlakar sta nas uspešno zastopala.
•	13. maja je bilo v Logatcu medobmočno tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov. Udeležili so se ga tudi štirje naši zbori: otroški in mladinski pevski zbor Osnovne šole Šmartno, mladinski pevski zbor Osnovne šole Gradec ter mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Litija. Vsi so se izvrstno odrezali, prejeli so: mladinski zbor OŠ Gradec z zborovodkinjo Marjanco Vidic je prejel pohvalo, otroški in mladinski zbor OŠ Šmartno z zborovodkinjo Selmo Gradišek sta prejela srebrni priznanji, mešani mladinski zbor Gimnazije Litija z zborovodkinjo Heleno Fojkar Zupančič pa je prejel zlato priznanje. Vsem štirim zborom iz srca čestitamo!
Napovemo pa naj še dva pomladna dogodka:
•	28. maja ob 15. uri bo na Geoss-u 7. srečanje zasavsko-posavskih upokojenskih pevskih zborov. Skoraj 180 pevcev bo srečanje, posvečeno 60-letnici osvoboditve, sklenilo s skupnim pevskim nastopom.
•	28. maja od 10. do 17. ure bo območno likovno srečanje Ex-tempore2005, letos na Konjšici in v čast 100-letnici Planinskega društva Litija. Vsi slikarski navdušenci se lahko prijavite na 041 80 40 61 do 23. maja.
Vsem občankam in občanom predlagamo, da se polno naužijejo cvetoče
kulture!
K. in R.
Mal 2005
S OLE/S PORT
Včasih Imam občutek poln groze in v zmedi čutim bolečino, da ]e svet neprijazen in neobčutljiv za vrednote življenja. K sreči se dogajajo »čudeži« in kot iskrica se prižge plamen In v trenutno doživljaš edinstven in neponovljiv svet, ki ti ga napolnijo iskrena otroška bitja.
Zlati zbor Gimnazije Litija
V organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti se je v petek, 13. maja, odvilo prvo tekmovanje šolskih zborov osrednje slovenske regije. Na tekmovanje so se poleg drugih uvrstili kar štirje zbori iz Litije in Šmartnega. Od vseh se je najbolje izkazal zbor Gimnazije Litija pod vodstvom prof. Helene Fojkar Zupančič, ki je med mladinskimi zbori prejel največje število točk in zlato priznanje tekmovanja. Gimnazijcem Zbora Gimnazije Litija in dirigentki veljajo iskrene čestitke.
Projekt SLOVENIJA, MOJA DEŽELA
Na OŠ Gradec v tem šolskem letu poteka projekt Slovenija, moja dežela, ki je zasnovan na medpredmetni povezavi. Učenci od 1. do 9. razreda spoznavajo kulturne, zgodovinske in geografske značilnosti naše države, ki so jih razdelili po tematskih sklopih.
Prvi četrtek v maju je ob govorilnih urah v okviru projekta potekal prvi del predstavitve, ki so jo zaznamovali znani Slovenci, ki so slovensko pesem, jezik in kulturo ponesli v Šimi svet. Učitelji in učenci so pripravili slikovito predstavitev osebnosti v glasbi in v kostumih.
Prikazani so bili Rudolf Maister, Slavko Avsenik, Marij Kogoj in drugi. Ob zvokih harmonike smo starše in druge obiskovalce v glavni avli pričakali s cvetom in pecivom. Na hodnikih šole so bili na ogled postavljeni izdelani plakati po posameznih predmetih in multimedijske predstavitve na prosto temo, ki so nastale pri računalniškem krožku v 4. in 5. razredu.
Drugi del predstavitve projekta pripravljamo v okviru zaključne proslave OŠ Gradec, ki bo junija v Športni dvorani Litija, ko bodo v besedi, pesmi in plesu predstavljene slovenske pokrajine.
Vljudno vabljeni!
Učenci in učitelji OS GRADEC, Litija
ŠOLSKI PLESNI FESTIVAL
Plesna skupina OŠ Gradec je 20.aprila sodelovala na šolskem plesnem festivalu v Sostrem.
Skupino sestavljamo Anja, Klavdija Š„ Klavdija V., Lucija, Špela in Ula. Delujemo pod mentorstvom učiteljice Andreje Setničar, naša vaditeljica pa je Nataša Lovše.
Na področnem tekmovanju je v kategoriji 7., 8. in 9. razredov sodelovalo trideset šol iz ljubljanskega območja, Grosuplja in Notranjske. Vsaka skupina je bila sestavljena iz šestih članov ali članic. Tekmovale smo v plesih HIP-HOP, POP in LAHNO. Ocenjevali so nas sodniki iz plesne šole Bolero, tekmovanje pa je potekalo po sistemu izpadanja.
Tekmovanje je bilo naporno, vendar smo bile na koncu zelo zadovoljne, saj je Ula zasedla skupno peto mesto in se je uvrstila na državno tekmovanje, kot skupina pa smo bile šeste in se nam je za las izmuznilo sodelovanje na državnem prvenstvu.
Lucija KOTAR, 7.b
DRŽAVNO PRVENSTVO V PLESU- HIP HOP
V soboto, 7.5. 2005, je v Ljubljani na gospodarskem razstavišču potekalo državno prvenstvo v HIP- HOPU. Udeležilo se ga je veliko tekmovalcev in
tekmovalk iz vseh plesnih šol Slovenije. Kljub veliki konkurenci je Katjuša Premk ubranila lanskoletni naslov državne prvakinje v kategoriji pionirjev. Njen brat Tadej, kije prvič tekmoval v tej disciplini, pa je postal vice prvak, v kategoriji mladincev.
K boljšemu uspehu je s svojim glasnim navijanjem in spodbujanjem pripomogla tudi skupina učencev iz OŠ Gradec, v spremstvu treh učiteljic. Lepo se jim zahvaljujemo,
Na zmagovalnem odru Tadej in Katjuša s trenerko Niko Kljun pod mentorstvom Nataše Lovše
Tadeju in Katjuši, pa želimo veliko uspeha še na državnem prvenstvu v Show plesih, ki bo potekalo 11.6.2005 v Domžalah.
M.Premk
Novice iz Gimnazije Litija
REGIJSKO TEKMOVANJE GIBANJE ZNANOST MLADINI
Že drugo leto zapored je na Gimnaziji Litija potekalo izbirno tekmovanje mladih srednješolskih raziskovalcev »Gibanje znanost mladini«, ki poteka pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo 45 dijakov iz 4 srednjih šol. Tekmovali so na 9 področjih: fizika, biologija z ekologijo, geografija, zgodovina, umetnostna zgodovina, psihologija, slovenski jezik, sociologija in etnologija. Na državno tekmovanje sta se iz naše gimnazije uvrstili dve nalogi, ki so ju pripravili Helena Lukač, Sabina Lipušček, Manca Grošelj in Miha Hribar, dijaki tretjega letnika.
TEKMOVANJA
April je mesec, ko je snovi v šolskih zvezkih že toliko, da se najboljši dijaki pomerijo med seboj tudi na različnih tekmovanjih iz znanja. Na Gimnaziji Litija se teh tekmovanj vsako leto udeležujemo in smo tudi uspešni.
FIZIKA: Na državno tekmovanje, ki je potekalo na Gimnaziji Koper, so se uvrstili Nejc Steiner in Aljaž Lazar iz 2. letnika, osvojila sta srebrni priznanji v I. tekmovalni skupini, ter Gregor Hostnik iz tretjega letnika, ki je na tekmovanju osvojil zlato priznanje v II. tekmovalni skupini.
KEMIJA: Gregor Hostnik se je uvrstil v najožji izbordijakov za kemijsko olimpiado. MATEMATIKA: Državno tekmovanje je potekalo na Šolskem centru Velenje in tudi tu je bil v ospredju Gregor Hostnik, ki je dosegel zlato priznanje.
SLOVENSKI JEZIK: Na tekmovanju iz slovenskega jezika je pet dijakov osvojilo srebrno Cankarjevo priznanje: Katja Juteršek in Staš Janežič iz 1. letnika, Zala Pavšič iz 2. letnika in Manca Grošelj ter Klara Jordan iz 3. letnika.
Čestitamo vsem dijakom!
MATURANTSKI PLES
22. aprila je na maturantskem plesu zaplesala 5. generacija naših maturantov, ki je trenutno na vrhuncu priprav za junijsko maturo. Letos je postala telovadnica Gimnazije Litije premajhna za prireditev in smo ponovno gostovali v veliki športni dvorani v Litiji. Po svečanem delu je zabava potekala do jutranjih ur ob zvokih ansambla Kingston.
Kolektiv Gimnazije Litija
KARATE V LITIJI
Leta 1991 se je v Litiji pojavil prvi plakat o w "J 'm vpisu v Karate klub, ki ga je vodil mojster Mehmed Džananovič Iz Škofje Loke. Naši otroci so se želeli vpisati v Karate klub in seveda smo starši popustili in jih vpisali. Klub se je poimenoval Karate klub Mladina Škofja Loka- sekcija Litija.
Vsi skupaj smo živeli s klubom, opazovali in vzpodbujali naše otroke. Končno pa smo opazili, da so otroci napredovali. Njihova motivacija je bila boljša, rasla je koncentracija in disciplina, kar je v današnjem času zelo pomembno. Izobraževali smo se tudi na seminarjih po Sloveniji in bili pri ustanovitvi Slovenske Zveze Tradicionalnega Karateja (SZTK).
Prišel je čas tekmovanj. Lahko se pohvalimo, da dosegamo lepe rezultate na državnih tekmovanjih. Naša zadnja tekma je bila 24.4.2005 v Železnikih, na kateri je sodelovalo sedem članov Karate kluba iz Litije. Osvojili so osem kolajn: TILEN ŠTRUS zlato in srebrno, JAN MARKO zlato in srebrno, MATIC LOGAR zlato, BENJAMIN FLISEK srebrno, TJAŠA VEHOVEC in DIANA MARIČ bronasto.
Majda
V
»KRESNIČKA« svetli že 30 let
Simfonijo radosti in sreče smo doživljali v vrtcu »KRESNIČKA« v Kresnicah ob 30. letnici našega poslanstva v tej krajevni skupnosti. Vzgojitelji in starši - dom in vrtec smo skupaj odpirali svetove srečnega otroštva s tem, da smo v najzgodnejšem otrokovem razvoju spodbujali kančke lepih doživetij, globokih čustvovanj, spontanemu izražanju in izvirnemu ustvarjanju.
V kulturno športni dvorani v Kresnicah smo ob tem jubileju doživeli nepozaben nastop otrok in staršev. Uživali smo v plesu, glasbi, baletu, petju in igri otrok. Vsi smo začutili, da je »KRESNIČKA« vrtec otroške sreče, zaupanja, veselja in prijateljstva. To je bilo darilo in zahvala vsem, posebno pa osebju, ki se je s srcem in dušo predajal svojemu poslanstvu.
Franci KONČAR, prof.
OŠ GRADEC POJE
Pevci OŠ Gradec so letos že petič pozdravili maj, mesec mladosti s prireditvijo OŠ Gradec poje v dvorani na Stavbah.
Pobuda za to sedaj že tradicionalno prireditev je dala gospa Marjanca Vidic, ko je začela poučevati glasbeno vzgojo, izbirni predmet ansamblska igra in voditi zbore na šoli.
Dvorana je bila dodobra napolnjena s pevci in obiskovalci, ki so spremljali nastope zborov matične šole in vseh štirih podružnic: Hotič, Jevnica, Kresnice in Vače. Predstavili so se vsi otroški zbori in oba mladinska zbora. Instrumentalni točki so izvedli učenci ansamblskega krožka. Prijetno dopolnitev je.predstavljal
Učiteljski pevski zbor OŠ Gradec, ki se je poleg samostojnih pesmi predstavil še z mladinskima pevskima zboroma OŠ Gradec in PS Vače. Večerni repertoar je bil pester in je zajemal tako umetne kot ljudske pesmi, odlično so se izkazali tudi solisti pri posameznih pesmi. Številni pevci so s svojimi izvedbami dokazali, da se prepevanje ohranja. Zagotovo ni potrebno poudarjati, da še vedno velja rek, da kdor poje, zlo ne misli, zato je prav, da mlade generacije vzgajamo v ljubezni do petja.
Tatjana GOMBAČ
J Pl
H

NOVICE IZ OŠ GRADEC
Novice iz OŠ Litija
OŠ LITIJA
TEKMOVANJE IZ MATEMATIKE
V mesecu marcu je 133 učencev od 3. do 8. razreda tekmovalo v znanju iz matematike. Bronasto Vegovo priznanje je osvojilo 42 učencev. 11 učencev se je udeležilo področnega tekmovanja, ki je bilo 30.3.2005 v Osnovni šoli Gabrovka. Srebrna Vegova priznanja so prejeli učenci: Hana Kumar in Jan Špan iz 7.razreda ter Alen Miškič, Jure Plaskan in Urša Poglajen iz S.razreda. Alen Miškič se je udeležil tudi državnega tekmovanja in si na njem prislužil zlato Vegovo priznanje. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo in jim želimo veliko matematičnega
znanja še naprej.	.	,
Angela MAROLT
NEURADNO ZASAČENI
Dramska skupina na Osnovna šola Litija Neuradno zasačeni je vse bolj dejavna in prepoznavna na slovenskih odrih. V aprilu so namreč nastopili v Slovenskem mladinskem gledališču v okviru 3.festivala gledaliških sanj, ki je potekal pod pokroviteljstvom Pionirskega doma. Festival je potekal od 18.-22. aprila, saj so na njem sodelovale dramske skupine iz cele Slovenije, naši mladi igralci pa so z igro PRJATLCE navdušili ljubljanske osnovnošolce v sredo. Vsi udeleženci so prejeli knjižne nagrade, učenci in mentorica Jana Štojs so bili z organizacijo zelo zadovoljni, tako da se bodo prihodnje leto zagotovo udeležili festivala.
EVROPA V ŠOLI
Učenci naše šole pošiljajo svoje literarne izdelke na razne natečaje, eden izmed njih je tudi natečaj EVROPA V ŠOLI, ki na regionalnem nivoju poteka v organizaciji OZPM Hrastnik. Na natečaju je letos sodelovalo sedem osnovnih šol iz Zasavja in kar dve učenki naše šole sta za spis z naslovom Sem državljan/ državljanka v spreminjajoči se Evropi prejeli nagradi, in sicer, Ajda Tofolini je prejela prvo nagrado, Claudia Bradač pa tretjo nagrado. Podelitev priznanj in nagrad je potekala 21 .aprila v Hrastniku. Vse nagrajene izdelke so poslali komisiji, ki je na državnem nivoju ponovno ocenjevala literarne, likovne in fotografske izdelke.
Zaključek natečaja Evropa v šoli na državnem nivoju je potekala v Mariboru, in sicer 9.maja. Nagrade je podeljevala predsednica slovenske parlamentarne komisije v Svetu Evrope gospa Bebler Lavtižar, učenka naša šole Ajda Tofolini pa je prejela tretjo nagrado/ pet dnevne aktivne počitnice v enem izmed domov CSOD.
Seveda čestitamo učenkama in njuni mentorici Jani Štojs.
April v OS Litija, podružnici s prilagojenim programom
V	mesecu aprilu so bili pevci pevskega zbora zelo aktivni. Sestavljajo ga učenci od 1. do 9. razreda in učenci oddelkov vzgoje in izobraževanja. Zbor vodita Sandra Rihter in Alenka Vidgaj. Po uspešnem nastopu na Območni pevski reviji, ki je bila v mesecu marcu so se pevci pripravljali na Republiško pevsko revijo v Domžalah. 20. aprila so se uspešno predstavili. Zbor je spremljala Marjana Stradar. Spremljali pa so jih tudi vsi učenci podružnice in nekateri starši, saj so ta dan izvedli kulturni dan. Ogledali so si republiško pevsko revijo in šli na sprehod v Arboretum Volčji potok.
Prvega aprila so na Podružnici s prilagojenim programom izvedli 6. državno tekmovanje v namiznem tenisu za osnovne šole s prilagojenim programom. Vodja tekmovanja je bil športni pedagog Viljem Guček.
Učenec oddelka vzgoje in izobraževanja Bojan Poglajen se je udeležil Specialne Olimpiade MATP v Celju in uspešno zastopal šolo.
Učenci podružnice so imeli 12. aprila kulturni dan. Ogledali so si Tavčarjevo domačijo. Voden ogled jim je pripravil Center šolskih in obšolskih dejavnosti.
Tudi učenci podružnice so v torek, 19. aprila, sodelovali v skupni zbiralni akciji starega papirja in tako pripomogli k obogatitvi šolskega sklada.
V	osnovni šoli s prilagojenim programom v Zagorju so ob 40-letnici dela z učenci s
posebnimi potrebami izvedli Likovni bienale, ki sta se ga udeležila dva učenca likovnega krožka in mentorica Berta Juvan.	MLeKA„.ČGREŽ
S PLANINCI POD STOL
Izlet z vlakom, v nedeljo, 24.4.2005, je bil za skupino učencev petega in sedmega razreda pravo doživetje. V Žirovnici smo izstopili, si na rame dali nahrbtnike in sledili oznakam za Valvazorjev dom pod Stolom. Pot nas je vodila skozi vas, po makadamski poti, čez potoček, prek travnika in v gozd. Vmes smo nekajkrat počivali, nato pa se nam je »koj za ovinkom« prikazal naš zelo zaželjeni cilj. Šledil je daljši počitek za malico in igro. Nazaj grede smo naredili krajši ovinek. Kmalu smo se znašli pod koničastim vrhom Ajdne. Pogled na steno pred nami, nam je jemal dih.Ob pomoči vodnikov nam jo je vsem uspelo varno preplezati. Zadovoljni smo stopili na vrh 1046m visoke Ajdne, kjer je arheološko najdišče iz obdobja zgodnjega krščanstva. V nemirnih časih preseljevanja ljudstev je tam stala zidana naselbina s cerkvijo. Zaradi naravne nedostopnosti ni potrebovala dodatne umetne obrambe. Nakazane stavbe so večinoma bivalne, med njimi izstopa velika stavba z vodnim zbiralnikom v notranjosti. Izkopali so tudi temelje preproste pravokotne zgodnjekrščanske cerkve, v kateri je dobro ohranjena klop za duhovščino in zidan oltar. Najdišče je urejeno za ogled.
Vreme nam ni bilo naklonjeno, da bi z razglednega vrha videli kaj več kot Jesenice, Žirovnico in reko Savo globoko pod nami. Počasi smo se vračali v dolino. Ob poti smo pri lovskem domu občudovali še medvedji par pri njunih vragolijah. Od blizu smo videli rakuna. Čas nam je hitro mineval in morali smo na vlak. Med vožnjo proti domu smo se pogovarjali o doživetjih in kar naenkrat smo bili v Litiji. Zahvalili smo se gospe Ani Mohar - Čači, da nas je povabila na to pot.
Angela MAROLT
	
	
\x frizerski salon
/ - /IMIi AM Af .lt TA
ZINKA 6 MARJETA
Ponoviška 12, 1270 LITIJA
Storitve frizerskega salona:
•	moško, žensko, otroško striženje
•	nove tehnike barvanja
•	nove tehnike pramenov
•	trajne	• masaža lasišča
•	svetovanja • kvalitetni produkti
'“"rSv-
PRENOVLJENI SALON
* t
frizerski se
frizerski salon ZINKA in MARJETA
NOV DELOVNI ČAS:
%
PON - PET 7.30 do 19.30 SOB 7. do 12. ure
Zaželjeno naročilo po tel.: 01 8981 206 ali Marjeta 041 827 362

PLANINSKI KOTIČEK
Slovesni občni zbor ob 100-letnici društva
Občnega zbora društva na Jančah se je v lepem vremenu 17.4.2005 udeležilo okoli 130 članov in planinskih prijateljev iz drugih društev. Za takšno množico je bil dom kar premajhen, zato je zbor potekal na prostem. 0 delu društva na razpotju pred 100-letnico delovanja je govoril predsednik Roman Ponebšek. Ob občnem zboru sta izšli kar dve številki društvenega glasila Prusik. V posebni številki so bila objavljena najboljša besedila in risbe, ki so prispele na literarni in likovni natečaj ob 10O-letnici društva. S svojimi deli se predstavlja kar 68 mladih iz obeh litijskih in šmarske OŠ s podružnicami, vseh sodelujočih pa je bilo še več. Zahvala gre vsem mentorjem po osnovnih šolah, v prvi vrsti pa Nežki Blaznik, ki je bila duša celotnega projekta in Pavlu Smoleju, ki je koordiniral likovna srečanja. Redna številka Prusika, ob gradivu za občni zbor, prinaša še bogato fotografsko kroniko preteklega leta, nekaj utrinkov iz stoletne zgodovine društva in zanimivo reportažo o odpravi litijskih alpinistov v Ande.
Na občnem zboru je bil prvič predstavljen dnevnik nove obhod-nice Križem kražem po Posavskem hribovju. Vsi izvodi dne-
Opravičilo!
V prispevku “V ŠESTIH DNEH PO ZASAVSKI PLANINSKI POTI” se avtor opravičuje pohodniku Radu Zupančiču iz Litije, saj ga je napačno poimenoval kot Sandija Zupančiča iz Zavrstnika.
Za napake se avtor prispevka Matej Krnc opravičuje!
vnikov, ki smo jih še tople prinesli iz tiskarne, so v trenutku pošli, sedaj pa je na Jančah na voljo že nova pošiljka.
Podeljena so bila tudi priznanja za prehojeno Badjurovo krožno pot, Zasavsko planinsko pot, za sodelovanje v akciji V štirih letnih časih na Janče. Podeljen je bil del značk za izpolnjene dnevnike 100 vrhov za 100 let PD Litija, preostali pa bodo priznanja prejeli 4.9.2005 na osrednji slovensnosti ob 100-letnici društva. Posebno priznanje ob obletnici Badjurove krožne poti je prejel Andrej Cirar dolgoletni vodja markacistov. Za presenečenje so spet poskrbeli Lojze Hauptman, Silvo Grilj, Lojze Kotar in Sandi Jerant, ki so v enem zamahu v dobrih 24. urah prehodili celotno Badjurovo krožno pot. Poseben pečat je občnemu zboru dala udeležba predsednika PZS Francija Ekarja, ki je društvu čestital za prihajajočo stoletnico.
Borut VUKOVIČ
EKOLOŠKI SPUST SAVA 2005
Letošnji deseti »Ekološki spust Sava 2005« je potekal, ko so vzbrsteli in ozeleneli listi na drevju. Narava se je prebudila v polnem razmahu. Člani Rafting kluba Vidra smo zavihali rokave in organizirali čiščenje reke Save in njenih brežin med Kresnicami in Litijo.
V sončnem prazničnem sredinem jutru, 27.aprila, smo se zbrali pred Rafting klubom Vidra, kjer so nas čakali čolni in vsa potrebna oprema za plovbo po reki. Udeležencev je bilo nekaj manj zaradi prazničnega dne in prihajajočih praznikov, vendar pa nas niso razočarali mlajši fepp' ■ Jass*--	dani kluba, ki so se akcije
mm i iitiBirn«^ - •.mMTTErs u(je|ey|i v velikem številu.
Približno 50 ljubiteljev čiste narave je odšlo v Kresnice, kjer smo pripravili čolne in razdelili opremo za pobiranje smeti (rokavice, vreče).
Po skupinah smo se odpravili po reki navzdol in dobre volje pričeli s čiščenjem savskih brežin. Vreče so bile hitro polne. Pri čiščenju smo naleteli na marsikaj.Včasih tudi bujna domišljija ni zadosti, kaj vse ljudje odvržejo v reko.
Ob rečni strugi se vrstijo tudi črna odlagališča, katerim (razumljivo) nismo bili kos. Problem divjih odlagališč je navzoč na celotnem območju občine, žal jih pristojni ne uspejo sanirati, smetišča ob rekah pa so še posebej kritična, saj narasle vode enostavno poberejo vso kramo in jo odlagajo nekaj kilometrov nižje.
Nekje na polovici ekološkega spusta v Zgornjem Logu nas je čakala malica in osvežilna pijača, za katero je poskrbela Občina Litija, za kar se ji lepo zahvaljujemo. Smeti so končale v smetnjakih, kamor tudi sodijo.
Vsi se zavedamo,da problema onesnaženosti s tako čistilno akcijo ne bomo rešili, želimo pa občane opozoriti, koliko truda je potrebno, da vse povprek odvržene smeti poberemo in odpeljemo na kraje, ki so za to določeni. Hvala vsem udeležencem za sodelovanje!	Marko ADAM0VIČ
VODA ZA VEDNO
- ekološko rekreativna prireditev -
V soboto, 11.6.2005 ob 11. uri, bo potekal spust po reki Savi od Ribe do Litije. Akcija želi osveščati in varovati naravno bogastvo in čistost slovenskih rek. Spusti potekajo tudi po drugih slovenskih rekah, po Savi pa jo bo organiziral Rafting klub Vidra.
Za informacije in prijave pokličite: 041 733 - 380 (Marko).
PREŠERNOVA DRUŽBA
Samostojna in neodvisna založba
V Litiji odpiramo NOV PRODAJNI STUDIO. Iščemo odgovorno osebo za usmerjanje, razvoj in vodenje prodajne ekipe.
Če ste komunikativni,
imate dobre voditeljske in socialne veščine, potem je to za vas prava priložnost. Kandidati z izkušnjami v prodaji imajo prednost.
K sodelovanju vabimo tudi pet referentov za delo v klicnem centru.
Nudimo zagotovljeno urno postavko in prilagodljiv delovni čas.
Pokličite na telefon 031 379 280 ali pošljite prošnjo s kratkim življenjepisom na e-mail: monika.jagodic@prdr.com.
1>
DAN GUN OPEN 2005
Taektvondo klub Litija se je v sodelovanju z taekvvondo klubom Chagi iz Ljubljane v soboto, 9-4.2005, udeležil tradicionalnega turnirja DAN GUN OPEN v Zagrebu. Pod skupnim imenom Team Litija-Chagi je nastopalo na tekmovanju 7 tekmovalcev iz Litije in 9 iz Ljubljane. Na prvenstvu je v borbah in pomsah sodelovalo okoli 560 tekmovalcev iz 46 klubov in 6 držav; Madžarska, Poljska, Nemčija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Slovenija.
Člani naše ekipe so ekipno zasedli 1. mesto. Rezultati tekmovalcev TKD kluba Litija so naslednji:
1.	mesto
Kristjan Učakar Trentelj	kadet	-43	kg
2.	mesto
Karolina Aškerc	kadetinja	-43	kg
Špela Šinkovec	juniorka	- 63	kg
Polona Dobravec	seniorka	- 67	kg
Na tekmovanju so še sodelovali
Katja Kremžar	kadetinja
Patricija Zupan	kadetinja
David Zagorc	kadet
Naša najuspešnejša članica Špela Šinkovec, ki je pred kratkim osvojila naslov evropske prvakinje, je žal po dveh prepričljivih zmagah morala predati finalno borbo, zaradi zdravstvenih težav.
Na tekmovanju sta s kadetsko reprezentanco sodelovali tudi dve litijski kadetinji Lara Amršek, kadetinja-50 kg in Maša Koprivnikar, kadetinja -55 kg. Klub dobri borbi ter zelo tesnim rezultatom se jima tokrat ni uspelo prebiti med prve tri.
Vsem tekmovalcem čestitamo ter držimo pesti za našo članico Marušo Višnikar, ki prav te dni zastopa Slovenijo na članskem evropskem prvenstvu v borbah, ki poteka v Španiji od 11.4. do 20.4. Želimo ji veliko
uspeha in sreCno pot domov.	TKD klub Litija
nadaljevanje s I. strani
Anja Poglajen državna prvakinja
Že pred državnim prvenstvom je Anja pokazala dobro formo na turniju OP do 18 let, kjer je izgubila šele v finalu, še večji uspeh pa je bilo novo četrtfinale med posameznicami in polfinale v dvojicah na ITF turnirju v Mostarju. V Mostarju sta odlično opravila tudi Nejc Steiner, ki se je vrnil domov s svojimi prvimi ITF točkami, in Matej Zlatkovič, ki se je uvrstil v 2. kolo. In medtem, ko so Anja, Matej in Nejc premagovali nasprotnike v Mostarju, je Romana Kralj na OP do 18 let v Ljubljani v prvem kolu premagala dobro ljubljansko igralko Bombač Jašo (TC Ljubljana) in si pridobila nove pomembne točke za lestvico do 18 let, na kateri se vztrajno vzpenja. Svoje so k dobri pripravljenosti tekmovalcev Tenis kluba AS Litija dodale še uspešno izvedene enotedenske priprave v Umagu. Odlično delo močnega trenerskega štaba v sestavi Gašper VVallas, Denis Bovhan, Marjan Čuk, Oksana Dobrynska, Blaž Rozman, Gašper Pavli in kondicijski trener Goran Muzga se torej potrjuje iz turnirja v turnir. Tenis klub AS Litija je s temi rezultati dokazal, da posega v sam vrh ne le pri mlajših kategorijah, kjer je še vedno trdno na 1.mestu Nik Razboršek do 12 let, ampak tudi v mladinskih kategorijah.
V	mlajših kategorijah je bilo po starem - pokali in medalje so romale v Litijo. Čuk Pia in Čuk Mark sta na turnirju od 8-11 let osvojila vsak po eno 3. mesto v kategorji tenis do 10 let (gre že za pravi »ta veliki« tenis), potem pa je Pia Čuk presenetila še v kategoriji do 11 let in osvojila celo 2. mesto, ter pustila za seboj mnoge starejše nasprotnice. Igra obeh je dober obet za začetek igranja turnirjev za uradno lestvico Teniške zveze Slovenije do 12 let.
V	kategoriji mini tenis je na najvišji stopnički stal Grega Kokalj, ki je premagal vse nasprotnike, tudi tiste, po dve leti starejše in osvojil prvo mesto. Pri dekletih pa je Žana Lukač v kategoriji mini tenisa osvojila 3. mesto.
V	maju in juniju bodo igralci TK AS Litija nastopali v glavnem na mednarodnih turnirjih. V kategoriji do 14 in 16 let bodo Nik Razboršek, Anita Kosmač, Ana Šter, Živa Košak in Nastja Kolar ter Žana Mandič nastopali na.dveh evropskih ETA turnirjih, Anja Poglajen in Nejc Steiner na ITF turnirju v Črni Gori, Matej Zlatkovič pa v Avstriji, po tem pa se bosta Anja in Matej odpravila še na Madžarsko in odigrala bosta še dva ITF turnirja v Budimpešti. V kolikor bodo na teh ITF turnirjih zbrali dovolj točk, se jim v juniju obeta nastop na dveh močnih ITF turnirjih 2.kategorije v Maroku v Casablanci.
(M.P.)
Uiu*-
Člani končali tekmovanje v 1.B SKL
Končano je prvenstvo košarkarjev v 1.B SKL, v katerem je ekipa Litije na koncu osvojila odlično sedmo mesto. Litijani so bili večino sezone uvrščeni v sredini lestvice, njihov končni izkupiček je 13 zmag in enako število porazov. Moštvo je tudi v tinišu prvenstva pokazalo odlične igre, saj je na domačem igrišču z najboljšo igro v tem prvenstvu s 114:107 premagalo Polzelo, ki je prav s tem porazom izgubila vse možnosti za uvrstitev v 1.A SKL.
Presenetljiva je bila tudi zmaga v gosteh proti Banexu s 93:90, s katero so se Litijani maščevali temu nasprotniku za poraz v prvem delu prvenstva. Velik dolžnik Litije iz prvega dela prvenstva je bil tudi Hrastnik, ki je na domačem igrišču nadigral Lilijane, nato pa v Litiji izgubil kar za 39 točk. Nova Gorica, eden od favoritov prvenstva, je v Litiji zmagala šele po podaljšku s 106:105, in to s košem v zadnjih sekundah. Zanimivo je, da je Litija v tem prvenstvu morala kar petkrat igrati podaljške in pri tem dvakrat zmagala, trikrat pa izgubila. Pod vodstvom trenerja Džema Ibišija sta bila v letošnji ligi pri Litiji najučinkovitejša Dragan Pušič (s povprečjem 19.5 točk na tekmo) in Blaž Oberčkal (19.1). Z učinkovitimi meti za tri točke se je izkazal Anel Blaževič (zadel je 47 % metov), kapetan Goran Pušič je bil zelo natančen pri prostih metih (87 % zadetih metov), Rado Trifunovič pa je izstopal z uspešnimi skoki (povprečno 5.7 skokov na tekmo). Tudi vsi ostali igralci so prispevali pomemben delež k uspehu ekipe.
Prvo mesto in uvrstitev v 1.A SKL si je prav v zadnjem kolu prvenstva sicer zagotovila ekipa Loka kave iz Škofje Loke z zmago proti Novi Gorici na njenem igrišču. Iz lige so izpadli Janče, Ajdovščina in Ilirija.
KONČNA LESTVICA 1.B SKL
1. LOKA KAVA TCG	26	22	4	2305:1967 48
2. NOVA GORICA	26	22	4	2185:1941 48
3. HOPSI POLZELA	26	20	6	2515:2251 46
4. RUDAR TRBOVLJE	26	16	10	2255:2066 42
5. PARKLJI BEŽIGRAD	26	16	10	2190:2058 42
6. RADENSKA CREATIV	26	14	12	2092:2092 40
7. LITIJA	26	13	13	2310:225039
8. BANEX	26	13	13	2115:2064 39
9. GO HRASTNIK	26	11	15	2083:2157 37
10. FRAGMAT	26	11	15	2015:2040 37
11. U.OLIMPIJA ml.	26	9	17	1896:1998 35
12. JANČE STZ	26	7	19	2118:2192 33
13. AJDOVŠČINA	26	4	22	1763:2343 30
14. ILIRIJA LJUBLJANA	26	4	22	2006:2429 30
V	LITIJI FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA PIONIRJEV
V	litijski športni dvorani bo v četrtek, 26. maja 2005 finalni turnir pionirskega košarkarskega festivala oz. državnega prvenstva osnovnih šol za fante rojene leta 1992 in mlajše. Na finalu bodo nastopili tudi mladi košarkarji iz Osnovne šole Litija.
RAZPORED TEKEM :
Ob 10.00 - OŠ LITIJA : OŠ Ob 11.45 - OŠ GRM (N. m Ob 15.00 - tekma za 3. me Ob 16.45 - tekma za 1. me
\ ODREDA (Sl. Konjice) ton Ukmar (Koper)
Zapisal: Marko GODEC
L
AVTO - ŠOLA
Sl ° CAR svETič
VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI
•POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA • ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED
TEČAJ
CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v
TOREK, 7. 6.2005 OB 16. URI
INFORMACIJE IN PRIJAVE
na Graški cesti 2
www.si-car.si
TEL : 01/8983-140 • GSM: 041-720-378
TKI, JI	itiTEnnun CVROPSKO OKNO V SIOVCNSKI DOM
	m OKNA IN VRATA www.interalta.si
	
Maj2005,št.5,leto6	NOVICE IZ OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI www.lltiia.nel/tisKama-aco
SLAVNOSTNI DVIG NOVE ZASTAVE OBČINE ŠMARTNO
Prvi maj je bil v Šmartnem letos še posebno slovesen, saj je župan Milan Izlakar pred občinsko zgradbo izobesil novo zastavo.
Kljub rani uri praznične nedelje, se je tega zgodovinskega dogodka udeležilo precejšnje število občanov. Dvig zastave so z domoljubnimi pesmimi pospremili pevci zbora Fantje od fare, popotnico zastavi pa je z blagoslovom podelil šmarski dekan Marjan Lampret.
mag. Karmen SADAR
u »ji TURISTIČNO RAZVOJNO I VI DRUŠTVO
“KAMPELC”
VAS VABI
na tradicionalno prireditev ob žegnanjski nedelji sv. Antona Padovanskega v Veliki Štangi, v NEDELJO, 12.6.2005, ob 11.00 uri pred farno cerkvijo v Veliki Štangi.
PROGRAM PRIREDITVE:
- pozdravni nagovor - kulturni program v katerem sodelujejo:
1. učenci POŠ Štangarske Poljane
2.	instrumentalno zabavna skupina
“GADI”
3.	pevska skupina iz Velike Štange 4. tamburaški orkester plesne skupine
Javorje, Šmartno pri Litiji
Postavljene bodo stojnice članov društva in bogat srečelov.
ČEBELARSKA - GOZDNA UČNA POT
V DEŽELI POD KAMPLOVIM HRIBOM
Turistično razvojno društvo “Kampelc" je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije organiziralo v nedeljo, 8. maja 2005, predstavitev in otvoritev čebelarske - gozdne učne poti v deželi pod Kamplovim hribom. Prireditev le bila s tradicionalnimi kmečkimi igrami organizirana na Turistično urejeni kmetiji “Blai” v naselju Dragovšek.
Predstavitev prireditve s pozdravnimi besedami sta opravila g. Zvone Končina- predsednik TRD Kampelc in g. Franci Rokavec - predsednik projektnega sveta CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnove vasi za območje KS Jevnica in dela KS Kresnice - naselje Kresniški vrh-v občini Litija ter bivšcKS Velika Štanga in Štangarske Poljane v sedanji občini Šmartno pri Litiji). V nagovoru sta omenila organizacijo tradicionalnih prireditev, promocijo območja na številnih sejmih, razstavah in prireditvah, izdajo zloženke “ DEŽELA POD KAMPLOVIM HRIBOM”, izdelavo projekta CELOSTNE UREDITVE, OPREME IN OZNAČITVE TEMATSKIH POTI V DEŽELI POD KAMPLOVIM HRIBOM, in izdelavo PROJEKTA KOSTANJEVIH POTI ter seveda izvedbo izdelave in ureditve ČEBELARSKE - GOZDNE UČNE POTI “V DEŽELI POD KAMPLOVIM HRIBOM”.
Pri tem je potrebno poudariti, da je vrednost te tematske poti 5.300.000 SIT in da so v izvedbo vložili finančna sredstva in delo Zavod za gozdove Slovenije, občini Šmartno pri Litiji in Litija, ponudniki ob tematski poti Turistično urejena domačija “Blaj”, Čebelarstvo in vzreja matic “Dremelj” in Ekološko čebelarstvo in vzreja matic “Vozelj”, ponudniki ob širšem območju tematske poti, ki so razvidni iz vodnika Čebelarska - gozdna učna pot, izdanega ob predstavitvi in otvoritvi zanimive tematske poti.
V nagovorih obeh predstavnikov TRD Kampeljc, pa je ob zahvali vsem, ki so omogčili dosedanje delo društva in izvedbo tega projekta, poudarjene tudi naloge pri izvedbi označitve celotnega območja ter projekta kostanjevih poti v “Deželi pod Kamplovim hribom” z nadaljno promocijo območja in sodelovanja pri razvoju na področju kmetijstva, podjetništva ter družbene in gospodarske infrastrukture.
Dosedanje delo in izvedbo projekta ter pripravljenost pri izvajanju nadaljnih programov so pohvalili g. Milan Izlakar, župan občine Šmartno pri Litiji, g. Anrej Kermavnar - direktor Zavoda za gozdove Slovenije, g. Mirko Kaplja - župan občine Litija, g. Šivic -podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije in g. Franc Grošelj, - predsednik Čebelarskega društva Litija.
V izjenem kulturnem programu, ki so ga izvedli pevci MPZ KUD Jevnica pod vodstvom ge. Nataše Šuštar, učenci podružnične šole Štangarske Poljane, pod vodstvom prireditvi ustvarjalnih učiteljic, harmonikašica ga. Sonja in izbranemu vodenju prireditve g. Jožeta Ostreža je sledila otvoritvena slovesnost.
Predstavitvene besede k vodniku Čebelarska - gozdna učna pot je podal avtor vsebinske zasnove g. Slavko Rokavec, iz katerih je potrebno omeniti predstavitev tematske poti in zahvalo za izjemno odgovorno in strokovno sodelovanje Tiskarne ACO iz Litije pri oblikovanju in tisku te zanimive publikacije.
Slovesno otvoritev je ob prisotnosti ponudnikov in izvajalca del pri izdelavi in postavitvi obeležij in smerokazov Splošnega tesarstva “CIMPERČEK”, Franc Černe s.p. ob tematski poti opravil g. Andrej Kermavnar - direktor Zavoda za gozdove Slovenije, ki sta ga spremljala župana Kaplja in Izlakar, gosti, TRD Kampelc ter narodne noše z Vač.
Priložnostno blagoslovitev je opravil g. Vinko Preselj -stolni kanonik Nadškofije iz Ljubljane.
Na prireditvenem prostoru so člani TRD Kampelc postavili stojnice z zanimivo in pestro ponudbo. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi stojnico z umetniškimi deli pesnice Ivanke Godec, z njeno pesniško zbirko “Ko čustva privro iz srca” ter slikarska dela Antona Doblekarja iz Jevnice.
Po ogledu tematske poti je kljub vremenskim razmeram potekalo zanimivo tekmovanje v kmečkih igrah. Celodnevna prireditev se je zaključila z družabnim srečanjem in srečelovom.
nadaljevanje na strani 2
Iz uredništva...
Ob docela prebujeni naravi se zdi, da je tudi družabni utrip našega življenja na višku. Vrstijo se koncerti, proslave, kulturne prireditve, rituali in svečanosti, športna tekmovanja.
Nekateri od časa do časa že zavzdihnejo, da so prenasičeni. Ob tem se spomnim na dolgoletno skupno »litijsko« zagrenjenost, ki se je izražala v stavku: »Pri nas se tako nič ne dogaja.«
Če dobro premislim, tega že dolgo ni nihče rekel. Ali so se ljudje privadili (ne)dogajanju, ali je poraslo število prireditev, ali pa je tovrstno druženje postalo privilegij tistih, ki si zmorejo vzeti čas?
Res je, da se številna društva in posamezniki zavzeto trudijo pri organizaciji prireditev, da je pestrost le-teh neverjetna, res pa je, da je tudi publika vse bolj zredčena. Ljudje vse bolj selektivno izbirajo: tako vsebine kot prireditve. Čas, ki ga lahko namenimo sebi, je postal dragocenejši od zlata.
Občan prinaša poročila dela prireditev, ki so nas obšla. Zal je nekaj tudi takih, za katere nismo našli prostora. Trudili se bomo, da ne bo vedno tako...
Ne pozabite, da je maj, da je lahko ta mesec en sam velik praznik...
Andreja ŠTUHEC
4. junija bo 2. Humarjev pohod na Primskovo
Popotniško društvo Levstikova pot, v soorganizaciji Župnije Primskovo na Dolenjskem, vabi v soboto, 4. junija 2005 na 2. Humarjev pohod. Pohod je namenjen rekreaciji, spoznavanju dediščine na Primskovem in spoznavanju Jurija Humarja, čudodelnika s Primskovega. V okvir pohoda sodi tudi ogled vseh cerkva na Dolnjem vrhu, Ježnem vrhu in na cilju na vrhu Primskovo gore. Na Primskovo bo moč priti iz dveh smeri. S starta se udeleženci podajo skupinsko, obe skupini bosta vodeni, zato ne zamujajte.
Start severne trase bo ob 8. uri na Leskovici pri Bogenšperku. Na startno mesto morate priti sami. Trasa poti: Vrata - Višnji Grm - Razbore -dežni vrh-Vinji vrh - Poljane - Sevno - Gradišče - cerkev na Primskovem (cilj). Povratek s cilja: nazaj na start bo po potrebi organiziran avtobusni prevoz, če se tako odločite ob prijavi. Vozovnice kupite na avtobusu.
Start južne trase bo ob 8.30 na železniški postaji Gaber. Prihod na start z vlakom, ki odpelje iz Ljubljane ob 7:10 in prispe v Gaber ob 8:19. Trasa poti: Gaber (železniška postaja) - Stranje - Žubina - start - Dolnji vrh - Gornji vrh - Sevno - Gradišče - cerkev na Primskovem (cilj)-Gaber (12 km). Povratek s cilja: peš nazaj na železniško postajo Gaber. Odhod vlaka za Ljubljano je ob 14:00 ali 16:31.
Prijavnina za posameznike znaša 1.000 tolarjev in vključuje dnevnik Humarjevega pohoda za spominske žige, zemljevid poti in bon za prehrano na cilju.
Cilj prireditve je odprt do 14. ure pri cerkvi na Primskovem.
Dodatne informacije med 19. in 21. uro preko telefona 041 649-351 in preko elektronske pošte na naslov info@levstik.si ali na naslov Popotniško društvo Levstikova pot, Sevno 44,1276 Primskovo. Vse podatke najdete tudi na internetu na naslovu http:/ /www.levstik.si.
Posebno opozorilo: zaželene so predhodne prijave.
R.B.
1. maj je (še vedno) delavski praznik. Njegovo zgodovinsko izročilo ostaja živo in aktualno - kljub družbenim in političnim spremembam ter ekonomski krizi.
1. MAJ V JAVORJU
1. maj je praznik tistih, ki jim je delo vrednota in izziv, predvsem pa priložnost za ustvarjanje. Človek z močjo svojih rok in neskončnimi možnosti svojega uma in razuma uresničuje ideje, rezultati njegovega dela pa pomenijo eno največjih zadovoljstev v življenju. Ustvarjalen človek je bogat človek, je človek, ki s svojo energijo vrti kolo časa. 1. maj je tudi praznik, ki ni pretirano ideološko obremenjen, zato se je tudi v novejšem času ohranila tradicija srečanj in družabnih shodov ljudi, ne glede na politično in drugo pripadnost.
Mlada šmarska občina je praznična druženja umestila v prijetno vasicojavorje nad Bogenšperkom, kjer so domači gasilci in drugi prostovoljci v sodelovanju z društvom »Prosti čas« iz Šmartnega letos pripravili tretje prvomajsko srečanje. Dopoldansko uradno slovesnost stav sončnem jutru spletla pihalni orkester iz Litije in folklorna skupina Javorje. Na prireditvi sta spregovorila župana občine Šmartno, Milan Izlakar, in občine Ivančna Gorica, Jernej Lampret. Nad Javorjem namreč poteka mej a med obema občinama, ki sta zainteresirani za medsebojno sodelovanje. Ta prizadevanja so ju povezala prav ob praznični priložnosti. Na Gradišču nad Šentvidom pri Stični je bilo organizirano skupno kresovanje z zabavnim programom in ognjemetom, ki je privabilo ogromno obiskovalcev od blizu in daleč. Skupen za obe občini pa je bil tudi prvomajski shod vjavorju. Starejši prebivalci Javorja in okoliških zaselkov gotovo še niso pozabili dogodkov izpred nekaj ve č kot 60-ih let. Vojna vihra tem krajem ni prizanesla, nasprotno - zaradi razmejitvene črte, ki je ozemlje razdelila med dve okupacijski sili, je bito tu več nasilja, več strahu in žrtev, tudi med civilnim prebivalstvom. Kot trajna sled teh težkih časov, v spomin prihodnjim rodovom in zlasti v opomin, da se zgodovina ne bi ponovila, sta letos prvič na ogled obnovljena bunkerja iz druge svetovne vojne. Eden je namenjen slikovnemu prikazu zgodovine nasploh, drugi pa predstavlja drobce iz vojaške zgodovine. Gradbena in
obnovitvena dela so v celoti zaključena, nekaj težav pa se je pojavilo pri postavitvi zbirk, predvsem orožja, za katerega niso uspeli pravočasno pridobiti ustreznih dovoljenj. To je tudi razlog, da projekt ureditve bunkerjev še ni v celoti zaključen. Gotovo pa se bo to zgodilo do naslednjega srečanja, ko bo zbirka na ogled ne samo naključnim obiskovalcem kraja, ampak bo to nazoren pripomoček za učne ure o človeški preteklosti za šolske in druge skupine. S tem projektom je kraj dostojno proslavil pomembno obletnico, 60-letnico zmage nad nacifašizmom.
Pohvala in zahvala za opravljeno delo v preteklih letih (ureditev panoramske poti, postavitev razglednega stolpa) velja vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k tem pridobitvam - z idejami, denarjem, predvsem pa s številnimi urami prostovoljnega dela. Škoda je, da je takih zagnanih posameznikov vedno manj.
Vsekakor bi si pobudniki in organizatorji želeli večje podpore tako s strani lokalne skupnosti, predvsem pa s strani domačinov, ki jim tovrstne prireditve prinašajo možnost prepoznavanja ter hitrejšega napredka vasi.
Kako pomembno je sodelovanje s krajem in v kraju so pokazali številni posamezniki, ki so pripomogli, da smo majske prireditve sploh lahko izpeljali. Se posebej pa to velja za naslednja podjetja: Cerkovnik d. o. o, Mesarijo Litija, Trgograd, Unitas in Kovino.
Za Društvo »PROSTI ČAS« Šmartno, Danica SEDEVČIČ
Prispevke pošljite do 10. JUNIJA 2005
na naslov Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskama.aco@siol.net
»IN VES SLOVENSKI ROD HVALEŽNO V POZNE DNI JUNAKOV SLAVNIH NAJ SPOMIN ČASTI!«
OBLETNICO ZMAGE SMO DOSTOJNO PROSLAVILI NA TISJU
Letošnji mai ie po vsej demokratični Evropi v znamenju pomembne obletnice - GO-letnlce zmage nad fašizmom in nacizmom. Slovenski narod je kljub svoji majhnosti s svojo izvirno obliko odporniškega gibanja, narodnoosvobodilno partizansko vojsko, prispeval pomemben delež k skupni zmagi zavezniških sil. Kljub nekaterim poskusom razvrednotenja pomena partizanskega boja ostaja osvobodilna vojna zgodovinsko dejstvo.
Vsi, ki so doživeli vojno in dočakali njen konec pred 60-imi leti, se s posebnimi čustvi udeležujejo slovesnosti, ki potekajo v spomin na osvoboditev naših krajev izpod tuje okupacije.
V	soboto, 7. maja, je takšna slovesnost potekala na partizanskem Tisju. Organizirali so jo: društvo »Prosti čas« Šmartno, občini Litija in Šmartno pri Litiji, občinski odbor ZZB NOV Litija ter gasilsko društvo Liberga.
V	priložnostnem kulturnem programu, ki ga je s pozdravnim nagovorom pričel ravnatelj gimnazije Litija, mag. Vinko Logaj, so sodelovali pihalni orkester iz Litije, moški pevski zbor Loški glas iz Lok pri Zagorju ter recitatorji litijske gimnazije. Slavnostni govornik, dr. Damijan Guštin, je orisal zgodovinska dejstva, ki so zaznamovala slovensko obdobje zadnjih 60-ih let in našo pot v samostojnost. Poseben pečat je dala slovesnosti prisotnost častnega voda slovenske vojske.
Uradni del prireditve se je zaključil z odkritjem doprsnega kipa legendarnega poveljnika slovenske partizanske vojske - komandanta Staneta. Franc Rozman Stane je decembra 1941 na Tisju vodil eno prvih večjih bitk z okupatorsko vojsko. Spomenik je odkril takratni Rozmanov soborec Matevž.
Sledilo je družabno srečanje, na katerem so spet oživele pripovedi nekdanjih bojnih tovarišev, spomini, ki jih ni mogoče pozabiti in jih ne izbriše niti čas, ki neusmiljeno redči vrste živih prič nekdanjih dogodkov.
Med številnimi udeleženci pa smo organizatorji prireditve pogrešali predvsem domačine, katerim je bila prireditev v prvi vrsti namenjena, kajti pri njih je še živ spomin na vse gorje, ki so ga doživeli v božičnem času leta 1941 in se je kot siva senca vlekel skozi vojno in povojnega obdobja. Ravno ta del zgodovine, to je poudaril tudi slavnostni govornik, pa je bil eden od temeljev naše sedanje samostojnosti. Žal se tega vse premalo zavedamo in kar je še posebej zaskrbljujoče, je odnos mlade generacije do dogodkov izpred 60 in nekaj več let.
Za Društvo »PROSTI ČAS« Šmartno, Danica SEDEVČIČ
Ustanovni zbor Vinogradniškega društva »ŠTUC« Šmartno
Ker se je ideja po ustanovitvi že kar nekaj časa kuhala v glavi Jožeta Zadražnika, smo se odločili, da ustanovimo vinogradniško društvo. Prvi sestanek smo imeli v vinskem hramu Franca Šuštaršiča iz Riharjevca, z vinogradom na Koprivenc 08.02.2005 (kulturni dan) ob 18.00, v sestavi: Jože Zadražnik, Franc Šuštaršič, Jožef Verbajs in Jožef Perme. Tu smo začeli pripravo na statut in odločitev o sklicu iniciativnega odbora, kateri bi zajemal večino zaselkov naše občine, kjer se nahajajo vinogradi.
Do ustanovnega zbora smo imeli 7 sestankov, kjer smo pridno zbirali pristopne izjave in urejali pravila ter program, samega ustanovnega zbora. Iniciativni odbor smo sestavljali: Riharjevec-Franc Šuštaršič, Vintarjevec-Verbajs Jožef, Podroje-Jožef Perme, Jazbine-Jere Janez, Šmartno-Jože Zadražnik, Vinji vrh-Zadražnik Vinko, Primskovo-Milan in Ivan Vidgaj, Gradišče-Zaman Roman, Kostrevnica-Tomažič Martin in Preska-Dragar Anton.
Datum ustanovnega zbora smo določili 23.04.2005, s pričetkom ob 20.00, v kulturnem domu Šmartno.
Dvorana je bila v stilu vinogradništva lepo dekorirana. Najprej smo pričeli s kulturnim programom. Fantje od fare so zapeli, Jožef Verbajs je recitiral pesem Fanca Šuštaršiča, napisano prav za to društvo. Franc Šuštaršič je na kratko opisal naše začetno delo in potrebo po ustanovitvi društva, nato je predlagal delovno predsedstvo, katero je nadaljevalo z dnevnim redom. Delovni predsednik je bil Jožef Perme, kateri je tekoče vodil ustanovni zbor. Na vabih, katera smo poslali vsem članom, kateri so podpisali pristopno izjavo ter vsem društvom v šmarski občini, smo imeli 10. točk. Po sedmi točki je svojo pesem »Odo Štucu« recitiral Jožef Verbajs. Sproti smo sprejeli vsa pravila društva, ime in zakonitega zastopnika. Naše društvo se imenuje: VINOGRADNIŠKO DRUŠTVO »ŠTUC« ŠMARTNO s predsednikom ter zakonitim zastopnikom Jožetom Zadražnikom. Kulturni program smo zaključili s folklorno skupino Javorje in »frajtonarjem« Domnom Hostnikom.
Na koncu je spregovoril še novo izvoljeni predsednik in vsi povabljeni gostje.
Po uradnem delu smo goste (bilo jih je okrog.200) pogostili s prigrizkom in vinom našega priznanega pridelovalca vin Franca Šuštaršiča. Druženje je bilo prijetno, izmenjali smo svoje poglede in spletli nova znanstva.
Zahvala vsem, ki ste kakorkoli prispevali, da smo to društvo postavili na noge in izpeljali, kot so nekateri povabljeni dejali, zelo profesionalni ustanovni zbor VINOGRADNIŠKEGA DRUŠTVA »ŠTUC« ŠMARTNO.
Tajnik društva: Jožef Verbajs-Č.G.
Gospodu županu!
Ali si je gospod na pohodu po obronkih Jablaniških Laz-Bukovica ogledal odlagališče starih avtomobilov in zasipanje odpadlih delov avtomobilov (od akumulatorjev do raznih delov-olje) nad zajetji vode zajablaniške Laze???
LP, Pohodnik
| nadaljevanje s 1. stremi |
ČEBELARSKA - GOZDNA UČNA POT
V DEŽELI POD KAMPL0VIM HRIBOM
ČEBELARSKA-GOZDNA UČNA POT se razprostira na obmnočju naselja Dragovšek, ki poteka mimo turistično urejene domačije “Blaj”, preko zanimivega gozda in mimo dveh čebelarjev: Ladislava Vozelj - ekološko čebelarstvo in vzreja matic “Vozelj” injaneza Dremelj - čebelarstvo “Dremelj”, ki sta z vzrejo matic zaščitene Kranjske čebele priznana ne le v Sloveniji, temveč tudi v tujini. Njuna ponudba obsega poleg pristnega slovenskega medu tudi izdelke iz medu. Obiskovalcem bodo poleg bogate ponudbe na voljo tudi ogledi s strokovno predstavitvijo čebelarjenja.
Na učni poti vidimo ohranjene bukove gozdove, kot tudi močno spremenjene gozdove, ki so nastali zaradi steljarjenja v preteklosti. Steljarjenje in panjevska sečna sta spremenila podobo nekdanjega bukovega gozda. Bukev so nadomestile druge drevesne vrste, kot so graden, rdeči bor, breza, smreka, trepetlika in kostanj. Le-tega je človek pospeševal zaradi slastnih plodov in vinogradniškega kol j a. Kostanj je tudi ena od glavnih medonosnih drevesnih vrst v deželi pod Kamplovim hribom in je pomemben vir čebelje paše. Razen kostanja, čebele nabirajo medičino, mano in cvetni prah še na vrbah, smreki, jelki, hrastu in lipi.
S poti je lep razgled na urejene kmetije oziroma domačije tudi s turistično in gostinsko ponudbo, lepo hribovje z neokrnjeno naravo, kulturne in etnološke znamenitosti, ter pogled na znano romarsko cerkev sv. Antona Padovanskega v Veliki Štangi.
TRD Kampeljc se zahvaljuje vsem, ki so sedelovali pri izvedbi projekta Čebelarske- gozdne učne poti v “Deželi pod Kamplovim hribom”. Ponovno se je izkazalo tudi pomembno in hvalevredno sodelovanje kmetijske in gozdarske stroke - Kmetijsko svetovalne službe - izpostava Litija in Zavoda za gozdove Slovenije.
VABLJENI V DEŽELO POD KAMPLOVIM HRIBOM Slavko ROKAVEC
POR I AL NEPREMIČNINE
Dejan Grošelj s.p., Graška c. 28/a, 1270 Litija Tel:01 /898 06 40, Fax:01/898 00 99, GSM: 041 344 285 e-mail: info@portalnepremicnine-sp.si spletni naslov: http://www.portalnepremicnine-sp.si
AGENCIJA ZA POSREDOVANJE V PROMETU | Z NEPREMIČNINAMI
Zavarovana odškodninska odgovornost pri Zavarovalnici Triglav, zavarovalnica triglav.d.d.
e Posredovanje pri prodaji, nakupu, oddaji
IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN
• Priprava pogodb
• Kompletna izpeuava postopkov pri prenosu lastništva
Dan Evrope in 60 let zmage nad fašizmom na OŠ Šmartno
9. maja se Slovenci skupaj z mnogimi evropskimi narodi spominjamo pomembnih zgodovinskih dogodkov. Dobro leto namreč mineva, ko se je Slovenija polnopravno vključila v Evropsko unijo, in natanko 60 let od zmage nad fašizmom.
Ker bodo našo prihodnost sooblikovali predvsem mladi in ker ne želimo, da se grozodejstva vojn ponovijo, menimo, da je potrebno prav pri njih še posebej razvijati kulturno odgovornost in solidarnost do bližnjega.
Prav v ta namen so učenci v okviru 15. otroškega parlamenta pod geslom letošnjega dneva Evrope - Združeni v raznolikosti - spoznavali kulture drugih narodov Evropske unije. Vsak razred si je izbral določeno državo, jo predstavil in ugotovil razlike in podobnosti s kulturo naše države. Delo so sklenili z ugotovitvijo, da moramo vsi ljudje spoštovati drugačnost.
Svoje izdelke bodo skozi ves mesec maj razstavljali v prostorih šole.
MatejaJEREB

OCP GCP
-	- Zgornji Log 12,1270 Litija
-	vrtni palčki in ostale figure
-	OKENSKA KORITA
-	robniki, brajdniki tel./fax: 01/8985-140 - ograje
-	klopi in mize
3"
Razvoj in proizvodnja opreme za dom in vrt
-	vrtni umivalniki - škarpiniki (mali in veliki)
-	zunanji kamini - fontane
-	korita za rože - talne plošče
Nudimo številne ideje za ureditev vašega vrta!
IZPOSOJA
železnih podpornikov In vibratorjev!
Pesticid atrazin na Primskovem še vedno prisoten
Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana je po naročilu občine Šmartno v mesecu aprilu 2005 ponovno vzel in analiziral vzorce vode v novi vrtini P-1/99 v Gradišču pri Primskovem. Rezultati niso nič kaj vzpodbudni, saj je opravljeni preizkus vzorca vode na vsebnost pesticida atrazina in njegovega metabolita desetilatrazina ter parametra 2,6 diklorbenzamida pokazal, da vzorec vode ni bil skladen z zahtevami Pravilnika o pitni vodi, zaradi presežene še dopustne vrednosti pesticida atrazina (vrednost je bila 0,55 e g/l, normativ je 0,1 e g/l) in desetilatrazina (vrednost je bila 1,26 e g/l, normativ je 0,1 e g/l). Po ugotovitvah ZZV Ljubljana, se vrednost pesticida in njegovega metabilita v vodi, glede na rezultate zadnjega vzorca vode, odvzetega 15.6.2004, ni zmanjšala, kar kaže na nove vnose pesticida. Podrobnejše podatke o analizi si lahko ogledate na www.smartno-litiia.si.
DNEVNO VARSTVO - NOVA OBLIKA SKRBI ZA STAREJŠE
Dnevno varstvo je sodobna oblika institucionalnega varstva starejših. Namenjeno je osebam starejšim od 65 let, invalidnim osebam in tistim starejšim, ki imajo zdravstvene težave, ne potrebujejo pa celodnevnega varstva oz. oskrbe. Osnovni kriterij za vključitev oseb v dnevno varstvo je, da se uporabniki dnevno vračajo domov.
DOMTISJE
V Domu Tišje bo v mesecu juliju začela delovati enota za dnevno varstvo, v kateri bomo uporabnikom nudili:
-	socialno oskrbo,
-	zdravstveno nego (če je bodo potrebovali),
-	prehrano (tudi dietno),
-	različne razvedrilne dejavnosti (kreativne delavnice, sprehodi, kulturne prireditve, sodelovanje v skupinah za samopomoč, telovadba...) po želji uporabnika.
Poleg teh storitev bodo lahko uporabniki dnevnega varstva izbirali tudi med dodatnimi storitvami: pedikuro, frizerskimi storitvami, fizioterapijo. Dnevno varstvo bo organizirano od 7.00 do 16.00 ure, po potrebi tudi daljši čas. Uporabniki si bodo lahko prevoz organizirali sami ali pa ga bo zagotavljal dom.
Pri nas boste srečali svoje znance, prijatelje, z njimi poklepetali ali pa se morda udeležili različnih prireditev.
S pomočjo delovne terapevtke ali stanovalcev boste lahko izdelali svoj lastni izdelek, pomagali pri urejanju cvetličnih gred, se posladkali z domačimi
jagodami, Spekli piškote ali kako drugače uporabili vaše znanje, spretnosti in
izkušnje.
Dnevno varstvo bo nudilo uporabnikom varno in prijazno okolje, okusno in kvalitetno prehrano, možnost popoldanskega počitka in vse prej naštete storitve.
Cena bo odvisna od obsega storitev, ki jih bo uporabnik potreboval Osnovna cena, ki vključuje: zajtrk, kosilo, popoldansko malico, napitke in varstvo je 1995,00 SIT. Vse dodatne storitve bomo obračunali po veljavnem ceniku.
Za vse dodatne informacije smo vam na voljo od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00 ure na telefonski številki: 01/ 890-01-00.
DOM TIŠJE, direktorica Vida LUKAČ
Društvo invalidov Litija in Šmartno pri Litiji
Društvo danes in jutri
Na rednem občnem zboru našega društva v marcu letos smo sprejeli in zapisali naloge In dejavnost društva za prihodnost. Le te bi lahko razdelili po dveh merilih in sicer na sprotne in dolgoročne ter manj ali bolj pomembne.
Med sprotne in bolj ali manj utečene dejavnosti sodijo aktivnosti s področja socialnih programov: ohranjevanje zdravja, prostočasne dejavnosti v različnih delavnicah, obiski termalnih kopališč. Poleg Laškega smo za popestritev in prilagoditev različnim vrstam obolenj začeli obiskovati tudi Dolenjske toplice. Cena kopanja in prevoza v Dolenjske toplice bo enaka kot za Laško. V sodelovanju z Društvom upokojencev Litija in Društvom diabetikov Litija, bomo 23.05.2005. pripravili brezplačno masažo na osnovi tradicionalne kitajske medicine. Masažo bomo pripravili 23.05.2005. od 14. do 18. ure v prostorih Društva upokojencev na Jerebovi 3 v Litiji. Prijave bomo zbirali v pisarnah društev na telefonskih številkah: 8981-284, 8981-584 in 8983-923.
Vsakoletno poletno srečanje težjih in vseh drugih invalidov bomo tokrat pripravili 25.06.2005, na prostoru pred našim domom in baliniščem. Srečanje bomo vsebinsko popestrili s pikadom, balinanjem in šahom. Predlagamo, da si že sedaj v koledarčkih označite omenjeni datum!
V zadnjih dveh mesecih so bili zelo dejavni člani rekreativne sekcije. Svoje veščine, ki so jih izpopolnjevali preko zime, so preverili na različnih regionalnih in državnih tekmovanjih; ribiči so se pomerili v Prilipah pri Brežicah, v namiznem tenisu so se pomerili v Logatcu na regijskem prvenstvu (Jože Lapornik je osvojil drugo mesto), 21.05.2005 pa se bodo udeležili državnega prvenstva v Ljubljani. Balinarji bodo odprli sezono na novem balinišču, kjer bodo 21.05.2005 organizatorji regijskega tekmovanja četvork. Gostili bodo 12 društev iz dobršnega dela Slovenije. Pohvalno je, da se vsako leto več naših članov vključuje v različne vrste rekreacije. Posledica tega so tudi vse bolj vidni rezultati naših članov na teh srečanjih. Preveč prostora bi porabili, če bi naštevali vse dosežke, dveh pa kljub temu ne smemo prezreti. Naši šahisti (Srečo Obolnar, Lazar Ourič in Nele Milinkovič), so v marcu in aprilu sodelovali na odprtem prvenstvu Zasavja v šahu. Na prvenstvu je sodelovalo 20 šahistov iz Ljubljane, Brežic, Domžal, Zagorja, Trbovelj in Litije. Prvak odprtega prvenstva je postal Nele Milinkovič, ki je osvojil prvo mesto, Lazar Durič četrto in Srečo Obolnar trinajsto mesto. Se večja je bila udeležba na tradicionalnem srečanju na Vrhniki 07.05.2005., kjer se je zbralo kar 120 tekmovalcev iz 15. društev. Med vsemi se je prepričljivo najbolje odrezal naš član Edo Srebernjak, ki je klubske prostore društva okrasil z novim, ličnim pokalom. Društvo invalidov Litija ponovno obvešča vse invalide z območja Občin Litije in Šmartnega pri Litiji, da želimo v svoje vrste vključiti čim večje število invalidov. Poimenskih seznamov o invalidih z našega območja zaradi določb zakona o varovanju osebnih podatkov žal ne moremo pridobiti. Naša vabila zato sporočamo na različne načine, pri čemer nam je v veliko oporo prav naš Občan. Zlasti si prizadevamo v naše vrste vključiti delovne invalide. Razlaga zakaj prav njih pa bo opisana v posebnem članku v eni prihodnjih številk Občana.
Za Društvo invalidov Litija: Miro VIDIC
NOVICE IZ OŠ ŠMARTNO
Pionirji na področju poučevanja ruskega jezika za osnovnošolce
V prostorih Osnovne šole Šmartno od 15. januarja 2005 poteka začetni 30-urni tečaj ruskega^ jezika za osnovnošolce. Tečaj je organiziralo Ustvarjalno središče Breznikar iz Šmartnega, ki je ob 150-letnici rojstva Davorina Hostnika, avtorja prvega rusko-slovenskega in slovensko- ruskega slovarja ter šmarskega rojaka, ruski jezik pripeljalo tudi v središče Slovenije, natančneje v Šmartno pri Litiji. Trideseturnega tečaja se udeležuje pet otrok od 2. do 8. razreda osnovne šole. Naša predvidevanja, da smo pionirji na področju poučevanja ruskega jezika za osnovnošolske otroke, katerih starši ne prihajajo iz rusko govorečih držav, je potrdila tudi sekretarka Veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji , dr. Galina Zamjatina. Ob obisku našega tečaja nam je povedala, da je vesela, ker se ruski jezik učijo tudi otroci. Pri nadaljnjem delu nam je zagotovila vso podporo in pomoč s strani ruskega veleposlaništva v Ljubljani. Učence je obdarila z videokasetami ruskih risank, knjigami pravljic ter CD-ji otroških pesmi. S tem gradivom bomo še bolj popestrili poučevanje ruskega jezika in kulture ter se veselili naših bodočih srečanj.
Upamo, da bomo v svoj krog privabili še kakšnega mladega, malo manj mladega ali starejšega nadebudneža, ki se bo želel naučiti četrtega svetovno najbolj razširjenega jezika, katerega govori 220 milijonov prebivalcev našega planeta.
Bojana JERIČ, mentorica
NARAVOSLOVNI DAN: LEPA DRŽA
Bolečine v hrbtu pogosto čutimo skoraj vsi, tudi naši najmlajši, pri katerih opažamo slabo držo telesa. Da bi izboljšali nastalo situacijo, sta v sredo, 20.4.2005, učence 2. razreda devetletke na OŠ Šmartno obiskali fizioterapevtka Damjana in sestra Romana iz ZD Litija.
Primerno obuti in oblečeni ter z mehkimi podlogami sta se skupaj z učenci podali v telovadnico. Najprej so učenci prisluhnili kratki razlagi o okostju in mišicah, potem izvajali vaje za lepo držo ob nazorni demonstraciji. Močno utrujeni in razgreti, predvsem pa žejni so se vrnili v učilnico. Po kratkem odmoru so nadaljevali z vajami za spoznavanje in sporazumevanje na neverbalni način.
Dopoldan je hitro minil, zato so sklenili, da bodo odslej hodili pokončno in vzravnano. Redno pa izvajali tudi vaje za lepo držo.
Polona ZAGORC
POMLADNO SREČANJE
KAJ? POMLADNO SREČANJE ZA STARŠE • KDO? UČENCI 1.BOŠ ŠMARTNO IN UČITELJICI • KDAJ? ČETRTEK, 21.4. 2005 • KJE? OŠ ŠMARTNO
Učiteljica in vzgojiteljica 1 .b sva se odločili, da je prišel v tem šolskem letu čas, da se najini učenci predstavijo svojim staršem. Pomlad nas je popolnoma prevzela s svojo energijo in pripravili smo pomladno srečanje.
Starše smo popeljali v pravljični svet, prepleten s pesmicami in plesom. Učenci so najprej zaigrali glasbeno pravljico Medvedova nesreča, ki smo si jo izmislili sami. Pravljici so sledili venčki različnih pesmic (jesenski, novoletni, zimski, pustni in narodni), med katerimi so se prepletale zanimive deklamacije. Nekatere pesmice so učenci popestrili tudi s plesom in s tem pritegnili marsikateri pogled. Nastop smo zaključili z venčkom pomladnih pesmic In z velikim nasmehom, namenjenim staršem, z željo, da jih krasi in osrečuje ljudi okoli njih. Po nastopu sva za učence in starše pripravili še pogostitev s piškoti in sokom. Seveda pa nisva mogli brez majhnega presenečenja za najine nastopajoče, saj so si to zaslužili. Veseliva se naslednjih srečanj, kjer bosta spet odmevala otroški glas in smeh in nam kot vedno, pričarala nepozabne trenutke.
Špela POTOČNIK in Mateja GROZNIK
TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE
Tekmovanje iz znanja materinščine za Cankarjevo priznanje je eno izmed tekmovanj, namenjeno učencem zadnjih dveh razredov osnovne šole. Letos so učenci prebirali in podrobno preučevali delo sodobnega slovenskega pisatelja Mateta Dolenca, Ozvezdje Jadran. Najboljši s šolskih tekmovanj so se sredi marca pomerili na državnem tekmovanju. Našo šolo je zastopalo pet osmošolk, ki so dosegle solidne rezultate. Najuspešnejša med njimi je bila Anja Props, ki je osvojila srebrno Cankarjevo priznanje.
Danica SEDEVČIČ
ŠMARČANI BLESTELI V ZNANJU IZ FIZIKE
V marcu in začetku aprila so potekala tekmovanja za Stefanova priznanja. Na šolski ravni je presenetila množična udeležba tekmovalcev, ki so želeli preizkusiti svoje znanje iz fizike.
Med 8. razredi osemletne osnovne šole so bili najbolj prepričljivi Andrej Čopar, Tilen Ceglar, Martin Hostnik in Uroš Pevec, ki so se v parih uvrstili na nadaljnje področno tekmovanje. Andreju in Tilnu je uspelo osvojiti srebrno Stefanovo priznanje, Martin in Uroš pa sta priznanje zgrešila za eno mesto.
Med 8. razredi devetletne osnovne šole sta na šolskem tekmovanju blestela Robi Maren in Sara Poglajen. Skupaj sta Osnovno šolo Šmartno uspešno zastopala tudi na področnem tekmovanju, saj sta se uvrstila na državnega. Tam sta s skupnimi močmi rešila eksperimentalni nalogi, z računskimi nalogami pa sta se spoprijela samostojno. Oba sta prejela zlati Stefanovi priznanji. Robi je dosegel celo 48 točk od 50-ih možnih, kar je zadoščalo za tretje mesto v državi. Ponosni smo na vse učence, ki so bili dovolj pogumni, da so sodelovali na tekmovanju, še posebej pa se veselimo uspehov najboljših.
Mentor Bojan BRIC
TEKMOVANJE IZ KEMIJE
Zveza za tehnično kulturo Slovenije je tudi letos organizirala tekmovanje iz kemije, na katerem so se učenci potegovali za Preglova priznanja.
12 najboljših učencev je februarja na šolskem tekmovnju doseglo bronasta Preglova priznanja. Od tega so se štirje učenci devetletke in trije učenci osemletke uvrstili na nadaljnje državno tekmovanje, kjer je sodelovalo preko tisoč osnovnošolcev.
Učenci naše šole so se odlično izkazali, saj so kar štirje, in sicer: Robi Maren, Primož Perme, Uroš Poglajen in Andrej Čopar, osvojili srebrna Preglova priznanja.
Vida KRAJNC
Javno glasilo OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija in Šmartno pri Litiji brezplačno na dom.
Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39,1270 Litija, tel.: 01/898 38 43; Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec; Oblikovanje: Sašo Jovanovič; Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija; Naklada: 6.700 izvodov
ŠOLSKA NOGOMETNA LIGA
Novost na naši šoli je šolska nogometna liga, katero so učenci, pa tudi učitelji z veseljem sprejeli. Na tribune zunanjega igrišča se ob jutranjih urah, malo čez sedmo uro, zgrinjajo množice, ki želijo videti svoje sošolce in prijatelje igrati nogomet. Končuje se prvi del lige - medrazredne tekme. V drugem delu od četrtfinala dalje pa se bodo mladi nogometaši med seboj pomerili glede na mesto, ki so ga dosegli v prvem delu.
Glavni organizator lige je profesor športne vzgoje Tomaž Rozina, kateremu gre vsa zahvala, da je celotna stvar lepo stekla brez kakršnihkoli zapletov. Seveda pa brez igralcev in sodnikov, to so kar fantje iz višjih razredov, ne bi bilo nič.
Maja KOPRIVNIKAr, 8.a*
Projektno učno delo
GRADOVI V OKOLICI ŠMARTNEGA
Raziskovali smo gradove v okolici Šmartnega in izvedeli veliko novega.
Kako bo potekalo delo smo načrtovali skupaj z učenci. Raziskovali smo gradove: Roje, Grmače, Slatna, Sela, Črni Potok, Lihtenberk in Bogenšperk. Učenci so se razdelili v skupine po željah, ena od skupin pa je podrobno spoznavala življenje na gradu, način prehranjevanja in vrsto hrane, način oblačenja.
Najprej smo obiskali knjižnico. Pripravili smo si literaturo in v njej poiskali in si izpisali čim več podatkov o posameznem gradu. V zimskem času smo obiskali tudi snežne gradove pod Peco ali gradove kralja Matjaža. Na ogled gradov so šli skoraj vsi učenci in pa tudi nekaj staršev. Vsi smo bili navdušeni nad snežnimi skulpturami.
V razredu nas je obiskal tudi g. Peter Avbelj, umetnostni zgodovinar in kustos. Pripovedoval nam je o življenju na gradovih pri nas in drugje po Evropi. Zvedeli smo, kako so gradove gradili, zakaj so bili na gradovih pogosto bolni, kako lahko premagamo viteza, kako so se na gradovih umivali in še veliko zanimivih stvari.
Razdeljeni po skupinah smo izdelovali makete gradov. V šolo smo nanosili veliko kartona, kartonastih cevi, plastičnih cevi, dobili pa smo tudi slike gradov, ki jih je narisal Valvasor.
Pri izdelavi smo zelo uživali, saj so iz ure v uro gradovi dobivali svojo podobo. Ko so bila zaključena »gradbena dela«, smo se lotili še fasadiranja in drugih lepotilnih del. O gradovih vedo povedati še marsikaj zanimivega ljudje, ki so živeli v neposredni bližini, ali pa se je iz roda v rod ohranjala kakšna zgodba in pripovedka. Obiskali smo go.Božo Regali in g.lvana Goršeta. Pripovedovala sta nam o gradovih Sela, Črni Potok in Bogenšperk. Zgodbe so bile še posebej zanimive saj sta zgodbe tudi zares doživela.
Ob nastajanju projekta pa je nastal tudi učni list z naslovom Sprehod po gradu Bogenšperk malo drugače, ki je namenjen učencem 4. razredov osemletke ali 5. razredov devetletke.
Vse zapisano pa smo napisali na računalnik, saj smo za zaključek projekta pripravili tudi prireditev za starše in druge obiskovalce, zbrano gradivo pa želimo zbrati v brošuri in jo opremiti s slikami.
UKRADIMO NARAVI ODPADKE / drugič /
PGD Vinlarjevec se je tudi letos odločilo za čistilno akcijo, ki smo jo organizirali v soboto 16.04.2005. Ob 8.00 smo se zbrali pred gasilskim domom: otroci polni energije, starejši malo zastani od petkovega zaključka tedna.
Z otroci smo se namenili očistiti cesto in seveda gozd in travnike ob njej, od »Gmajne« (1km od Debeč), do glavnega križišča v Vintarjevcu. Starejši pa so očistili od Bogenšperka proti Črnemu potoku, do križišča pri Krznarju.
Seveda je bilo otrokom predhodno naročeno, da se primerno obujejo in tudi delovne rokavice so bile obvezne.
Odpadke smo pobirali v 80 literske vreče za smeti in to ločeno; pločevino in plastiko skupaj, steklo posebej in ostalo.
Ko smo vreče napolnili, smo jih puščali ob cesti, katere je pobirala mobilna enota in tudi na radijski zvezi smo bili, če bi zmanjkalo vreč ali če bi se komu kaj zgodilo.
Na polovici smo se z otroci ustavili, se usedli na hlodovino ob cesti in zaužili nekaj sladkih dobrot iz mojega nahrbtnika, saj so otroci vedeli, da ga nimam samo za okras. Po okrepčilu smo nadaljevali do glavnega križišča v Vintarjevcu. Ker smo bili letos zelo hitri, smo se odpeljali do vasi Kot in od tam peš proti gasilskemu domu Vintarjevec, s sprotnim čiščenjem okolice ob cesti.
Pri gasilskem domu pa je čakala težko pričakovana malica, izpod taktirke našega »Vinčeta«, za kar je sredstva omogočil šmarski župan g. Milan Izlakar - hvala. Naj povem, da je bilo letos za polovico manj odpadkov kot lansko leto, kar je ekološki odnos občanov do narave ali pa je pomagal lanski prispevek v Občanu. Za opozorilo tistim, ki ta del izkoriščate za vse mogoče »narko konjičke«, naj vsaj naravi prizanesejo in naši mladini, ki točno ve, po odvrženih odpadkih, kje in kaj se dogaja po skritih kotičkih naše »Gmajne«, zato prizanesimo vsaj njim.
Vintarjevški gasilci, Jožef VERBAJS Č.G.
VARČUJMO Z ENERGIJO
Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo!
Pokliči: GSM - 041 778 985
Marjan Bratkovič, energetski svetovalec
za gospodinjstva in zgradbe.
EN SVET financira: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencije RS za učinkovito rabo energije
Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti!
ENERGETSKO SVETOVANJE

Nekje si, samo tu Te ni. Hvala Ti za Tvojo neizmerno ljubezen in dobroto.
ZAHVALA
ob nenadni izgubi moža, očeta, starega očeta in tasta
FELIKSA VERBIČA
(7.10.1933 - 19.4.2005) iz Gradiških Laz
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem in sodelavcem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalja, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter ga pospremili k večnemu počitku. Hvala g. kaplanu Davidu Jensterletu za lepo opravljen obred, g. Antonu Zavrlu za besede slovesa, pevcem, trobentaču in KSP Litija. Posebna zahvala Predilnici Litija za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
I
Nisi rekel, da zapuščaš nas, to bil bi tvoj poslednji glas. Nisi rekel, da je to slovo, pustil si nam le solzno oko.
v SPOMIN
3. maja je minilo 2 leti odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož in oče
BRANKO RAJ NAR
1z Šmartna pri Litiji
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Žena Eva ter hčeri Klavdija in Sabina

		
	m '11	
Srce je omagalo, Vaš dih je zastal, spomin na Vas bo za vedno ostal.
ZAHVALA
7. maja 2005 nas je v 96. letu starosti zapustila
MINKA ROZINA
rojena Tomše, iz Gradišča pri Litiji (15.09.1909-07.05.2005)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji polepšali zadnja leta njenega življenja. Prav tako se zahvaljujemo dr. Kolšku, dr. Kokotovi in patronažni sestri Tini za pomoč v njenih zadnjih urah življenja. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, prinašali cvetje, sveče in darovali za svete maše.
Hvala tudi župniku za lep obred, polšniškim pevcem za lepo zapete pesmi, Antonu Zavrlu za poslovilni govor ob njenem grobu in glasbeniku za presunljivo zaigrano tišino.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi ter ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot.
Vsi njeni


II
Bil zate je naj lepši mesec maj, a nam prinesel je neizmerno bolečino.
V SPOMIN
MIROSLAVU DOBROVOLNU
1970 -2003
Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižgete sveče - hvala.
Posebna zahvala Sonji. Tvoji


Odprto prvenstvo SD Dolina 2005 v malem nogometu na travi
ŠD DOLINA objavlja razpis Odprtega prvenstva ŠD Dolina 2005 v malem nogometu na travi. Turnir se bo igral v športno rekreacijskem centru Reka, v soboto, 11. in nedeljo, 12.junija 2005. Omogočeno bo brezplačno kampiranje v SRC Reka. Število igralcev v polju je sedem (šest igralcev in vratar), ne upošteva se pravilo nedovoljenega položaja, velikost igrišča pa je 53 x 31 metrov. Ostala pravila so enaka pravilom, ki veljajo na tekmah velikega nogometa. Prireditelji bodo za nagradni sklad namenili 100.000 tolarjev. Zmagovalna ekipa bo prejela 50.000, drugouvrščena 30.000 in trtjeuvrščena 20.000 tolarjev. Prijave sprejemamo na telefonskih številkah 051/347-500 (Tomaž), 041/573-573 (Boštjan). Na teh številkah in na spletnih straneh www2.arnes.si/ ~ trozin/index.htm	in
www.kapodol.com dobite tudi dodatne informacije v zvezi s turnirjem. Prijavnina znaša 12.000 tolarjev in jo je potrebno plačati do žrebanja, ki bo v torek, 7. junija
2005, ob 20.30 uri v gostilni Pustov mlin v Cerovici. Prireditelji si pridržujejo pravico odpovedi turnirja v primeru premajhnega števila prijavljenih ekip.
Organizacijski odbor ŠD Dolina
Naš vsakdan si polepšamo
V mesecu aprilu so v Domu Tišje potekale številne dejavnosti s katerimi smo polepšali vsakdan našim stanovalcem. Poleg praznovanja rojstnih dni, ki redno poteka v Domu, so potekale še številne druge prireditve in aktivnosti, s katerimi želimo povezati naše stanovalce z okoljem. Udeležili smo se koncerta ob 120. obletnici pevskega zbora Lipa v Litiji in območne revije pevskih zborov v Šmartnem pri Litiji.
Že v začetku meseca smo ob dnevu šaljivcev obiskali Dom Franc Salamon v Trbovljah, kjer smo skupaj s stanovalci iz Doma starejših občanov Polde Eberl-Jamski Izlake preživeli dopoldne v smehu, pesmi in prijetni družbi.
Mesec april je bil delaven tudi za našo vrtnarsko skupino, saj so članice vztrajno nabirale regrat in nam vsem popestrile obroke. Na cvetličnih gredah so sadile mačehe in uredile skalnjak ter ga zasadile s cvetjem. Zasadile so novo gredo z jagodami, s katerimi se bodo lahko sladkali naši stanovalci. Obiskali so nas otroci in vzgojiteljici iz VVZ Šmartno- enota
Ciciban. Pripravili so kratek kulturni program, potem pa so se skupaj s stanovalkami igrali s številnimi terapevtskimi pripomočki in igrali, ki jih imamo v Domu. Kreativna delavnica je potekala skupaj z učenkami 8. razreda devetletke OŠ Gradec. Izdelovali so podstavke iz krep papirja ter se spominjali svojih šolskih dni. Tudi Ansambelski krožek OŠ Gradec, ki ga vodi gospa Marjanca Vidic, nas je teden dni kasneje presenetil s svojo ustvarjalnostjo.
Bralne urice, ki jih 1x mesečno vodi knjižničarka Andreja, so zanimive in marsikomu kar prehitro minejo.
V aprilu so nas obiskali krajani Javorja in člani območne enote Rdečega križa, in nam ob praznovanju zelenega Jurija pripravili zanimiv kulturni program. Ob rednih mesečnih sestankih domske skupnosti, ki se jih redno udeležujejo tudi vodje posameznih služb in direktorica Doma, si izmenjamo različna mnenja, pobude, izvemo novosti ter naredimo načrte za nadaljnje aktivnosti v Domu Tišje.
Gospa Tonka Pungerčar, gospa Karolina Rozman, gospa Ljudmila Tomc in delovna terapevtka Renata Ozimek
KD Prinskau gradi z mladimi
Kulturno društvo šteje 48 članov, kar je kar lepo število za Primskovo. Vanj so vključeni predvsem mladi, ki so tudi najbolj aktivni. Konec marca so se z otroškim pevskim zborom udeležili pevske revije, po aprilskem premoru pa so v maju nadaljevali z barvanjem kiparskih izdelkov (vodi Marjeta Bregar), ki so jih oblikovali marca in prvim delom plesne delavnice (vodi jih Simona Zupančič). Konec maja, natančneje v nedeljo, 29. maja ob 10. uri, pa se bodo v osnovni šoli na Primskovem srečali vsi, ki bi se ukvarjali z dramsko dejavnostjo (vodil jih bo Božo Zupančič). Na pogovor so vabljeni tako člani društva kot drugi krajani.
Pripravljajo se že na izvedbo počitniških dejavnosti za otroke (več prihodnjič) in na društveni piknik, ki bo v soboto, 18. junija 2005. Nanj so vabljeni tudi ostali prebivalci na Primskovem. O podrobnostih bodo obveščali prek plakatov Primskovega. Pa še nekaj so se dogovorili. Konec leta bodo pripravili tradicionalno prireditev z obiskom dedka Mraza. Doslej so nastopali otroci, tokrat pa jim bodo prireditev pripravili odrasli, da bodo otroci enkrat lahko v miru gledali prireditev, saj nobena dosedanja prireditev še ni minila brez nastopa mladih.
R.B.
Na natečaj prispelo kar »mi
26 pesi
V okviru priprav na 19. popotovanje po Levstikovi poti je na www.smartno.si objavljen razpis za najlepšo pesem letošnje pomladi. Na razpis je prispelo 26 pesmi, ki so zdaj objavljene na internetnem naslovu www.smartno.si. Obiskovalci zdaj izbirajo najboljše, organizator natečaja pa se je odločil, da bo večino pesmic objavil v letošnji knjigi popotovanja po Levstikovi poti, ki bo izšla jeseni. Vsi sodelujoči bodo prejeli posebna priznanja za sodelovanje, zato naj na naslov Narava Bregar k.d., Sevno 44,1276 Primskovo pošljejo svoje osebne podatke z naslovom.
R.B.
TEŽJE BESEDE: IVENS, GOSPEL, ATRATO, ELATIV, ILDAR
IZŽREBANCI APRILSKE KRIŽANKE:
1.	NAGRADA: LEV MALI - betonski.
Jožefa RENKO, Tepe 70, Polšnik
2.	NAGRADA: korito za rože PAVLICA PODLIPNIK, CKS 9, Litija
3.	NAGRADA: korito za rože Rado BIZJAK, Sp. Log 35, Sava
Uzžrebanci prejmejo nagrade v GCP
PRAPROTNIK, Zg. Log.
Rešeno majsko nagradno križanko pošljite do 10.6. 2005 na naslov uredništva. Izžrebali bomo 3 reševalce.
Nagrade prispeva KGZ Litija, AGROMARKET.
WWW.SMARTNO.SI
Napovedanega srečanja obiskovalcev www.Šmartno.si v soboto 7. maja iz objektivnih razlogov ni bilo in je prestavljeno na kasnejši čas. Podrobnosti najdete na www.Šmartno.si , kjer so povezave do statičnih strani neuradne predstavitve občine Šmartno pri Litiji, arhivov minulih mesecev in let ter novih forumov, kjer se razvija zanimiva razprava o aktualnih dogodkih v šmarski občini.
Graška c. 41,1270 LITIJA
Tel.: 01/898-00-70 GSM: 041-665-833 GSM: 041-687-342
•PRENOS
LASTNIŠTVA VOZIL
UVOZ IN PRODAJA RABUENIH VOZIL • SPLOŠNI SERVIS
VSE NA ENEM MESTU HITRO IN POCENI!
Delovni čas:
PON. - PET.: od 8.00 - 16.00
Tudi po nakupu ostanemo z vami!
Majski izlet KO RK Primskovo
Z roko v roki mladost in starost
Pot nas je vodila najprej v Vipavsko dolino. V Vipavi smo si ogledali vinsko klet ter se seznanili z uspehi in težavami pri njihovem delu in pokusili nekaj njihovih priznanih sort vina. Od tam smo nadaljevali pot na božjepotno Sveto goro pri Novi Gorici.
Sprejel nas je pater Pavel in pod njegovim vodstvom smo se seznanili z zgodovino bazilike, z zgodovino dogajanj na Sveti Gori in si ogledali prostore. Ker nas je spremljalo izredno lepo vreme, smo z 86lm visokega vrha lahko občudovali sončno Gorico, dolino reke Soče, z daljnogledom pa smo uspeli videti tudi zibanje bark v Tržaškem zalivu.
Posebno lepo so nas sprejeli v Zaloščah na vinogradniški kmetiji Kavčič-Šinigoj. Poleg pokušine domačih sort vina, so nas na obloženi mizi pričakale domače dobrote. To je bila tudi prava priložnost, da smo opravili po programu »mini presenečenje«. S skromno pozornostjo smo presenetili najmlajšega in najstarejšega udeleženca izleta in vse, ki praznujejo v maju. Najmlajša udeleženca sta bila stara 3 leta in pol, naj starejši pa 78 let. Sicer pase je izleta udeležilo 43 odraslih, 6 šoloobveznih in 2 predšolska otroka.
Pot smo nadaljevali v Kobjeglavo, kjer smo zaužili pravi kraški pršut in si ogledali pršutarno.
Sledilo je še pozno kosilo na turistični kmetiji Hudičevec pri Razdrtem. Udeleženci izleta smo se razšli dobre volje, polni lepih vtisov, bogatejši za mnoga spoznanja in doživetja. To je bil prvi izlet v rokah Krajevne organizacije RK in soglasno smo sklenili, da se drugo leto spet kam podamo. Seveda je treba povedati, da je organizacija celodnevnega izleta zahtevna in odgovorna naloga. Za ta izlet smo se trudile članice odbora RK Primskovo, prevoz je opravilo prevozništvo Sandi tours, za volanom prijazen voznik Boštjan Toplak, izlet sem vodila Marinka Vidgaj.
KORK Primskovo. Marinka VIDGAJ
KAJ DELAMO GASILCI POZIMI?
Morda se zdi, da gasilci pozimi nimamo dela, vendar temu ni tako. Kot vemo, moramo Imeti gasilci, da lahko sodelujemo pri Intervencijah, opravljen tečaj za izprašanega gasilca. Zato je Gasilska zveza Šmartno letos v Kostrevnici organizirala tečaj z namenom, da izobrazi čim večje število svojih članov. Usposabljanja so se udeležili člani iz PGD Kostrevnica, PGD Liberga, PGD Jablanica in PGD Šmartno.
Celotni tečaj je bil sestavljen iz dveh delov, iz osnovnega in nadaljevalnega tečaja, ki sta skupaj obsegala 150 ur. Veliko znanja o orodju in opremi dobimo gasilci že v mladih letih, ko tekmujemo v raznih gasilskih veščinah. Na osnovnem tečaju, ki je obsegal 70 ur, pa smo to znanje nadgradili z osnovami o organizaciji gasilstva, prve pomoči, tehnike reševanja, zaščite gasilcev itd, predvsem pa smo se naučili uporabljati gasilsko orodje in opremo. Osnovnega tečaja se je udeležilo 40 kandidatov in ga po opravljenim preizkusu znanja tudi uspešno zaključilo.
Na nadaljevalnem tečaju so se nam pridružili še gasilci PGD Šmartno, tako je s tem delom tečaja pričelo 41 tečajnikov. Znanje iz prvega dela smo nadgradili z novimi še bolj podrobnimi podatki. Najbolj zanimiv del tečaja so bile praktične vaje, kjer smo pridobivali izkušnje za posredovanje na intervencijah. Imeli smo
tudi vaje o razvrščanju in pa vaje o gibanju gasilcev v enoti, manjkalo pa ni niti gašenje navideznega požara s požarnimi metlami, plinom C02, s peno, s priročnimi sredstvi in nenazadnje tudi z vodo. Naučili smo se plezanja in spuščanja po vrvi, postavljanja lestev, spoznali smo gasilska vozila, dihalne aparate, delovanje motornih brizgalen in postaje, ki jih gasilci uporabljamo za kontaktiranje na intervencijah.
Ob koncu tečaja nas je čakal še praktičen in teoretičen preizkus znanja. Tako smo se v nedeljo 13. marca vsi tečajniki že ob 8.00 zjutraj zbrali z vso opremo pred gasilskim domom v Jablanici. Preizkus se je pričel, ko smo dobili poziv, da v Kostrevnici gori hlev. Pod vodstvom inštruktorjev smo izvedli celotno gasilsko vajo. Razdeljeni smo bili v pet enot, vsaka enota pa je imela svojo nalogo in sicer: vpad v goreč objekt, reševanje ponesrečenca, reševanje živali in opreme, odvzem vode iz potoka in postavitev cevovoda, ter varovanje sosednjih objektov, ki so bili ogroženi.Vsak izmed nas je imel svojo nalogo, pri kateri smo morali uporabiti vse predhodno pridobljeno znanje. Med vajo se je pojavljalo še veliko drugih nepredvidenih situacij, ki smo jih morali reševati, namen teh pa je bil da na intervenciji lahko pričakujemo vse, tudi kaj takšnega, kar skorajda ni mogoče. Vaja je bila dobro organizirana in odlično opravljena, vendar pa nas je popoldan čakal še teoretičen del izpita. Pozno popoldan smo s podelitvijo priznanj in pogostitvijo končali naše izobraževanje.
Tečaj je zaključilo 40 kandidatov, ki smo v tistem trenutku postali gasilci, pripravljeni pomagati ogroženim. Razveseljivo pa je, kot je ob zaključku dejal predsednik GZ, da je med temi 40 novimi gasilci tudi 13 gasilk. Na pomoč!
Mateja ZAMAN-PGD Jablanica