19. številka. Trst, v torek 24. jannvarija Teža j XXIV. „Edinost" izhaja dvakrat na dan, račun nedelj in praznikov, zjutraj in r.vetVr oh 7. Uri. O ponedeljkih in po praznikih izhnjn oh 9. uri zjutraj. Naročnin« znaša: Obe izdanji na leto . . . gld. 21-— Za namo večerno izdanje . „ 12-— Za pol teta. četrt leta in na mesec rnzmerDO. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe hrez priložene naročnine se uprava ne ozira. _ Na drobno m prodajajo v Trstu zjut-ranje Stevilkp po 3 nvč. večerne Številke po A nvč.; ponedeljske zjutranje Številke po 2 nvč. Izven Truta po 1 nvč. več. ir EDINOST (Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Mt. H70. 4 nvč. V edinosti je moč! ladajatelj in odgovorni urednik Fran Gori ni k. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. An večkratno naroi'ilo s primernim popustom. Poslana, oamrtniee in javne zahvale, domaći oglasi itd. se računajo po pogoditi. Vsi dopisi niti se poAPjeio uredniAlvn. Nefrankovnni dopisi se re spreje.nsio. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglsse sprejema uprstvnMtvo, Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. l'redn)3tvo In tiskarna se nahajata v ulici Carintia 4tv. 12. I prHvnlštvo. od-prnvnlAtvo In sprejemanje Inneratov v ulici Molin piccolo 4tv. II, 11. na » Opatiji....... 1321 » » Ljubljani..... 13412 » Izpred dež. sodišča. V petek je bilo obsojenih 8 »eittadinov«, kakor pravi »Piocolo«, ker so dne 18. deeembra kričali: Doli s ščavi! iij Živela italijanska Istra ! Pa S* nekaj druzega, kar je »Piocolo« modro zamolčal. Dobili so ti »cittadini« po tri tedne do 7 dni zapora. 54-letni kotlar Ivan Pachor je dobil 6 mesecev ječe radi hudodelstva goljufije, ker je od nekega Krcbelna na zvijačen način izvabil vsega skupaj 51 gld. Loterijske številke izžrebane dne 21. t. m.: Dunaj 29 50 83 5 37 Gradec 50 55 26 18 77 Različne vesti. V prilog bedo trpečim. Cesarska odredba od 30. deeembra 1898., tičoča se dovoljevanja podpor iz državnih sredstev v prilog bedo trpečemu prebivalstvu, pravi ob zaključku utemeljevalnega poročila, da bode v kratkem treba tudi na Primorskem dovoliti podpor v krajih, kjer grozi ubožuemu prebivalstvu beda vsled elementarnih nezgod. Radi razžaljenja nemškega cesarja je bil pred kratkim obsojen socijalno - demokratični urednik Muller v Magdeburgu v štiriletno ječo. Kakor poročajo iz Berolina dne 17. t. m., je sedaj soci-jalno-demokratični poslanec Schmidt dobrovoljno priznal, da je on pisal članek, radi katerega jo bil Muller obsojen, in da se temu upira njegova čast, da bi njegov sodrug po nedolžnem trpel radi njega. Ljudomilje ruskega carja. Ruski car je iz svoje blagajne zopet daroval 500.000 rubljov kmetom v onih krajih, ki trpe bedo vsled slabe letine. Leta 1898 je potrošil car v isto plemenito svrho 1,300.000 gld. Narodno gospodarstvo. Poročilo ravnateljstva „Trgovske-obrtne registrovane zadruge v Gorici" z neomejenim jamstvom, za opravilni mesce decembra 1898. 1. število zadružnikov dne 1. decembra 1898. ... 991 Naraslo tekom meseca za................05 Padlo tekom meseca /.a..................2 število zadružnikov dne 1. jun. 1899. je znašalo. . 1054 2. .Število deležev dne 1. decembra......1847 Priraslo deležev tekom meseca............m Odpadlo „ „ „ ...... ;) število deležev dne 1. januvarja je znašalo. . . -1955 3. Svota vplačanih deležev do 1. decembra kron 8807H8 „ „ tekom meseca . ., 7274 ." 14 „ izplačanih „ „ „ 51440 Svota vplačanih deležev dne 1. januvarja kron i>4831'42 Hvota podpisanih deležev po 150 gld. . kron 58K50U.— 4. Predujmov je bilo izplačanih 1. tlec. kron •_,5»> 1 H<>->K Priraslo tekom meseca......„ 2H2tt3"50 Odplačalo „ ..............9040-18 Stanje predujmov dne 1. januvarja . . kron 273395 K2 5. Dopolnilni zaklad znašal je 1. decembra kron 13307-68 Tekom meseca doplačalo se je ... M 1608*85 Htanje dopolnilnega zaklada 1. januvarja kron 1491153 6. Do konca meseca prosilo je 606 prosite- kron 481562-78 „ 349856*46 ,. 344456-46 kron 146206-68 29789*74 „ 7542 — kron 146206*68 Ijev za predujme v znesku . . . Dovolilo se je v znesku..... Izplačalo „ „ ..... 7. Hranilne vloge znašale so 1. decembra Vložilo se je tekom meseca .... Izplačalo „ „ „ . . . . Stanje hranilnih vlog dne 1. januvarja v «50 knjižicah povprek po 1052 kron 84 vin. 8. Gotovine v blagajnici 1. dec. in pri poštni hranilnici........kron 10412-37 Svota prejemkov tekom meseca in pri poštni hranilnici......... 56144*06 Svota izdatkov tekom meseca in pri po.Uni hranilnici............ 54012*89 Saldo v blagajnici dne 1. januvarja in pri poštni hranilnici ........ kron 12543-54 9. Dnarnega prometa blagajnice od dne 1. novembra do dne 1. januvarja . kron 120569-32 Hranilne vloge obrestujejo se po 41/®*/«. Razmerje 4:7, Hranilne vloge se obrestajejo po 4'/» °/0' — Predujmi vračajo se v enem ali večtedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. — Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po 5'72°/0. — Hej a ravnateljstva je vsaki ponedeljek ob šesti uri. zvečer. Uradne ure so od 9—12 dopoludnt in od 3—4 po-poludn« vsaki dan. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Dunaj 23. Ruska deputacija častnikov je bila včeraj predpoludne »prejeta v avdijenci od nadvojvode Rainerja. Na to je deputacija obiskala ministrskega predsednika grofa Thuna io vojnega ministra. Budimpešta 23. Pogajanja za saniranja parlamentarnih odnošajev se bodo nadaljevala. V današnji zbornici poslancev se je nadaljevala obstruk-cija z glasovanji po imenih. Dlinaj 23. Ministeski predsednik baron Bantfy je danes zjutraj došel semkaj. Cesar ga je vsprejel v daljši avdijenci. Istotako so bili vspre-jeti minister za vnanje stvari, grof Goluehovski, minister za ukupne finance, Kallay in minister a latere Szechenyi. Pragu 22. Včeraj so imeli češki vseučiliščniki shod. Shod je sklenil odposlati brzojavko očetu ubitega dijaka Linharta. Nadalje so sklenili, da bodo tudi Češki dijaki nosili znake: čepico in trak čez prsa, slednjič zahtevajo, da se odpravi odredba, po kateri morajo češki dijaki nekatere izpite polagati v nemškem jeziku. Pariz 23. Esterhazv pride danes pred lcasa-cijflko sodišče. Petrograd 23. General Annenkov, ki je zgradil transkapižko železnico, je umrl. Bellgrad 23. Skupščina je sklenila nov zakon za pobiranje davkov z natančnejimi in strožjimi določbami. Skupščina se zaključi najbrže dne 27 januvarja. Carigrad 23. Dobro poučeni krogi zatrjajo, da jo ruski minister za vnanje stvari, grof Murav-jev, izjavil turškemu poslaniku v Petrogradu, da sti Avstrija in Rusija že poskrbeli za to, da balkanske države ne vržejo makedonskega vprašanja na dnevni red. TRŽNE CENE. (Cene se razumejo na debelo in a carino vred). Domači pridelki. Od for. do for Fižol: KokB......... 100 K. 11-75 12'— Mandoloni................10-75 11-— svetlorudeči......... „ 975 10-— temnorudeČi........ „ —.— —•— kanarček......... „ 9*25 9-50 bohinjski......... „ 10'75 11-— beli veliki......... „ —•— —•— „ mali......... „ 7-75 8-— zeleui dolgi. • ...... „K. 9-75 10.— „ okrogli..............„ mešani hrvatski....... „ 6-75 7-— „ štajerski ....... „ —•— —•— Maslo flino Štajersko • . . . . „ —•— —•— Ječmen, Stv. 10...... „ 1075 11-— »9................14-50 10.75 » „8................14-— 14-25 Zelje, kranjsko ....... :ViiO „ ...... „ —•— —•— Krompir, Štajerski..... 3 — 3-10 Proso kranjsko ...... 10.o<) 10-7."» —*— —•_ Špeb........... r>7 — _^_ Mast. . ......... 57-— _._ Kav«, Mocca....... 14« — 148-— Cevlon Plan t. finu. . , . . . 15O— 152 — 13 i — 1.34- (iuatemala......... 100 — 105-— HK>- — 102* — Santos najtineji..... K. 92-- 93*— „ »rednjelini...... H8-— 89- — „ srednji....... n- H2-— 88* Santos navadni ...... 78-— 80- | Sladkor, Centrifugal I. vrste . . n 37 — — „ Centrifuga! II. vrste 3«-75 — ConcttMĆ ......... 38-— _•_ razkosani......... :«-75 39-25 Rlž, italijanski fini...... 21 — 21-25 italijanski srednji..... 20-50 -20-75 Japan, fini ....... 19-- —•— Raugoon, extra..... 15-50 15.70 I....... ti 14-25 14-50 II....... 11-36 11.5u Limoni mesinnki |..... zaboj 3 — 4-- Pomaranče mesinske . . . . " 4— 5-— Mandeljni dalmatinski . . . —.— —.— „ Bari...... 112.— 114.— Petrolej ruski, v nodih . . . n 19-— —.— v zabojih od 29 klg. . . . 6-50 —•— Olje, italijansko najtineje . . . «7 — K8.— italijansko srednjefino . . . n 59 — «i0-— bombažno amerik...... 27- 28. - PIUJoll......... 78-- 80-— Rožiči dalmatinski..... _>_ —_ 1,1-50 —•— Smokve puljeSke ..... 14 — _i_ „ grške v vencih .... 16.25 —•— HO'— G4-— 2«-— 27.— Cibebe ......... 38-— 39*— Polenovke, »rednje velikosti „ 40-— 42 — Najnoveja trgovinska yest. New-York22. novembra. (Izv. brzojav.) Pšenica za januvarja 80,lU za maj 773/4. za m ure 74"/* Koruza za maj 41'/4 Mast 587. Rudolf Turk Karolina Beslay poročena na REKI, dne 'Ji. januvarja l8f)f). Jeden pisar in jeden sto, vešča kakega godala ali trobila ter slovenskega in nemškega jezika, se iŠČeta. Vstop takoj. Plača primerna. Godba daje stranski zaslužek. Ponudbe do konca, t. m. pod šifro »Notranjsko« na upravništvo tega lista. G. Piccoll dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII. lekarnar pri angelju v I j ubijani, Dunajska cesta. Železnato vino Kemične auulize odličnih strokovnjakov, kateri so v železnateni vinu, lekarnarja Ploooli-ja v LJubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, stoke (suhe) in boleliave oti jke. _Cena polliterski steklenici 1 gld. jj^f Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki. III. očitali vsa ilodejttva: da spravlja pokrajino v re- | volueijo, da krši zakone, da favorizuje slovanske agitacije, isti vladi, kateri so v isti hip grozili z obstrukeijo je prišel v navskrižje z drugimi govorniki na istem shodu ! Kdo je l>il resen : ali oni, ki so sipali žveplo na vlado, ali Cambon, ki se je ponujal vladi?! Ali pa so bili smešni — obojni?! Vsnkako nam je jurist in politik Cambon podal dokaz: kako ponarejeno, prisiljeno in hinavsko je vse kričanje Italijanov in kako tudi tedaj, kadar grome in pošiljajo v svet svoje strele, igrajo le — komedijo, kateri sicer ploskajo oni, o katerih je povdarjal Cambon sam, da bi ga ne umoli, ako bi govoril resno, stvarno in nepristransko. Zato smo uverjeni, da je tudi Cambonov nnjnoveji nastop dosegel le efekt — komedije. DOPISI. Is Roj Ana, 18. januvarija 1891). (Zakaj peša sv. vera? (Izv. dop.). Iz Rojana nam pišejo: Prosimo Vas, dovolite nam nekoliko prostora, da se mfdce pobavimo vprašanjem: Ali res vera peša in zakaj ? ! Jedni pravijo, da so duhovniki krivi, drugi mečejo krivdo na škofijo, a tretji trde, da le ljudje pohajajo hudobni. To poslednje je res. Ali kje in kedaj postajajo ljudje hudobni ? V glavnem tedaj in tam, ko in kjer jim nedostaje potrebnih navkov o tem, česa jim treba za dušni in telesni blagor, a takega pouka nedostaje tam, kjer ni pravega razmerja med duhovnikom in ljudstvom; kar pa zopet često prihaja od tega, da se često postavljajo duhovniki na tako mesto, kamor jednostavno ne spadajo. Gospoda, ako se n. pr. v Tomaj na Krasu imenuje duhovnik, ki ne pozna ni besedice slovenske, da ne more torej občevati z ljudstvom, kako, za božjo voljo, naj bo med njim in ljudstvom iskreno, prisrčno razmerje, kako naj tak duhovnik blaži in vnema srca ?! Kako naj tak duhovnik, ki je po svojem jeziku, se svojim mišljenjem in čuvstvovanjem popolnoma tuj ljudstvu, kako naj tak duhovnik vpliva na ljudstvo, kako naj mu vceplja v dušo pravi zrni sel: Kaj jo pravo in kaj ni pravo?! In ako se pomisli nadalje, da je človeška nrav že sama po sebi bolj nagnjena k slabemu, nego pa k dobremu, in ako pomislimo, da na to ljudstvo od raznih strani neprestano delujejo slabi vplivi, je-li čudo potem, da gineva verski čuti? Ko naše ljudstvo sleherni dan prihaja v dotiko z ljudmi, ki ga uče le — Boga proklinjati, a na drugi strani imamo duhovnikov, ki nimajo potrebnih svoj stev, tla bi mogli paralizovati te slabe vplive — je-li čudo, da vera peša! Pojmo bližjo Trst — v Rojan. Pred par leti še smo imeli dušna pastirja, hi sta bila oba res po božji volji, Tedaj je bilo dobro. Pozneje smo imeli samo kapelana, a tudi tedaj je bilo še vedno dobro. Preskrbljeno je bilo najlepše za naše dušne potrebe. Sedaj pa imamo tudi 4 duhovnike in — na slabšem smo; nimamo več tega, kar smo uživali poprej. Ob nedeljah imamo ob 6 in pol uri zjutraj prvo sv. mašo, s slovensko propovedjo, ki jo daruje običajno gosp. kapelan Guštin. Naj toj maši pojo Cecilijankc. Ob 8. uri imamo drugi tiho sv. mašo, ki jo daruje neki umirovljeni duhovnik — Lah. Ob 9. uri je tretja maša, ki jo daruje drugi, sicer dobri kapelan ali — Italjan. Ta maša je bila popred ob 10 uri s slovensko propovedjo in slovenskim petjem. Peli so divno vrli ->evci »Zarjo«. Sedaj pa ni ne slovenske propovedi, ne naših pevcev. Le par otročičev napenjajo svoja pljuča. Četrta maša je ob 11. Daruje jo kakšenkrat prvi, kakšenkrat drugi gosp. kapelan, o posebnih praznikih pa župnik Jurca. Petje je le italijansko, oziroma latinsko. Pojo pa znani — Jureevi pevci, tisti, ki so dne 15. t. m. zašli v delirij — kakor je rekel »Pieoolo« — ko se je vršil v Trstu oni protestni shod, Za dobe g. župnika Thalerja smo imeli po-poludne krščanski nauk, blagoslov in litanije. Sedaj je izginil krščanski nauk skoro popolnoma, blagoslov je ob praznikih lo latinski. Na slovenskem blagoslovu ob nedeljah pa poje zopet le par otrok. Pevcev ni več, ker naših župnik Jurca — noče, njegovi pristaši pa pojo le pri zadnji sv. maši, a ne v božjo, ampak v — svojo čast. Propoved ob 9. uri zjutraj je zginila, krščanski nauk popoludne je tudi izginil, imamo pa — 4 duhovnike. Vsega onega nimamo več, kar smo imeli tudi tedaj, ko je sam kapelan Guštin opravljal vso službo. Kje je krivda? Zupn'k Jurca noče umeti ljudstva, ljudstvo ne umeje njega; a posledica je, da župnik noče, kar želi ljudstvo. Je-li čudo, da peša verski čut ob takih razmerah ? Na novo leto smo imeli ob 3 in pol uri popoludne slovenski blagoslov in eerkev je bila — polna; ob 5. uri je bil italijanski blagoslov, a niso bili polne niti klopi, a še ti, ki so bili, so bili otroci in služkinje iz mesta. Take so naše razmere, prevzvišeni! Na vele-častitem ordinarijatu pa naj razmišljajo o tem! Politični pregled. TRST, 24. januTarija 185»9. K položaju. Vsi listi govore o pogajanjih. Nismo tako najivni, da bi menili, da to že znači resno voljo za pošteno spravo. Oni Nemci, ki se zbirajo pod zastavo obstrukcije, bi morali izlezti iz svoje kože, da bi jim mogli verjeti, da mislijo na spravo, kakorsnji bi Slovani mogli pritrditi. Ta trenotek še ni prišel in mi smo veliki skeptiki, naj se že pogajanja vrše v parlamentu, ali izven pai-lamenta. Toda simptomatično je vendar to splošno ugibanje, kako bi se mogla doseči podlaga vsaj za pričetek pogajanj. Večina javnega menenja je za to, da bi se novi poskus moral vršiti izven parlamenta, od naroda do naroda, češ, v parlamentu so odno-šaji prerazorani, da bi sploh bila možna v njem taka akcija le z najmanjo nado do vspeha. Temu nazoru je težko oporekati. Pomisliti treba namreč, da je v nemški obstrukciji življev, ki morajo hoteti boja — v svojem lastnem osebnem interesu — ker je boj njihov element, ker bi se brez boja pogrez-nili v nič, doČim so ob sedanjih napetih odnošajih tribuni, ki vlečejo mase za seboj. Ti gotovo ne bodo za nikako spravo! A ker imajo ti mase za sabo, in ker imajo oni drugi nemški poslanci, ki morda vendar mislijo nekoliko trezneje, neznanski strah pred masami, a ne toliko požrtvovalnosti in nesebičnosti, da bi, ako že ni drudače, žrtvovali tudi svojo popularnost za svoje bolje prepričanje, je pač gotovo, da v parlamentu bodo odločevali oui življi opozicije, ki nočejo niti pomirjenja duhov. Če se torej res misli na kako novo spravno akcijo, že ne bode preostajalo druzega, nego da vlada pošlje poslance na počitnice. A prav ta eventuvalnost mora vznemirjati one narodnosti, ki niso zastopane v kabinetu. To bi bili v prvi vrsti mi Jugoslovani in pa Malorusi Kdo bi skrbel za nas, ako nastane neparlamentarna doba? Kdo bi branil naše težnje med gospodi ministri? Kdo bi so brigal za nas? Češki »Hlas Naroda« zatrja sicer, da je grof Thun zagotovil v seji eksekutiv nega odbora desnice, da bi raje o d s t o p i 1, n e g o d a b i v 1 a d a 1 proti p r o -gram u desni ee. V tem zmislu brzojavljajo z Dunaja tudi ljubljanskemu »Slovencu« — da bode namreč grof Thun vodil svoje posle v zmislu desnice tudi tedaj, ako bi se državni zbor odložil— ali v besedah ministrov ne vidimo mi nikakega jamstva. Mi verujemo, da je grof Thun kavalir, da jo res govoril, kar je mislil, ali politika je politika, je muhava žena, ki često sili najpošteneje ministre, da morajo pozabljati dane besede. Kdo more zagotoviti, da ne bi se spravna akcija zasukala tako, da bi popolnoma pozabili na nas, ako ne bode nikogar, ki bi opozarjal na nas, Zato menimo, da bi mi Jugoslovani mogli privoliti v daljšo brezparla-mentarno dobo le tedaj, ako se ministerstvo pre-osnuje tako, da bodemo imeli v njem zanesljivega zastopnika! Takega zastopnika nimamo sedaj v minister-stvu, a kar je nižje doli pod ministerstvom, je povprečno nasproti nam titko, da Bog nas čuvaj ! Po našom menenju bi morali naši poslanci tem energičneje zastopati to stališče nasproti ostalim skupinam večine, ker so glasi, da bode državni zbor že čez kakih 14 dnij odložen. Ko se zapro vrata parlamenta, bodo morda prepozno. Kriza na Ogerskem se bliža menda svoji rešitvi. Danes že je morda v rokah disidentov liberal no stranice definitivni odgovor vlade na pogoje opozicije, kakor jo bil določen sporazumno s krono. Glavni pogoj je ta, da se ustanove redni parlamentarni odnodaji še pod tem ministerstvom. Čim dovoli zbornica proračunski in nagulbeni provizorij, se Ranffv umakne. Drugi pogoj je, da se ne bode ovirala rešitev definitivne nagodbe z ob-strukcijskimi sredstvi. In tretji, da se premeni pravilnik zbornice v tem zmislu, da se obstrukei-jonizem definitivno onemogoči. Odprto piamo carja. List »Le patriote«, izhajajoči v Bruselju, priobčuje odprto pismo ruskomu carju, v katerem ga opozarja, da vzlie nev-traliteti, zajamčeni od vlasti, vendar vojaške vlasti silijo Belgijo k neprestanemu oboroževanju. Rečeni list želi, da bi konferenca konečnoveljavno določila prava nevtralnih držav, da bi se po mirovnem sodišču označile dolžnosti vojujočih se držav do nevtralnih, ako so navstali med njimi spori, in da bi se s pogodbo zajamčila nedotakljivost nevtralnih ozemelj. Domače vesti. Protestni »mectlng« v Pazinu, obiskan od več nego 500 ljudij, vršil se je, kakor poročata »N. Fr. Presse« in »Tagespost« dne 20. t. m. v samem Pazinu. Zbor da je sklenil jednoglasno, naložiti g. Bartoliju, naj protestuje v drž. zboru proti osnutju hrv. gimnazija. Neki govornik da je rekel, da Slovani dovole drage volje Italijanom paralelke. (Torej niso bili celo »jednoglasni« ? Op. stavca.) A Lahi da ne sedejo na limanice. S tem da je protidokaz trditvam slovenskih listov, da Pazinei želč imenovano učilišče. Mi nimamo nikakega sporočila o tem shodu. Ali denimo, da je bilo res 500 ljudij, toda vprašanje je, koliko jo bilo med protestlarji davkoplačevalcev in koliko — tujih privandrancev. Ker pa je sploh nekako tiho o tem »meetingu«, bila je menda zopet le ž e 1 j a mati t e »b r u m n e« misli. Vseka ko pa moramo zabeležiti to vest, da vidi svet, s kako podlimi sredstvi begajo Lahi in njihovi židovski pomagači javno menenje. Mark Twain in laške demonstracije. Slavni amerikanski humorist Mark T\vain je napisal pred leti sledeči »roman«, ne vem več v kolikih poglavjih : 1. poglavje: On ji sloni na prsih ter jo vprašuje: »Ali ine ljubiš, draga?« Ona mu odgovarja sladkim nasmehom : »Ljubim Te in ljubila te bodem — vedno!« 2. poglavje: On ji sloni na prsih ter jo vprašuje: »Ali ine ljubiš, draga?« — Ona mu odgovarja: »Ljubim te in te bodem — vedno!« 3. poglavje: doslovno isto. 4., 5., 0. poglavje isto, itd. ad infiuitum. Ta povest, dostavlja Mark Twain, zdela se bode marsikomu dolgočasna. V resnici pa je zanimiva, kajti »o n a« je s i c e r v v s e h p o g 1 a v j i h ista, »on« pa v vsakem nekdo drugi. Te humoreske so me spomnile laške peticije in demonstracije proti gimnaziju v Pazinu. Evo, zakaj! 1. poglavje: Ona (gospica avita eoltura) piše njemu (kavalirju grofu Thunu) ljubavno pismo, grozeča in proseča, naj jo obvaruje namerjane »krivice«. — On pa jej ne odgovarja. 2. poglavje: Ona piše njemu ljubavno pismo, grozeče in proseče, naj odvrne od nje britko čašo trpljenja. — On pa jej vrača pismo neodprto. 3., 4., 5. poglavje: isto, itd. ad infiuitum. Marsikomu se bo zdela ta novelica — dolgočasna. In taka tudi je! Kajti v tolikih in tolikih »poglavjih« se baš nič ne spreminja. Povsod vidimo iste »macherje«, čujemo iste laži, grožnje in lamentacije. Zato je tudi že vladnim krogom začela presedati ta komedija. »Sužnji in ne Slovani«! Pišejo nam: Te dni smo čitali v dveh laških zakotnih cunjah, ki glase na imena : »Popolo istriano« in »Corriere di Gorizia«, kako se ti izmečki lahonske avite kolture bahajo, kako da nas bodo lahoni še nadalje nazivali z »ščavi«, kakor *o to delali njih pradedje, ki so v Benetkah celo nekemu nabrežju nadeli ime »La riva degli Schiavoni« ! Lahonski smrad izjavlja sicer, da oni — lahoni — nas s tem ne mislijo žaliti (!!), ampak da ee poslužujejo le svo- jega narečja v katerem beseda »ščavo« pomenja— Slovan ! Dobro, slavna gospoda, slavna »per »odo di • lire« ! Toda, ako nas mislite žaliti pod pretvezo narečja, vam moramo povedati, da so bili naši pradedje res mnogokje vaših pradedov sužnji, toda, kar je bilo nekdaj je minilo in se ne povrne več! Mi, ki živimo danes, se ne pustimo več nazivati — ne se »ščavit in no »ščavoni« ! Mi hočemo, da so nas nazivlje s tem, kar smo: Slovani! Drugače vas počnemo učiti s pomočjo avstrijskih kazenskih zakonov! Iti če se takemu žaljiveu utegne dogoditi še kaj druzcga — človeškega, naj le pripiše to sam sebi! C. kr. državna pravdništva opozarjamo že sedaj, naj ona skrbe, tla ne bode treba nam iskati si zadoščenja za taka in slična žaljenja, drugače bi utegnila struna poči, a konci iste hi mogli zadeti kakega na videz nedolžnega — — — ! Ščave imenujte one vaše, ki so pri Meneliku, one, ki so v vaši Sibiriji — v Afriki, ne pa nas, k smo sinovi svobodnega slovanskega naroda. To na/,nanje onim, ki nns žalijo, kakor tudi onim, ki taka žaljenja lahko — za branijo. Od in. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celjl nam poroča o občnem zborovanju dne 15. t. m. sledeče: Po poročilu društvenega vodstva je v zadnjem četrtletju pristopilo k društvu 31 novih rednih, šest podpornih in troje ustanovnih udov. Društvene stvari reševale so se v osmih rednih sejah. Dohodki v tem času znašajo 174 gld. 60 kr., izdatki 44 gld. 90 kr.; ostanek se je prištel skupnemu premoženju, ki znaša 309 gld. 95 kr. Od teh je naloženih 300 gld. — v Celjski posojilnici. — K drugi točki je predlagal odvetniški kandidat, gosp. Ljud. GnHn, da se, z ozirom na to, ker je vprašanje o načinu zavarovanja za starost in onemoglost in preskrb-ljenje udov in sirot odvetniških in notarskih uradnikov eminentne važnosti, izvoli v to svrho poseben odsek, kateri naj tisto temeljito preuči in »poroči na prihodnjem občnem zboru. Izvolil se je odsek 5 členov. K tretji točki je poročal odvetniški kandidat gosp. dr. Juro Virant o dosedanjih vspehih korakov glede nedeljskega počitka, povdarjaje, da le takrat bode mogoč popolen uspeh, ako bodo odvetniški in notarski uradniki popolnoma organizovani, ter je priporočal zunanjim členom, da se brez izjeme pridružijo naši organizaciji. Konečno se je sklenilo izdajati početkom meseca marca t. 1, drnštveno glasilo, katero naj bi tvorilo vez med zunanjimi členi in društvenim vodstvom ter med odvetniškimi in notarskimi uradniki in njih delodajalci; nadalje, da morajo izto-pivši členi, ki žele zopet pristopiti k društvu, plačati pristopnino 1.) ako so bili med tem v kaki drugi službi; 2.) nko je minolo že leto dni, odkar so izstopili. — Slednjič se je ukrenilo, da zunanji členi morajo pošiljati društvene knjižice koncem vsakega leta društvenemu vodstvu, zaradi potrdila plačanih doneskov. Predsednik je predlagal, da se izreče državnemu poslancu gospodu Žičkarju in našemu časopisju zahvala za naklonjenost napram društvu, kar se je zgodilo, na to je zaključil zborovanje, zahvalivši se za obilno udeležbo. Bog dal, da bi prišlo tako! »Jedinstvu« pišejo iz Trsta ozirom na dogodke na protestnom shodu laških županov: Radostno Vam javljam, da so tudi tržaški Srbi — in tu jih je mnogo uglednih in bogatih — uprav razsrjeni radi italijanskih provokacij. Tudi oni, ki so bili dosedaj pasivni, kakor da se hočejo pridružiti nam, kar bi bilo tudi — bratski! Italijani nam hočejo uničiti jezik, ki nam je ukupni in kličejo tudi Nemec na pomoč. Je-li mogoče, da bi Srb ostal ravnodušen, ako zares ljubi svoj jezik ?! Bodi jim v čast! Iz Št. Petra na Krasu nam pišejo: Vesc-lični odsek podružnice sv. Cirila in Metoda »Pivka« dela velike priprave za veselico, katera bo dne 2. febrnvarja. Na vsporedu bodo petje, tamburanje ter veseloigra »Ženski jok«. Veselični odbor poskrbi, da bode zabava jako zanimiva. Gotovo ne bo nikomur žal, kdor se udeleži te zabave. Ker .je čisti dohodek namenjen naši prekoristui družbi sv. Cirila in Metoda, prosijo se narodna društva v okolici, da ta dan ne prirede drugih veselic. Vabila se razpošljejo v kratkem. \ pojasnilo. Z ozirom na opazko našo v poročilu o plesu »Delalskega pod p. društva«, da je loža, name' jena za zastopnika namestništva ostala prazna, smo prejeli o kompetentne strani pojasnilo, tla se je tudi letos, kakor navadno, predstavila deputacija njeg. ekseelenei gospodu namestniku, da je bila vsprejeta najprijazneje in da je tudi prejela utemeljeno pojasnilo, zakaj da njeg. ekscelenea letos ne more priti na rečeni ples. »Correspondenz-Blatt flir den kathoil- sehen Clerus Oesterreiehs«, ureduje Roman (i, Himmelbauer, vikar v Klosterneuburgn, izdaja pa c. in kr. dvorna tiskarna in dvorna založna knjigarna Kari Fromme na Dunaju. Cena za vse leto 3 gld. — Došla nam je prva številka letošnjega letnika, ki prinaša mnogo zanimivih člankov. — Številke se pošiljajo na ogled vsakomur, ki se zanima za ta list. Tržaška mladina. V neko žganjarijo v ulici Molin a vento je sinoči ob 9. uri kar jeli leteti debelo kamenje, ki je ranilo na glavi neko osebo, nahajajoče se v žganjariji. Ko so prihiteli redarji, so mladi nasilni ki hitro odnesli pete, toda jeden je vendar-le pal redarjem v roko. Isti je neki 20-letni kotlar; naslednjega dne so zaprli še drugega zlikovca, 22-letnega kamenoseka Petra Legise. O ta mladina tržaška! Prebivalstvo Trsta. Koncem leta 1898. je znašalo število prebivalstva mesta tržaškega 165.913 duš. Iz-pred sodišča. Na volitvah v okrajno bolniško blagajno je neki Edvard R. hotel glasovati na ime nekega druzega. Toda komisija ga je spoznala. Prijavljen sodišču je dobil 3 dni zapora. 32-letni Ivan Olivati jo dobil 3 mesece ječe radi javnega nasilstva, storjenega zlobnim poškodovanjem tujega blaga v neki gostilni na Barrieri. 20-letni Fran Posid iz Veprinea je dobil 4 mesece ječe radi teškega telesnega poškodovanja. Prisolil je bil namreč svojemu tovarišu Ivanu Ma-horidu, v prepiru nastalem v gostilni, tako klofuto, da mu je izbil dva zoba. Je pač bila poštena klofuta to. Zgubljeno, najdeno. Na velikem plesu »Delalskega podpornega društva« se je zgubilo: Ena prsna zaponka vredna 14 gld., srebrna verižica, ovratnica se zlato iglo, dva možka klobuka en ključ in — en otrok! Najdeno je bilo: Ovratnica r. zlato iglo, ključ in otrok, (vrnjeno), dva klobuka hrani sluga gori omenjenega društva. Za ostala dva predmeta pa prosimo, da ju oni, ki ju je našel, prinese v »Del. podporno društvo«. Mrtvega našli. V njenem stanovanju v Via St. Lucia št. 2. so včeraj našli gluhonemega 56 letnega Frana Delsenno — mrtvega. Umrl je, ker ga je zadela kap. — Mrtvo truplo so prevedli v mrtvašnico pri sv. .Tustu. Poskusen! samomor. Pri Sv. Andreju je v nedeljo dne 22. neka deklica skočila v morje in si hotela vzeti življenje. Rešila sta jo dva delavca in jo izročila njenim starišem. Vzrok poskušenemu samomoru je bila nesrečna ljubezen. Nagla smrt. Bivšega pisarja, liikarda Pan-filija, stanujočega v Via Cavazzeni št. 3, so dne 22. t. m. našli hudo bolanega na cesti in ga prevedli v bolnico. Dospcvši tja je umrl dve uri pozneje. Mask ar ada «Tržaškega Sokola. Gledišče «Armonia je zagotovljeno za pustni ponedeljek. Za ta dan se je moral odbor odločiti, ker vse dnjj, ki bi bili prikladni, ali ni na razpolago gledališče, ali pa ne vojaška godba. Različne vesti. Cigareta usmrtila človeka. O tem slučaju, o katerem smo poročali minole dni, poročajo na-daljo iz Zadra: V Dubrovniku je smrt onega delavca, ki je moral umreti, ker mu je razstreli vŠa sc cigareta razmesarila lice, uapravila velik utisek. Dosedaj je znano nekoliko podrobnostij o tej nesreči. Dotični delavec je delal na cesti v Ombli in je cigareto kupil v neki trafiki. Dogodek so naznanili numestništvu in ministerstvu ; slednje je že uvedlo strogo preiskavo v tovarnah za tobak v Ljubljani in v Rovinju. Jokay kakor pesnik in hišni posestnik. Znani židovski mnogopiaec Jokav j«* napisal za novo leto navdušen članek, v katerem je poživljal Madžare, tla naj, kakor dobri državljani, tudi v tekočem letu, redno plačujejo svoje davke, čeprav jih državni zbor še ni odobril. Popolnoma hvalevredno početje! A veliko veselost je obudilo, ko je objavil drugi dan nek i peštanski list Jokavev davčni račun, iz katerega je razvidno, da isti Jokav dolguje še za lansko leto okoli 45 gld. davkov. Škoda, pravi dotičui časnik, tla pesnika Jokava ni ubogal — hišni posestnik Jokav! Cigareta ga je rešila. Neka visoka ličnost iz augležke aristokracije se je vozila pred kratkim po železnici. Gospod je sedel sam v kupeju. V neki postaji pridružila se mu je mlada dama, ki je skušala na vse mogoče načine, tla ga opozori na svojo vabljivo zunanjost ter ga dobi v svojo mrežo. Hladnokrvni Anglež pa je molčal in — pušil. — Naenkrat, pred odhodom vlaka, je skočila dama kvišku, ruvala si lase, trgala obleko, odpirala okno ter kakor obsedena klicala na pomoč. Prišel je policijski uradnik. Temu je rekla dama, da jo je sopotnik napadel z nemoralnim namenom. Kaj porečete na to? vprašal je organ pravice plemenitaša. Nič, nego to — in pokazal je na svojo cigareto, ki je lepo ptišila v zadnji tretjini, a hkratu se je iste držal ves — steber pepela. In cigareta ga je rešila. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Dunaj 24. Včeraj je bil finančni direktor tržaški, vitez Zimmermann, v avdijenciji pred cesarjem. Dltliaj 24. (Zbornica poslancev). Seja se je otvorila ob 11. uri in pol in se jo takoj pričelo doslovnim čitanjem Interpelacij, peticij in predlogov. Ćitanje je trajalo dve uri. Nekateri poslanci iz opozicije so nadzorovali tajnike, da-li res čitaj o doslovno. Med čitanjem je vladala veselost v zbornici; tajniki in poslanci so delali dovtipe. Ta veselost je trajala tudi med glasovanjem po imenih. Po teh glasovanjih se je zaključila seja. Dunaj 24. Glasom vesti v »N. Fr. Presse« je bil Koloman Szell, ki se je sinoči s ministerskim predsednikom vrneil v Budimpešto, dvakrat vsprejet od cesarja in sicer včeraj in predvčeranjem. Dunaj 25. »N. Fr. Presse« javlja, da je Srbija najela železniško posojilo 30 milijonov od bančne skupine, katerej pripadajo tri budimpeštanske banke pod vodstvom banke »Union«. Bruselj 24. Uradni list objavlja kraljevi sklep, s katerim se je sprejela demisija ministrov Smet de Naver in Nyssens. Zajedno sta imenovana Lieber finančnim ministrom ter senator Cooremun t : x Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Alessaniro Levi Miiizi v Trstu. Piazza Uosario žtev. 2. (Šolsko poslopje). Rogat izbor v ta pecari jah, zrcalih in slikah, i« ustrlraii cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo so na brod ali železnico, h rez da bi se za to kaj zaračunalo. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij otl Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanui hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo ministrom industrije in za javna dela. Odatopivii minister Smet de Na ver je imenovan državnim ministrom. Pariz 24. »Figaro« trdi, da je Ksterhazv izjavil na kasaeijskem sodiftčn, da želi, da se o njegovih izjavah dozna povtsodi, da bodo vedeli, kako ulogo je v resniei igral v aferi I>reyfus. ,Journal4 javlja, da je nekdanji vojni minister Mereier še vedno prepričan o krivdi Drevtusa. Itlldlmpcsta 24. Listi so uverjeni, da smo na pragu rešitve krize in sicer v zmislu, kakor je predlagal Koloman Szell. Nagodba se podaljša v sedanji obliki do leta 1903. Trgovinske veati. Budimpešta 24. Pšenica za mare-april gold. 9*67—9*68. Pšenica za —.— gl. —*— do —*—. Pšenica za oktober gold. —*— do —•—. Rž za oktober gl. —*— do —•—. Rž za mare gld. 8*02 do 8*04. Koruza za maj 1899. gld. 4*H8 do 4*89. Koruza za oktober gl. —•— do —*—. Oves za mare gl. ;V92 do 5*94. Oves za oktober gl. —*— do —•—. Koruza gl. —'— do —*—. Pšenica: ponudbe in kupčija dobra. Prodaja 28.000 met. sto tov. Vreme: oblačno. Hamburg 24. Trg za kavo. Santos good ave-rage za mare 31*25, za maj 31*75, za september 32*50, za december 33*—•. Ha vre 24. Kava Santos good averuge za ja-nuvar 50 k. frankov 37.—, za april 50 k. frankov 38.—. Pragu 24. Surovi sladkor J. izdelek, 88 Reudement franeo Aussig. Stalno. Januvar-februvar gl. 12*25. Denar. Oktober-deo. gl 12.20. Slovenke pri sv. Jakobu, pozor! V ulici S. Marco št. 19 je nova pekarija - prodajalnica, katera ima na prodaj svež krilil, razne moke za fino in navadno pecivo, izborno maslo, frlšno in kuhano, in raziiošarnc sladkarije po navadnih cenah. Sprejema domači kruh v peko. Naročeno pošilja se tudi na dom. Priporoča se osobito slovenskim materam za pogosto obiskovanje, udani Florijan Kompara. LINEMENT. CAPSICI COMP. Iz ttlchterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 ghl. po vseh lekarnah. Zahteva noj se to splošno priliubljeno domače sredstvo vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znumko „sidro" iz Richterjove lekarne ter vzame p?evidrostuo sar.io steklenice h to varstveno znamko kakor originalni izdelek. Ricliterleva lekarna pri zlatem leva v Pragi. FILIJALKA BANKE UNION V TRSTU se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jih obrestuje: Vrednostne papirje: P° * V/o proti 5 dnevni odpovedi " £ /b /g it » n » »V/. >1 ^ mesečni „ .1 3l/,°/o „ 8 „ m a5/,°/u „ 1 letni Napoleone: po 2 °/0 proti 20 dnevni odpovedi n » JJ mesečni „ n 3 •/„ „ 6 „ Tako obrestovan je pisem o »plačilih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje 2V/o do vsakega znesi a; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče znerke treba avizo pred opoldansko borr.o. Potrdila te daiajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsal.o »plačilo obresti od dne »plačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje eouto-correntis.e iukase in račune na tukajSnjem trgu menpce za Trst Dunaj, HudimpeSto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za tu mestu ter jim shranjuje vrednostne papine brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne pi-pirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Ttafaela Italia TRST - Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištvu za jedilnice, spalnice in spre-jemnlee, Zlmiiie in peresnie. oijledal in železnih blagajn, po cenah, d u se ni bati konkurence. PRSNI PRAH (prah za izvoščeke) (ne knšljaj). najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, zasližanju, nahodu in drugim kataričnim afekcijam. Hkfttljic« z navodilom po 30 nvč. Dobiva se jedino v lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcih" občinska palača, Trst. Zunanje naročbe izvrSujejo se obratno poŠto. Slovencem! Priporočam slavnemu slovenskemu občinstvu svoji kavarni »Commercio« in »Tedeaco«, zagotov-ljaje mu dobro postrežbo, toliko kolikor se dostaje prjnč, kolikor obilice časopisov slovenskih, slovanskih in druzih »Slovanom prijaznih uovin. Zlasti opozarjam rojake z dežele, da morejo v mojih kavarnah dobivati raznih zaželjenih pojasnil. Za obilen obisk se priporoča udani Anton Horll, lastnik kavarn „Commercio" in „Tedesco". Jakob Klemene, zaloga manufakturnoga blaga v Trstu, ulica sv. Antonu St. 1. priporoča čestitim svojim odjemalcem svojo proda-jalnieo, preskrbljeno z vsemi m a n u t'a k t u r n i m i predmeti, zvezano s krojačnieo za gospode. SttDlsb obleta kompi gld. 23-— HayeloJc nepremočljiT od 10 do 10 gld. Velik Izbor sukucncira in bombažu, blutraza rnožke obleke, sruje iz žlde, volne, Ihwn - tennls, platnu Itd., zapestnic, ovratnikov, perila za možke, ovratnic r vsili barvah In formah, nojrovlc, rut, jopic vseh vrst posebno /.a tonrlste in kolesarje, modnih predmetov, rokovlc iz nitij in kože, dežnikov in solnčiiikov. Povodom svečanosti jubileja Njegovega Veličanstva relil izbor narodnih in avstr. zastav, transparentov 7. avstrijskim orlom j|f po naj nitjih cenah. 1| Na zahtevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotičnimi cenami, poStnine prosto. "'Dr. Rosa Balzam Praško domače mazilou U želodeo. iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko. Glavna zaloga: Praga, Malaatran, ogel Spornerjeve ulice. lil. Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu" Vsakdanje poštno razpošil janje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v lekarnah : (i. Luelani, E. Leiteiiburg, P. Prendiul, 8. Herrurallo, A. Muttbia, C. Zanetil, A Praxniarer. m /qicxx>oo(xx3iooomoKXi „THE GRESHAM" angležko zavarovalno drušjvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do 31. decembra 1897...........Kron 159.997,579*— Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 1897..... » 28.828.375*— Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1848.) . . » 343.860,007*— V letu 1897. izdanih 74(18 polic za glavnico od....... » «7.331,351*91 Prospekti, ceniki in v obče vbc druge infoimaoije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih. jp^r Glavno zastopstvo v Trstu. -^K i Via del Teatro itv. 1, „Tergesteo" Soala IV. Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovalci. x>»oooooooo ^'asilo U'zaških Slovencev, katerega j>«-oo am je v prvi vr« i ohranitev in ra^.iiek milega nam slovenskoga naroda ra tržaškem ozemlji in braraba nam po zako.m zajamčenih p«a\ic. Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti Je liioi* !4t iiSt^