f.b.b
Narofia se pod naslovo ^Koroški Slovenec'*, Wien V.,Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Margaretenplatz 7.
Ust
z£à polittico, gospodarstvo tir prosveto
Izhaja vsako sredo
Stane četrtletno : K 8000—
Za Jugoslavijo
četrtletno : 25 Din.
Posamezna številka 800 km
Leto III.
.Dunaj, 26. decembra 1923.
Št. 52.
Srečno Novo leto!
Ob Novem letu.
Brezskrbna mladina se veseli Novega leta, ne misli nazaj, le naprej v bodočnost, ki si jo slika v najlepših barvah. Gospodarji pa so zamišljeni, v spomin kličejo dogodke starega leta in po njih nauku delajo sklepe za novo leto.
Kakor skrbni gospodarji se zamislimo tudi koroški Slovenci v preteklo leto in delajmo načrte za novo! *
V gospodarstvu
bi minulo leto ne bilo tako slabo, polja in travniki so si opomogli od predlanske suše in črvov, gospodarji so se oddahnili, a prišla je druga suša. Avstrija se ozdravlja in zato rabi denarja kakor bolnik zdravil. Kmetsko ljudstvo je v manjšini, __ samo 31% Irà jè, mestnih’ljudi pa je’69%VZato'razumemo, kako je bilo mogoče, da so kmetom mogli naložiti najtežja bremena. Račun o-zdravljanja najhujše tlači kmeta, ki se braniti ne zna kakor bi bilo treba. Izmed vseh strank se je pred volitvami upala edino naša stranka to povdarjati, sedaj pa čutijo tudi Nemci, kako smo mi prav imeli. Kmetje ne morejo dohajati več s plačevanjem davkov. Davčni uradniki prihajajo skoro že v vsako drugo hišo rubit živino itd. V strahu pred dražbo poje sekra v gozdu, in kjer nimajo gozda, pa gre
PODLISTEK
Ksaver Meško:
Pri materi.
Kukavica je kukala v gozdu, ko sem romal po dolini rodni hiši nasproti. Pela je, da je nisem slišal peti še nikoli tako. Na njivi pod vaškimi gozdovi je pel in vriskal pastir. Pel in vriskal, kakor bi mu bilo srce tako polno sreče, da je ne more izpéti in izvriskati.
Kakor še nikoli ne, sem začutil tedaj svojo zapuščenost in osamelost. Kakor niti med molčečimi in v svojem ledenem, mrtvem in mrkem molku strašnimi stenami ječe ne. In bol šem začutil v srcu, da take ne, ko sem samoten ležal v gluhih, odrevenelih, nepregibnih nočnih urah na trdi jetniški postelji. In brž ne hujše niti tedaj, ko sem romal po isti poti deževnega jesenskega jutra najžalostnejšo pot svojega življenja: k pogrebu matere...
Doma sem se mudil kratko. Tih-je bil dom: bratje vsi pod puško, braneč prestol in krono njemu, v čigar imenu so njih brata vlačili po ječah, podili ga interniranca iz kraja v kraj: to je prekletstvo vladajočih, da njih hlapci vršijo v njihovem imenu največje krivice in nasilstev brez mere. Na vseh obrazih, na obrazu starčka očeta, na obrazih sestre, svakinje, njenih otrok je bila zapisana bolest in skrb; iz vseh oči je strmelo, iz vseh besed je
od hiše za dom potrebno žito, krma in živina za vsako ceno. Cene za kmetske pridelke so slabe, ker vlada mestnim in delavskim ljudem, ker so v večini, rta ljubo odpira državne meje na stežaj, da prihaja žito in živina poceni v državo in tako tlači cene domačih pridelkov. Iz ljubezni do kmeta smo pred volitvami povdarjali to nevarnost, zamerili so nam nasprotniki, a ob koncu starega leta nam morajo vsi pritrjevati.
Čutila se je že velika potreba posojil, a posojilnice so šele malokje bolj delovale in niso mogle kmetom tako pomagati kakor bi rade. A polagoma se vrača zaupanje v posojilnice, ker je naš denar v padanju obstal.
V političnem oziru
je bil v preteklem letu najvažnejši dogodek propadanje Nemčije. Kljubovati je hotela Francozom, ki so zasedli najbogatejše kraje, rursko ozemlje, plačevala je delavce zato, da niso delali, in ravno to ji je kopalo grob, njena marka je padala v globočine, ki jih mi, četudi smo padli v milijone, še izračunati ne znamo. Poročila iz Nemčije kažejo neznosno bedo. To so hoteli izrabiti nacijonalru prenapetneži in so že sanjanli o novi Veliki Nemčiji. Ludendorff si je ogledoval že južno mejo na Koroškem in tudi pri nas zbiral motjii za mogočno vstajo.’ Konca sanj, enonočne revolucije v Monako-vem, se še spominjamo. Beda raste naprej, Avstrijci se po svojih močeh trudijo pomagati, vse oblasti kličejo na pompč — bratom. Nemčija se je sedaj uklonila Francozom. Ali jo bo to rešilo smrti in razpada, bo pokazalo novo leto. V minulem letu so Nemci prvič čutili, biti pod tujo oblastjo; zunanji Nemci pod Francozi v Porurju in Porenju, nekdanji avstrijski Nemci pa na južnem Tirolskem. Globoko v srce jih boli to, na vse mogoče načine skušajo jim o-
govorilo tesno vprašanje: „Kaj še dočakamo, I kaj pride še nad nas?“
Poslovil sem se naglo in tiho, boječe sko- ! raj, kakor se poslavlja človek, ki je pomoti zašel v tuj dom. S še težjim kamenom sem se napotil na grob materin.
To me zaboli vsakikrat v dušo, kakor bi zaščemelo to nasprotje duševno oko: če vidim grobišče, kraj smrti in trohnobe, tako čudovito ožarjeno z vsem bogastvom in z vso krasoto solnca.
Bolj nego kdaj poprej me je zabolelo v globino srca tedaj.
Počasi sem stopal med grobovi, da sem dospel do groba materinega.
Vitek trn se je vil okoli preprostega križa. Tvojega življenja podoba, o mati; križ in trnje, trpljenje vse tvoje živlienie. Na vrhu je gorela rdeča roža: simbol tvojega srca, o mati, ki je gorelo in krvavelo vse življenje v ljubezni in bolesti.
Dolgo sem stal ob grobu» da sem začutil utrujenost. Tedaj sem sédel na nizki grič, ki spi nod niim njena utrujena ljubezen; sklonil sem glavo, naslonil jo v obé roki.
In sem mislil na njeno ljubezen, vir, ki se ne bi izsušil v tisočletnem trpljenju, darovanju in žrtvovanju. Mislil, kako slabotno, skopo in malomarno sem ji vračal vso to ljubezen, vso dobroto. Kako naj popravim ta svoj veliki, preveliki greh, o mati? Ga li izperem in izbri-
hraniti vsaj najpotrebnejše pravice. Južnotirol-ski Nemci so poslali celo svoje žene k laški kraljici prosft, da se njihovim otrokom vsaj pusti materni jezik. Stara Nemčija je ponem-čevala, stara Avstrija tudi — in sedaj imajo razvaline svojih prej tako mogočnih držav. O, da bi se Nemcem vsaj sedaj odprle oči, kako pravičen je naš boj za materni jezik! Takoj bi zavladal mir med nami. Kakšne koristi imajo naši Nemci od ponemčevanja? Prepire v skoro vseh občinah, pijančevanje, podivjano mladino, ki niti misijonarjev ne pusti pri pokoju, in nezadovoljstvo, ki se pri volitvah kaže v obilnih soc.-demokraških glasovih celo v izključno kmetskih občinah. Najmočnejša stranka nove Avstrije, kršč.-socialna, je začela znova sanjati o Veliki Avstriji, dr. Seipel je to celo javno izpovedal na nekem volilnem shodu na Tirolskem, vse to so prazne sanje, dokler Avstrija niti do svojih narodnih manjšin ne zna bitj pravična, kaj še le prikupljiva. Z vstrajnostjo smo se borili v minulem letu za pametne, nam primerne šole, v katerih bi se otroci naučili materinega in nemškega jezika, a še teh nam ne dajo. Povsod, kjer se stariši iz usmiljenja do svojih otrok potegujejo za take šole, nahujskajo ljudi, ki so jih že sami zastrupili z napačno vzgojo, proti našim zahtevam, in s pomočjo ten zàpeija'rVm •ìjutìi‘ vpijejm’po ‘sVciu. Slovenci sami nočejo šol na podlagi materinega jezika! Če se kak Nemec v Kanalski dolini ali na južnem Tirolskem izneveri nemškemu narodu, ga po svojih listih razkričijo za odpadnika, izdajalca in poturico, pri nas pa imajo šole in vse tako urejeno, da iz našega ljudstva delajo odpadnike in poturice, ki so potem hujši kakor pravi Nemci sami. Ali je to lepo in značajno?! Sramota za narod, ki hoče biti kulturen!
Svetlo točko v boju za naše pravice pa
sem vsaj pičico, če nokleknerh na tvoj grob in ga pomočim s solzami trpljenja in kesanja? Odnuščaš, o mati, ko vidiš, kako zdaj trpi tvoj sin? Kako slabo sem ti vračal tvojo ljubezen» o mati ! Bi li odpustila vso mojo nekdanjo hladnost in površnost, ako bi se zbudila zdaj, oživela, vstala, in bi ti potožil vse gorje, odkril ti svoje srce, s tisoč puščicami prebodeno? Ali bi, o mati, mati... ?
Toda ne, ne, mati, le spi mirno in pokojno! Ne želim, da bi še živela. Ne, srečna, o mati, da si mrtva. Sicer bi letelo zdaj kamenje tudi vate. A kako bi moglo nositi te udarce' tvoje srce? Ko bi jih čutila le ti, vem, vse bi pretrpela. Ker pa zadevajo tvojega otroka — kako bi jih pretrpela, o mati moja?
V mraku sem se poslovil.
Od odprtega groba, kamor so bili pred leti pogrebci pravkar spustili krsto z mrtvo materjo, sem odhajal laže nego danes.
Za slovo sem vzel s seboj rdečo rožo.
Ko sem se drugo jutro po kratkem, mučnem snu prebudil in pogledal po sobi, sem videl, da so rdeči listi cveta razsuti po mizi.
Tako se je razsulo tvoje goreče srce, o mati, v ljubezni in žrtvovanju za nas otroke. Kako bi naj potem še živela?
Kdorkoli si. kjerkoli si, ki bereš to, ali ljubiš, svojo matèr? Ljubi jo, dovolj je ljubil ne boš nikoli.
smo le videli v minulem letu. Na kongresu Lig Društva narodov meseca junija, na katerem je bilo zastopanih 24 držav in je tam nas zastopal nas sedanji poslanec g. dr. Petek, so se sprejeli sklepi, ki zagovarjajo vse to, za kar se mi bojujemo. Zato bomo v naših prizadevanjih vstrajali dotlej, da si priborimo vse to, kar je teh 24 držav spoznalo za potrebno in pravično. Volitve so pokazale, da imamo v našem ljudstvu jedro, ki drži skupaj, da ga ne premakne noben vihar; le tako si moremo razlagati, da smo lani dosegli le — en glas manj kakor leta 1921. To zanesljivo jedro bo vstrajalo pri svojih zahtevah ob vsakem navalu.
V kulturnem oziru
opažamo v minulem letu, da so skoro povsod izobraževalna društva začela s svojim delovanjem, četudi nam tako primanjkuje izobraženih kulturnih delavcev. Mlade moči stopajo v vrste naših sobojevnikov. Samo kršč. Ženska zveza še ni mogla razviti svojega lepega in prepotrebnega delovanja, ker ji manjka največ tistih, ki bi prvi bili poklicani, da spoznajo potrebe časa po modernem dušnem pastirstvu.
(Dalje sledi.)
Seja deželnega kulturnega sveta dne 5. decembra.
Za kmetijstvo v velikovškem okraju.
Koroški Slovenec, ki je zdaj zdravnik v Novem Jorku, dr. Kuhar, je daroval 350 in zopet 150 milijonov, da se dvigne kmetijstvo v velikovškem okraju. Kulturni svet ta denar potrebuje, da se lažje plačajo stroški prezida-vanja pri Kabonu.
Kmetijska zbornica ali kulturni svet.
Podpr. Supersberger poroča, kako je ves ustroj kulturnega sveta zastarel. Vsak uradnik dela, kar se mu zdi. Krajevna društva naj bi bila podlaga kulturnega sveta, a izmed 190 takih d niste v s** i h 50 že tn leta več ni zglasilo. AH se naj kulturni svet poživi, ali pa naj napravi kmetijska zbornica, če kmetje svoje proste organizacije — kulturnega sveta — ne podpirajo, bo pač treba, prisiliti jih v zbornico. Kulturni svet v državi in deželi nima primerne veljave, kar se je doseglo, dosetrlo se je le po zasebnem stiku. Ako bo vse kmečko ljudstvo, kmetje in posli, združeno v stanovski zbornici, se bo morala vlada na to zbornico bolj ozirati.
Gospodarski napredek.
Guverner Zimmermann In Semel sta se izrazila, da gospodarstvo na Koroškem zaostaja. Treba je, da se produkcija resno p.i pešuje. Eno najvažnejših vprašanj je, kako kmetom poskrbeti potrebnih dalječasnih po ojil? Brez kredita ni mogoča nobena pomoč. Treba bi bilo n. pr. posojil za umetna gnojila, ki bi jih ljudje vračali po žetvi. Tako bi mogli pridelek kmalu dvigniti za četrtlnko, pomagalo bi se kmetom in konzumentom. Pri železniški voznini naj bi se jemalo več ozira na kmetijske potrebščine. Zdaj se n. pr. otrobi z Dunaja po voznini podražijo kar za 40%. Inozemstvo prosto uvaža k nam svojo živino, mi oa moramo za izvoz nlomen-ske živine še le iskati dovoljenja in plačevati izvozno carino: Industrija se varuje z visoko carino: kmetijski stroji bi se iz šviceodobivali poceni ali carina jih podražuje za 40%. Taka carina bo industrijo uničila, ker se po taki ceni ne more izvažati, domači odjemalci pa kupiti ne morejo, ker je blago predrago. Razmere so težavne, a bodo še težavnejše.
Spomenica predsednikov kmetijskih korporacij.
Poroča Washietl:	Na Dunaju se je
vršilo posvetovanje predsednikov glavnih kmetijskih korporacij: izdala se je spomenica, ki dokazuje težave, s katerimi se bori kmetijstvo že zdaj. Razne potrebščine se podražuje-Jo že daleč čez zlato pariteto, cena kmetijskih pridelkov pa pada pod nio.
Spomenica zahteva:
L Ako se s carino varuje industrija, naj se brani tudi kmetijstvo. Visoka carina za industrijo, nobena za kmeta, to je nesmisel; kmetijstvo bi se dalo dvigniti, pa se prepušča propadanju, tovarne pa vsled dragih cen v inozemstvo itak ne morejo ničesar prodajati.
2.	Naj se revidirajo davčne postave, da se bo kmet pri njih zopet spoznal.
3.	Naj se preuredi voznina pri železnici.
4.	Naj se prenaredi vinska postava, da se ne bo za sladek mošt plačeval davek kakor za vino.
5.	Naj se pusti prosto izvažati les in živino. Le tako pridemo do tuie valute in se zboljša trgovinska bilanca.
6.	Naj se poskrbi kmetr.m večletnega kre dita: če se mora plačevati 30 do 60% obresti, si kmet ne more izposojevati denarja. Postavno znižavati obrestno mero, bi ne pomagalo nič. Svetovalo se je, denarja dobiti iz inozemstva: a tuji denar se mora zamenjavati, ko se ga izposodi in ko se vrača, in potem se ga za daljšo dobo sploh ne dobi. Žal so domače kreditne organizacije preslabe in ne morejo vplivati nič na obrestno mero.
7.	Glavne kmetijske organizacije (kulturni sveti) naj bodo enakopravne z delavskimi in obrtnimi zbornicami. Vlada naj postavne predloge, ki se tičejo kmetijstva, daje tem organizacijam v presojevanje.
Ravn. N a u (Landesverband) poroča, da se bo z novim letom železniška voznina tudi za kmečke potrebščine zvišala za 300—400%. Zadružna zveza (Landesverband) je poskrbela, da še zdaj decembra mesca pride v deželo zadostna mera umetnega gnojila. Pri denarju bi obresti ne bile tako hude, hujši so uradni stroški. Hipotečna banka računa mesečno 3% režije, tako da posojila pridejo na 54%, Ti stroški se morajo znižati.
Msgr. P o d g o r c opozarja, da je v spomenici rizba, ki kaže rastoče in padajoče cene, nepravilna, ker izkazuje cene goriškega krompirja na dunajskem trgu; ta cena za nas nima nobene vrednosti. KretMt se je ubil z vladnimi naredbami, ko so se zapirale vloge in zahtevala naznanila premoženja. Tu je razlog, da ljudje ne vlagajo. Pred vojno smo delali povečini s svojim denarjem. Hranilnice so ga imele zadosti za vse potrebe, in povsod so rastle male posojilnice. Hipotečna banka, ki je dobivala svoja sredstva tudi z borze, ni bila tolikega pomena, da bi mogli zdaj reči. borza je kriva dragega kredita na kmetih. Zdaj se ne more storiti nič drugega, kot nadaljevati sanacijo; ko se bo ljudem vrnilo izgubljeno zaupanje, se bo pomalem zopet nabralo iz malih vrelčkov kar potrebujemo.
Gagi (soc. deinrikrat iz Vetrinja) govori zoper carino na kmečke pridelke.
Striessnig: Kmetom se očita, da plačujejo samo 50% valoriziranega zemljiškega davka, a dobili smo zato drugih davkov toliko, da smo prišli razmeroma na 19.000 r' Vr* je zlata pariteta 14.400 (to se pravi, približno za 25%. je kmetijstvo zdaj višje obdačeno kakor pred vojno). Za mero osebnodohodninskega davka smo predlagali 30.000kratni čisti donesek zemljišča, davkarija pobira posebne doklade od vsakega goveda. O blagovnem davku smo mislili, da se pavšalira, a moramo poleg tega pavšala plačevati za vsakega prašiča, ki se zakolje, za vsako desko, ki se na žagi uža-ga za dom, za vsako vrečo žita, ki se za krušno daje v mlin. Tega ne prenesemo naprej.
Živinoreja.
Poroča inž. Scheuch:	Po vrsti se je
vršilo pregledovanje in premiranje živine: V celovški okolici je živina slabo zrastna in drobnih kosti, treba bo od drugod dobiti boljših juncev. V D o 1 i n i sta se prignala na ogled samo dva bika! Izredno lepa je živina v Ingol-stalu, v Št. Vidu so razmere manj ugodne. V Kotičah se premalo skrbi za junce, v Šmohoru ni napredka, v Beljaku ima živina debele glave in slabe kosti. Murbodenska pasma v St. Lenartu (Labud) dobro napreduje, v Velikovcu bo treba še par dobrih simendolskih juncev, da se znamenja pasme utrdijo. Vsega vkup se je pregledalo 270 glav, 157 se jih je obdarovalo v skupnem znesku 46 milijonov kron.
Kmetje spoznavajo, da je treba opazovati molzečaost krav, katerih se že približno 2000 v deželi stalno popisuje. Obe domači pasmi, melanska in bela. se morata z izbiranjem vzgojiti, da bosta boljše molzli. Napravili se bosta dve živinorejski zvezi, ena za belo, druga za melansko živino. Ti zvezi naj napravita zapisnik krav (Herdbuch) in naj skrbita, da se molža popisuje. Drugod se živina že prodaja po rodovniku, in žival brez rodovnika velja kot manjvredna. Le z rodovnikom je mogoče, jamčiti za dobro pleme in tako se da danes posredovati pri prodaji živine. Zvezama se bosta dala strokovnjaka, ki ju bodeta vodila. Denar se bo dobil deloma od države, deloma z doneski društev, deloma iz provizij.
+
Živinorejska društva, ki redijo melansko pleme v Avstriji in na Bavarskem, so napravila živinorejsko zvezo. Druga zveza se napravi med koroškimi in štajerskimi društvi, ki redijo belo in tretja zveza za murbodensko pasmo.
Na zgornjem Koroškem so se zelo dobro obnesli prašiči, ki so se dobili iz Nemčne. Kulturni svet povprašuje pri zadrugah v Hanove-ru po sedanji ceni prašičev.
Za pleme se je kupilo in razdelilo med kmeti 61 ovnov. Cena je bila 9000 do 10.000, v enem slučaju 12.000. Vsi vkup so stali 21 milijonov.
(Dalje sledi.)
Koroški deželni zbor
je zaključil še pred božičnimi prazniki svoje zasedanje in šel na počitnice. Razni osnutki zakonov so se odkazali odborom v proučava-nje, kakor osnutek zakona o varstvu domačih samorastlih, osobito planinskih rastlin, osnutek glede posebnih prenočiš za potujoče brezposelne delavce, ki iščejo delo, osnutek za pobiranje občinskega davka za streljanje s topi-v.ifpTcinmaiTa 'Zcitfčir<rm •mezuntm uaWiL uà.-' Zakon o prispevku občin za vzdržavanje javnih bolnic se je naknadno sprejel in velja že od 1. junija 1923. Po tem zakonu krijejo občine 2/s onih izdatkov, ki se nikjer drugje ne morejo kriti. Višina prispevkov se bo določala po številu prebivalstva in množini mezdnega davka. Bolnišnici Elizabetinskega samostana se je dovolilo še 5 milijonov kron.
Nato je poročal dež. fin. poročevalec o proračunskih dvanajstinah za januar in februar 1924. Omenil je, da je imela dežela 1. 1923 70 milijard izdatkov in 60 milijard dohodkov, torej 10 milijard primanjkljaja. V letu 1924 bo prilično 95 milijard izdatkov, 70 milijard dohodkov, torej 25 milijard primanjkljaja, to pa vsled tega, ker bo nova delitev davkov deželi mnogo dohodkov odvzela. Že sedaj je šlo mnogo davčnega denarja iz dežele: v dveh mescih je morala dati dežela Dunaju za podporo brezposelnih 2315 milijonov, ko se je v istem času porabilo za brezposelne na Koroškem le 292 milijonov. Socijalistični govornik se je izrekel za zvišanje zemljiškega davka, učitelje naj bi plačevala država, s smernicami poročevalca pa se ne strinja.
Poslanec Poljanec je izjavil, da bosta slovenska poslanca glasovali proti dvanajstinam, ker Slovenci še vedno nismo dosegli svoje pravice, čeravno stojimo strogo na temelju ustave in hočemo točno vršiti državljanske dolžnosti. Protestiral je proti vmešavanju Hel-matdiensta v cerkvene zadeve (glej ..Koroški Hitlerji41 v 50. številki!) glede nemških pridig in proti odstavitvi župana v Lipi. Končno se je izrekel proti povišanju mezdnega davka v poljedelski stroki. Proračunske dvanajstine so bile sprejete.
Na zadnji seji se je dovolilo božično darilo zasebnim sirotišnicam v skupnem znesku 20 milijonov. Dr. Petek je vprašal poročevalca, ali bo obdarovana tudi sirotišnica šolskih sester v Št. Jakobu v Rožu. Poročevalcu sploh ni znano, da obstoja v Št. Jakobu sirotišnica, ker ni bila predložena nikaka prošnja. Priporoča, da bi se do prihodnje proračunske obravnave vložila prošnja, da se bo moglo tudi na to ozirati.
Po volitvah na Grškem.
V nedeljo dne 16. decembra so se izvršile na Grškem volitve. Izvoljenih je bilo 220 veni-zelistov in 150 odkritih republikancev. Monarhisti v ogromni večini krajev niso postavili kandidatov, da so popolnoma propadli. Borba se je vršila med venizelisti in republikanci. Stara Grčija je volila venizelistično, Trakija in Makedonija pa republikansko. Narod je izpovedal, da je sit dosedanje dinastije in njene državniške nesposobnosti.
Takoj po pobuni generala Metaksasa so hoteli vneti republikanci spraviti kralja in proglasiti republiko, ali pa izvesti ljudsko glasovanje, ki naj bi odločilo obliko vladavine. Ve-nizelos in Plastiras sta se morala mnogo truditi, da preprečita vsak nepremišljen korak na-roda.
Največje zadoščenje je prejel Venizelos, ki biva v Parizu, brez agitacije. Grki vedo ceniti tega velikega moža, ki je potegnil deželo že dvakrat iz blaga. Med vojno je igrala Grška žalostno vlogo. Venizelos je na mirovni konferenci rešil, kar se je rešiti dalo. Pozneje je prišel poraz v Mali Aziji, Konstantin je moral bežati. Zopet je bil Venizelos, ki je sklepal mirovni dogovor s Turško. Ker je izzval poraz v Mali Azinji revolucijo, je bil ugoden trenutek, da se odstrani dinastija in proglasi republika. Venizelos pozna dušo naroda, zato je čakal na volitve, da se narod izreče brez pritiska za to alni ono vladno obliko.
Takoj po izvršenih volitvah je pozvala revolucijonarna vlada kralja Jurija II., da zapusti zemljo in omogoči mirno razpravo v skupščini o obliki vladavine. Kralj je razumel narodovo voljo in takoj odpotoval v nadi, da je njegov oohod samo začasen, v Sinajo na Rumunsko. Prestolu se ni odrekel. Parlament se sestane takoj začetku novega leta. Gotovo je, da bo kralj odstavljen in proglašena republika. Išče se zmožna oseba, ki bi prevzela krmilo v roke. Imenuje se zopet ime Venize-losovo. Revolucijonarna vlada, vse stranke, društva itd. pošiljajo v Pariz Venizelosu brzojavke in deputacije, da bi se vrnil, ali on ne kaže volje. Obstojata namreč dve struji: ena je za francosko republikansko vladno obliko, druga pa za amerikansko. Venizelos je za francosko. Naloga parlamenta je sedaj, da odloči, ker bo od tega'odvisen povratek Venizelosov. Po najnovejših vesteh se Venizelos vrne na Grško samo začasno s trdnim sklepom, da se ne povrne v politično življenje.
B POLITIČNI PREGLED EŽ
Vlada in socijalisti. Socijalisti tvorijo v narodni skupščini veliko manjšino, ki je ni mogoče prezreti. Odkar so stopili v ostro opozicijo, je prišla vlada v neprijeten položaj, da vsled obstrukcije socijalistov vlada z delom ni mogla priti naprej. K vsakemu zakonskemu predlogu se je priglasilo veliko govornikov socijalistov, ki so govorili in grajali uro za uro, da se je delo zelo zavleklo, dvanajstine bi do Novega leta ne mogle priti pod streho. Tedaj bi nastopilo „ex lex“ stanje ali država ne bi imela pravice pobirati davke. Dr. Seipel se je tedaj moral ponižati in uvesti s socijalisti pogajanja, ki so povoljno izpadla. Socijalisti delo v parlamentu ne bodo ovirali, vlada pa bo morala izpolniti nekatere zahteve soc. dem. Tako je bilo vladi omogočeno, da so bile sprejete še pred Božičem dvanajstine za tri mesece, zakon o kovanju srebrnih novcev (šilingov) in zakon o delitvi davkov.
Novo dr. Zimmermannovo poročilo, ki ga
je podal pri seji sveta Društva narodov,^ zveni zelo laskavo za nas Avstrijce. Znak bližajočih se boljših časov je ustalitev denarja in z njo v zvezi kovanje srebrnih novcev, ki ne znači sicer upeljavo nove valute, pač pa je predhodnik novčanega preustroja, ki se bo izvršil pozneje enkrat. Drugi znak gospodarskega o-zdravljenja je padanje števila brezposelnih: dočim je bilo v januarju 1923 še 161.000 brezposelnih, je padlo doslej število že na 77.000. Ljudstvo pridobiva polagoma zaupanje do krone in je začelo vlagati v hranilnice: od septembra 1922 do avgusta 1923 so se vloge po-
množile za 1330 odstotkov. Ker je prebivalstvo zelo varčno, visoki davki, ki jih zahteva sanacija, ne slabijo gospodarstva. Za izrabo vodnih sil so se dobile v državi sami velike svote denarja, da je izvršitev načrtov zagotovljena. Ozdravljenje državnih financ gre roko v roki z ozdravljenjem državnega gospodarstva. Poročilo zaključuje, da zaupa sposobnosti in delavnosti avstrijskega naroda, ki bo polagoma začel uživati sadove svojih žrtev in dela. Svet Društva narodov je vzel poročilo na znanje in izrekel dr. Zimmermannu in dr. Seipelnu zahvalo.
Finančni pregled Nemčije. Reparacijska komisija je sklenila sestaviti komisijo antan-tinih gospodarskih in finančnih strokovnjakov, ki bodo pregledali finančno stanje Nemčije in ugotovili njeno plačilno zmožnost. V to komisijo so bili pozvani tudi uradni ameriški strokovnjaki. Sedaj pa poročajo iz Washingtona, da je predsednik Coolidge odklonil uradno sodelovanje Združenih držav, ki bodo zastopane le po zasebnih ameriških finančnikih. Vsako ameriško zastopstvo pa je odklonil predsednik Coolidge *v drugi komisiji, kateri je reparacijska komisija naročila, da preišče, v koliko in kako je Nemčija svoje kapitale naložila v inozemstvu.
Poljska vladna kriza. Komaj nekoliko preko pol leta je vladala Witošova vlada; vendar dosti dolgo, ako uvažujemo, da Poljska od svojega postanka iz vladnih kriz še sploh ni prišla. Ob prevzetju vlade so bile notranje razmere slabe: finančno gospodarstvo je bilo vsled napačnega postopanja Sikorskega pred prepadom, ker je vrgel Sikorski vse zaloge zlata in deviz na trg, da bi rešil padajočo marko. Vlado je sestavil s skrajno levico in sredino, ki jo je moral polagoma še izpolniti, da je mogla postati parlamentarna. Kljub temu vlada ni imela sreče ne v notranji in v zunanji politiki, da so postajale zapreke med opozicijo in vlado vedno večje. Poleg tega je 16 poslancev ljudske stranke izstopilo iz stranke in sestavilo, prehodno pod vcjdstvom posl. Pavlovskega, klub poljske narodne zveze. S to razcepitvijo je bila izgubljena večina v sejmu in vlada je morala izvajati posledice. Sestava nove vlade Thugutu ni uspela. Zato je dobil poverilo dr. Grabski, ki je sestavil izvenpar-lamentarno vlado in prevzel predsedstvo in finance. Glavna naloga vlade bo, sanirati državne finance. Tečaji tujih valut so po sestavi nove vlade takoj padli.
Ruska — Jugoslavija. Ko je Rusija izvedela, da je Jugoslavija pripravljena stopiti z njo v diplomatične odnošaje, je pozvala beograjsko vlado potom berlinskega poslaništva, naj imenuje noobhščen^e. ki bi se pogajali s sovjeti in podpisali eventuelno dogovor. Obenem je zagotovila sov^ska vLrìa da onusti v Jugoslaviji komunistično propagando, garantira celo zato in je pripravljena podpisati tudi tozadevni dogovor, samo zahteva na drugi strani, da odpove Jugoslavija carističnim Vranglovcem podporo in zatočišče, razpusti bojne organizacije, ki so proti sovjetom, in izžene voditelje iz države. — Tudi Ameriko je sovjetska vlada pozvala, da stopi z njo v prijateljske stike, ali Amerikanci so predlog odklonili, ker so zaplenili navodila ruskih sovjetov amerikanskemu proletarijatu.
Protirevolucijouarni pokret V Turčiji. Iz
Carigrada se je začelo širiti po turški republiki gibanje proti republikanski obliki države in proti novotarijam Kemal paše. To tajno gibanje, ki je enkrat povzročilo revolucijo v republiki, ki jo je Kemal paša udušil, vodijo pristaši kalifata, ki hočejo imeti zopet sultanat. Sedanja turška vlada resno računa z nevarnostjo tega pokreta, pa je zato parlament snrejel poseben zakon o zaščiti države. Vlada je odredila energično preiskavo, da razkrije zaroto in v zvezi s tem je bilo v Carigradu aretiranih več odličnih oseb, med njimi adjutant Kalifa in en poslanec bivšega parlamenta.
Inserirajte v Koroškem Slovencu! :
H DOMAČE NOVICE 11
Golšovo pri Žihpoljah. (Gosp. Čemer +) Dne 4. decembra je tukaj umrl ter bil na god sv. Mikalvža tukaj pokopan veleč, gospod Ši-men Čemer, bivši dekan v Velikovcu, konsisto-rialni svetovalec in župnik na Golšovem. Rajni je bil rojen 1. 1860 v Borovljah. Dosegel je torej starost 63 let. V mašnika je bil posvečen 1. 1884. Umrl je torej v 40. letu svojega maš-ništva. Kot kaplan je služboval v Sp. Dravogradu, Volšbergu in Pliberku. Potem je bil župnik na Žihpoljah in je sooskrboval Golšovo. Od 1. 1897 do 1903 je bil župnik v St. Rupertu pri Celovcu. Od 1. 1903 do 1921, torej 18 let, je bil dekan v Velikovcu. Bil je mirnega značaja, zelo učen in pravičen. Pa po glasovanju so narodni nasprotniki v Velikovcu proti njemu tako strupeno nastopili, da se jim je umaknil na Golšovo. Tukaj smo bili srčno veseli blagega gospoda. Kjerkoli je rajni gospod Čemer služboval, povsod se hvaležno spominjajo njegovega delovanja. Za kapitel v Velikovcu je prikupil lep velik gozd. Zlasti je tudi skrbel za zboljšanje in lepšanje cerkev, posebno v mestu in dekanatu velikovškem. Duhovnikom je bil prijatelj, oče in svetovalec. Znano je, da je naša škofija z njim izgubila enega svojih najboljših. K pogrebu dne 6. decembra je kljub zelo slabemu vremenu prišlo 16 duhovnikov. Pogreb je vodil g. prelat dr. Somer, knezoško-fa je zastopal g. duh. svetovalec Truppe. V cerkvi je imel pridigo g. Benetek, župnik na Djekšah. Zahvalo na grobu je govoril g. prošt Limpl. Bil je to dan bridke žalosti za našo župnijo. Ostali smo zapuščeni. Bog ve, kedaj dobimo spet lastnega dušnega pastirja. Gosp. Čemer, blagi naš duhovnik, na svidenje v nebesih!
Dobrla vas. (Razno.) Tri tukajšnje podruž-ne cerkve so dobile nove zvonove, in sicer Sinča vas dva, Lovanke dva in Kokij enega. Vlila jih je tvrdka Szabó v Gradcu v snlošno zadovoljnost. — Popravljala se je cerkvica sv. Duha in stolp nokooališčne	/•'«{
Dev. Mariji na Gori). Bil je že skrajni čas. Delo je vodil član stavbnega komiteja, g. Ivan Krajne, Zilan v Podholmu. — Na M^ijiri nraz-nik 8. t. m. se je tu ustanovila dekliška Marijina družba, h kateri je pristopilo 35 deklet. Je sicer še mnogo dobrih deklet, ki pa imajo še pomisleke. Tudi te pozivamo, da se brez ozira na desno in levo oklenejo te prepotrebne mladinske organizacije. Vse za vero in narod!
Grebinj. (Razno.) Še ni dolgo tega, ko je velika množica ljudi spremila k večnemu počitku vsestransko spoštovanega Rupeja Kust-ra, pd. Lavonca v Brezjah, moža v najlepši dobi življenja, pridnega gospodarja in skrbnega očeta, v kateremu je zapustila vojna neozdravljivo kal bolezni. Sledil je svojemu očetu, ki je ravno to leto umrl. Zapušča žalujočo mater in ženo ter 5 nedorastlfh otrok. Blag mu spomin! — Veselo ohcet smo imeli, ko se je poročila Murarjeva Neža s Fritzejevim Fol-tejem. Murarjev atej, ki so cerkveni ključar, so nam pa že tako dobro napravili na domu svatbo, da kar nikoli ne pozabimo. Murarjevemu ateju lepa hvala za njegovo gostoljubnost, mlademu paru pa obilo sreče!
Sveče v Rožu. (Zvonovi.) V nedeljo dne 16. t. m. smo svečano obhajali blaeoslovljenje dveh novih zvonov. Zvonove so šele zjutraj pred blagoslovljenjem pripeljali z kolodvora, ki jih je naše ljudstvo že med potjo navdušeno pozdravljalo. Posebno veličasten je bil sprejem pred cerkvijo; ob mnogobrojni množici je kot prvi pozdravil zvonove naš g. župnik, nakar so sledile deklamacije otrok. Nato je sledila pridiga in sveta maša, ki jo je daroval g. msgr. Podgorc iz Celovca. Po maši se je vršilo bla-goslovljenje ob navzočnosti štirih duhovnikov, natrkavanje botrov in družic in dviganje. Med dviganjem so naši pevci pod spretnim vodstvom našega organista Jakoba Beguša ganljivo peli „Zvonikarjevo“, tudi naši dalekoznanf godci pod vodstvom Ukelna niso izostali. Po blagoslovljenju je bila velika pojedina, podobna veliki svatbi pri Adamu, na katero je bilo povabljenih okoli 75 ljudi (duhovniki, botri, device, pevci, godci in požarna bramba). BU
je to za Svečane velik praznik. Zvonovi so bronasti ter nosijo pristne slovenske napise, kar znači, da tukaj živi pošteno in verno slovensko ljudstvo.
Šmartno pri Trušnjah. (Blagoslavljenje novih zvonov.) Mogočno so grmeli topiči v nedeljo 9. dec. ter naznanjali svetu, da se godi pri podružnici sv. Martina nekaj svetega. Veličastno okinčana cerkev od znotraj in od zunaj: vse v cvetju, prepleteni slavoloki, ki so jih krasili složni napisi. Zvona je blagoslovil g. dekan Mihela. Da se je slovesnost tako sijajno izvršila, je pripisovati vztrajnim g. cerkvenim ključarjem, posebno g. Cikulnik Seb, nadalje pridnim dekletom družicam, ki so z neumornim delom prekrasno okinčale svetišče. Kaj takega zmore le roka, ki ima dober razum in slovensko šolsko izobrazbo, ki nam jo je nudila prej »narodna šola“ v Št. Rupertu.
Žvabek. (Smrt.) Tekom 14 dni je napravila pri nas kruta smrt štiri vdove. Pokopali smo Hlevnikovega očeta Joh. Sokola, svojčas vnetega „flosarja“. Rajni je rad pripovedoval, kako so včasih vozili po Dravi do Šiška in do Donave. Sedaj pa je meja zaprla pot po Dravi, splavarjem pa lepe zaslužke! — Še isti teden smo pokopali komaj 391etnega Franca Žvan-cer, povsod spoštovanega in priljubljenega, kajti takoj, ko je prevzel posestvo, je bil izvoljen v občinski in šolski zastop. Pogreb je bil lep, kakor malokateri. Ginljivo je bilo videti, ko so župan in vsi obč. odborniki z dolgimi svečami v rokah stopali ob obeh straneh krste. Bil je rajni cerkveni pevec od mladih let; kako radi smo poslušali lepi njegov tenor doma, posebno še na Sv. Mestu! Cerkveni pevci so mu poklonili lep svež venec z napisom: „Na svidenje !“ in mu zapeli ganljive žalostinke na domu in ob grobu, g. župnik se je poslovil od rajnega prijatelja v lepih besedah. Zapuščena vdova in štiri nedoletnih otrok žaluje za dobrim očetom, ki je iz vojske prinesel kal jetike. Dragi Franc! Nemi. in otožni stojimo ob tvojem preranem grobu! Ti pa prepevaj na večnem svetem mestu tam nad zvezdami večno lepe, rajskomile nebeške melodije — do svidenja! — Na Sv. Mestu je umrl 46 let star Jan Dovjak, pd. Pungratnik. P. v m.!
H DRUŠTVENI VESTNIK »
Šmihel nad Pliberkom. Naša dekliška Marijina družba je priredila dne 25. novembra igro »Junaška deklica'1 in tombolo. Čisti dobiček cele prireditve je bil namenjen za nabavo nove družbene zastave. ^Ijub slabim potom je bila udeležba sijajna in prireditev je prav dobro uspela. Dne 8. decembra smo novo zastavo slovesno blagoslovili. Slovesnosti se je udeležilo domače verno Ijudst^" domače družbeni-ce ter družbenice sosednjih Marijinih družb. Šlavnostni cerkveni govor je imel dekanijski voditelj č. g. Ivan Sekol. Ob tej priliki je bilo tudi na novo sprejetih devet družbenic. Za-/ stava, ki je iz najboljše svile in z mnogimi o-kraski, je stala sedem milijonov kron in je tudi že plačana. Da bi korakalo za njo mnogo naših vrlih, pridnih in poštenih deklet!
® GOSPODARSKI VESTNIK®
DuiiaNkl tre': Živina: voli 11.500—16.000, biki 12—16.000, krave 11—14.000, teleta 18.000 do 23.000, ovce 6—11.000, svinje mesne 25.500 do 28.000, pitane 25—27.500, konji za klanje 3500—11.000 K za kg živr.	M^so: go-
veje 15—40.000, telečje 24—40.000, zrezek 42—60.000, svinjsko 22—46.000, ovčje 18.000 do 28.000, kozje 12—18.000, povojeno 30.000 do 48.000 K za kg. Zelenjava: krompir 1100—1700, kislo zelje 3—3200, špinača 3800 do 8000, hren 14—18.000, čebula 1200—2000, česen 3— 4000 K za kg. Šadje: jabolka 3000 do 8000, hruške 8—10.000, grozdje 16—18.000, kostanji 6—12.000, orehi 10—16.000, fige 8000 do 12.000 K za kg. Eno jajce 1900—2000 K. Mlečni izdelki: sirovo maslo 50—64.000, čajno 70—74.000; rastlinska mast 22—25.000, ame-rikanska 29—30.000, domače maslo 36—38.000, slanina 34—36.000, jedilno olje 22—28.000 K za kg.
Dunajska blagovna borza. Žito: pšenica 3225—3275, rž 2775—2825, ječmen 2600 do 2800, koruza 2775—2875, oves 2150—2275, ajda 2500—2600, proso 2300—2600, fižol 5200 do 5800, grah 4500—5000, leča 5500—6000 K za kg. M 1 e v s k i izdelki: zdrob 6250 do 6350, koruzni 3800—3900, pšenična moka „0“ 5750—5850, moka za kuho 5050—5150, krušna nmka 4—4200, ržena 4200—4300; otrobi pšenični 1200—1225, rženi 1050—1075 K za kg.
®_____NAŠE KNJIGE 11
Naš dom. V Mariboru izhaja list »Naš dom", glasilo slovenske mladine, ki je že do zdaj bil zelo priljubljen med slovensko mladino na Koroškem. Ker je namenjen »Naš dom" izobrazbi naše mladine, ga vsem, zlasti še mladeničem in dekletom, toplo priporočamo. Stane celo leto 1924 15.000 kron. Naroča se: Uprava »Naš dom", Maribor, Cirilova tiskarna, Koroška cesta 5.
Fmi! Gaboriau: Akt št. 113, roman, poslovenil E. V. »Splošna knjižica št. 8 v Ljubljani. Cena broš. 22 D, vez. 28 D. Akt št. 113 je roman tiste vrste, kjer se dejanje kopiči in razpleta vsak hip v novi napetosti, oolno snletk in borenja. roman, kakršnega ljubijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. Tem vsem bo gospa Fauvelova junakinia, ki jim bo izzvala mnogo sočutja, ko bo drhtela še kot mlado dekle, pa tudi ves čas, ko jo preganja nenošten brat njenega nekdanjega ljubimca. Sočustvovali bodo z nesrečnim blagajnikom Prosperjem in se veselili dnbrotliive usode, ki poNie nesrečnemu mladeniču tako snretnega rešitelja. »Akt št. 113“ je sicer detektivski roman s kompliciranim in zavozlanim dejanjem in z drznimi čini. ki nrivežejo bralca, vendar se giblje vedno v primernih mejah in računa z realnimi'značaji in s človeškimi slabostmi in vrlinami. Knjiga je lepo opremljena in je vzlic svoji obširnosti dobiti po zelo zmerni ceni po vseh kniiearnah in pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8.
Platon, Sokratov zagovor. Preložil in u-vod napisal Anton Sovrè. Mohorjeva kjijižni-ca 2. Založila Družba sv. Mohorja, natisnila tiskarn^ Družbe sv. Mohorja na Prevaljah, 1923. Broširan izvod 18 D, vezan 25 D. Za stalne naročnike Mohorjeve knjižnice in Mladike cena 14 D, oziroma 21 D. Poi5tnina 1,20 Din. »Čimbolj sem se namreč potapljal v delo (v študij Sokratovega zagovora), tem jasneje sem spoznaval, kako potrebno je, da se omogoči njegovo čitanie širši javnosti; zakaj apologija je kakor ustvarjena*, da bodi enim velika tolažnica, drugim budna vest v teh strašnih časih. »Tako piše Sovrè v uvodu. Prevajalec se je zavedal dvojne naloge: Širši javnosti no-mogati, da doume Sokrata in njegovo dobo; zato je nanisal krasen uvod o grški prosvetni dobi. o sofistih, poglavitne je očrtal s kratkim življenjepisom, nato je prešel na Sokrata, njegovo delovanje, njegov značaj, njegov vpliv in njegovo smrt. — Ta uvod ni suhoparno modrovanje ali pusto zgodovinarjenje. Vse je povedal n'1 tak^ ias»o. da n-^be^e* roman m ti je v hipu vse jasno. Nato pa sledi prevod sam v tako krasni slovenščini, da se čita z istim užitkom kot izvirnik sam. Človek strmi, ko v tej naši dobi bere večinoma le razsvalj-kane, meglene, zavite in zakrite proizvode, kaj in kako so pisali in govorili veleumni tedaj: jedrovitost, jasnost, tehtnost kar žari iz zagovora. Prepričani smo, da ne bo užival tega le izobraženec, marveč tudi navaden človek, zlasti če mu bodo predavatelji prej na podlagi in s pomočjo te knjige utrli pot do razumevanja.
\
m RAZNE vesti m
Drobne vesti. Jugoslavija je pridelala leto stoliko tobaka, da ga bo mogoče izvoziti 6 milijonov kg, kar znaša pol milijarde dinarjev. — Reki so posodili Italijani že 600 milijonov lir. — V Rusiji se vpelje s 1. jan. 1924 me-terska mera. — Dunajski bankir Hajdu je pobegnil s 3 milijardami neznano kam. — V Tan-
germiinde je pogorela največja sladkorna to- j varna sveta. — V Kolumbiji je bil pred kratkem potres, ki je uničil 3 mesta. Izpod razvalin so izvlekli 200 mrtvih. — Potres na Japon- ; skem je napravil 10 milijard jenov (jen je 35 tisoč avstr, kron) škode. — Dunajsko občino stane vsak šolar na leto okrog 2,400.000 K. —
V Nemčiji je začasno okrog 6 milijonov brez- i poselnih. — Za velikega župana v Ljubljani je [ bil imenovan vladni svetnik T. Šporn. — V Mehiki je bilo sklenjeno med vladnimi četami in ustaši premirje. — Število brezposelnih se na Koroškem od tedna do tedna stopnuje; 15. decembra jih je bilo že 1284. — Dunajska občina je zvišala pasji davek od 20.000 na 50.000 kron. — Po poročilih iz Bogote znašajo človeške žrtve 3000 oseb povodom potresa v Kolumbiji. Nad 2000 hiš je bilo popolnoma porušenih. — Angleška bo v kratkem pravno priznala Rusijo, nova delavska vlada pa bo sklenila stalno trgovsko pogodbo.
Prisilna ženitev v Turčiji. Turški narodni skupščini je bil nedavno predložen zakonski načrt o prisilni ženitvi. Glasom tega zakona si mora vzeti vsak 231etni Turčin vsaj eno ženo. Vsak zakonski par mora gledati, da pomnoži turški narod vsaj vsako tretje leto za enega dečka. Deklice se ne štejejo. Izračunano je, da se bo prebivalstvo Male Azije na ta način v
18. letih podeseterilo in štelo nad 50 milijonov.
11111 ..............—
Listnica uredništva.
Škofiče ob jezeru. Je preveč popra in bi
težko zagovarjali.
Kože
vsake vrste sprejema
v delo
usojarna J. Miklaučič
v Gorinčičah, p. Sv. Jakob v R.
,G)
Vabita
na lepo božično igro
••a
»Pastirci in kralji
ki jo uprizori kat. slov. izobraževalno društvo „Trta“ v Žitari vasi na god sv. Treh kraljev t. j. v nedeljo dne 6. januarja 1924 v svojih prostorih v Društvenem domu v Žitari vasi. Sodeluje tudi domači moški in mešani pevski zbor.
Začetek ob 3. uri popoldne.
K obilni udeležbi vabi vse prijatelje poštene zabave	odbor

®e@@(
Klil
VABILO.
Pri Rnšu v Samožni vas! pri Škocijanu se uprizeri na novega leta dan igra
Razvalina življenja
in burka
Kakšen gospod - tak sluga
Začetek ločno ob 3. uri popoldne.
Podjunčani, pridile v obilnem šfevilul
130
SHIMMY
LaMnik : Pol. In t o«-p. društvo za Slovence na Koroèlem v Celovca. — Založrlk, izeaiattlj in er gr urni •••eorik : 7 i n k o v 11> v Josip, ijponraf. bana], X» htten-reicbgasse 9. — Tlaka Lido v« tiskarna Ant. MachAt in družba, (za tisk odgovoren Jos. Zinkovsk^;, Dunaj, V» Margaretenolatz 7.