f.b.b Narofia se pod naslovo ^Koroški Slovenec'*, Wien V.,Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Margaretenplatz 7. Ust z£à polittico, gospodarstvo tir prosveto Izhaja vsako sredo Stane četrtletno : K 8000— Za Jugoslavijo četrtletno : 25 Din. Posamezna številka 800 km Leto III. .Dunaj, 26. decembra 1923. Št. 52. Srečno Novo leto! Ob Novem letu. Brezskrbna mladina se veseli Novega leta, ne misli nazaj, le naprej v bodočnost, ki si jo slika v najlepših barvah. Gospodarji pa so zamišljeni, v spomin kličejo dogodke starega leta in po njih nauku delajo sklepe za novo leto. Kakor skrbni gospodarji se zamislimo tudi koroški Slovenci v preteklo leto in delajmo načrte za novo! * V gospodarstvu bi minulo leto ne bilo tako slabo, polja in travniki so si opomogli od predlanske suše in črvov, gospodarji so se oddahnili, a prišla je druga suša. Avstrija se ozdravlja in zato rabi denarja kakor bolnik zdravil. Kmetsko ljudstvo je v manjšini, __ samo 31% Irà jè, mestnih’ljudi pa je’69%VZato'razumemo, kako je bilo mogoče, da so kmetom mogli naložiti najtežja bremena. Račun o-zdravljanja najhujše tlači kmeta, ki se braniti ne zna kakor bi bilo treba. Izmed vseh strank se je pred volitvami upala edino naša stranka to povdarjati, sedaj pa čutijo tudi Nemci, kako smo mi prav imeli. Kmetje ne morejo dohajati več s plačevanjem davkov. Davčni uradniki prihajajo skoro že v vsako drugo hišo rubit živino itd. V strahu pred dražbo poje sekra v gozdu, in kjer nimajo gozda, pa gre PODLISTEK Ksaver Meško: Pri materi. Kukavica je kukala v gozdu, ko sem romal po dolini rodni hiši nasproti. Pela je, da je nisem slišal peti še nikoli tako. Na njivi pod vaškimi gozdovi je pel in vriskal pastir. Pel in vriskal, kakor bi mu bilo srce tako polno sreče, da je ne more izpéti in izvriskati. Kakor še nikoli ne, sem začutil tedaj svojo zapuščenost in osamelost. Kakor niti med molčečimi in v svojem ledenem, mrtvem in mrkem molku strašnimi stenami ječe ne. In bol šem začutil v srcu, da take ne, ko sem samoten ležal v gluhih, odrevenelih, nepregibnih nočnih urah na trdi jetniški postelji. In brž ne hujše niti tedaj, ko sem romal po isti poti deževnega jesenskega jutra najžalostnejšo pot svojega življenja: k pogrebu matere... Doma sem se mudil kratko. Tih-je bil dom: bratje vsi pod puško, braneč prestol in krono njemu, v čigar imenu so njih brata vlačili po ječah, podili ga interniranca iz kraja v kraj: to je prekletstvo vladajočih, da njih hlapci vršijo v njihovem imenu največje krivice in nasilstev brez mere. Na vseh obrazih, na obrazu starčka očeta, na obrazih sestre, svakinje, njenih otrok je bila zapisana bolest in skrb; iz vseh oči je strmelo, iz vseh besed je od hiše za dom potrebno žito, krma in živina za vsako ceno. Cene za kmetske pridelke so slabe, ker vlada mestnim in delavskim ljudem, ker so v večini, rta ljubo odpira državne meje na stežaj, da prihaja žito in živina poceni v državo in tako tlači cene domačih pridelkov. Iz ljubezni do kmeta smo pred volitvami povdarjali to nevarnost, zamerili so nam nasprotniki, a ob koncu starega leta nam morajo vsi pritrjevati. Čutila se je že velika potreba posojil, a posojilnice so šele malokje bolj delovale in niso mogle kmetom tako pomagati kakor bi rade. A polagoma se vrača zaupanje v posojilnice, ker je naš denar v padanju obstal. V političnem oziru je bil v preteklem letu najvažnejši dogodek propadanje Nemčije. Kljubovati je hotela Francozom, ki so zasedli najbogatejše kraje, rursko ozemlje, plačevala je delavce zato, da niso delali, in ravno to ji je kopalo grob, njena marka je padala v globočine, ki jih mi, četudi smo padli v milijone, še izračunati ne znamo. Poročila iz Nemčije kažejo neznosno bedo. To so hoteli izrabiti nacijonalru prenapetneži in so že sanjanli o novi Veliki Nemčiji. Ludendorff si je ogledoval že južno mejo na Koroškem in tudi pri nas zbiral motjii za mogočno vstajo.’ Konca sanj, enonočne revolucije v Monako-vem, se še spominjamo. Beda raste naprej, Avstrijci se po svojih močeh trudijo pomagati, vse oblasti kličejo na pompč — bratom. Nemčija se je sedaj uklonila Francozom. Ali jo bo to rešilo smrti in razpada, bo pokazalo novo leto. V minulem letu so Nemci prvič čutili, biti pod tujo oblastjo; zunanji Nemci pod Francozi v Porurju in Porenju, nekdanji avstrijski Nemci pa na južnem Tirolskem. Globoko v srce jih boli to, na vse mogoče načine skušajo jim o- govorilo tesno vprašanje: „Kaj še dočakamo, I kaj pride še nad nas?“ Poslovil sem se naglo in tiho, boječe sko- ! raj, kakor se poslavlja človek, ki je pomoti zašel v tuj dom. S še težjim kamenom sem se napotil na grob materin. To me zaboli vsakikrat v dušo, kakor bi zaščemelo to nasprotje duševno oko: če vidim grobišče, kraj smrti in trohnobe, tako čudovito ožarjeno z vsem bogastvom in z vso krasoto solnca. Bolj nego kdaj poprej me je zabolelo v globino srca tedaj. Počasi sem stopal med grobovi, da sem dospel do groba materinega. Vitek trn se je vil okoli preprostega križa. Tvojega življenja podoba, o mati; križ in trnje, trpljenje vse tvoje živlienie. Na vrhu je gorela rdeča roža: simbol tvojega srca, o mati, ki je gorelo in krvavelo vse življenje v ljubezni in bolesti. Dolgo sem stal ob grobu» da sem začutil utrujenost. Tedaj sem sédel na nizki grič, ki spi nod niim njena utrujena ljubezen; sklonil sem glavo, naslonil jo v obé roki. In sem mislil na njeno ljubezen, vir, ki se ne bi izsušil v tisočletnem trpljenju, darovanju in žrtvovanju. Mislil, kako slabotno, skopo in malomarno sem ji vračal vso to ljubezen, vso dobroto. Kako naj popravim ta svoj veliki, preveliki greh, o mati? Ga li izperem in izbri- hraniti vsaj najpotrebnejše pravice. Južnotirol-ski Nemci so poslali celo svoje žene k laški kraljici prosft, da se njihovim otrokom vsaj pusti materni jezik. Stara Nemčija je ponem-čevala, stara Avstrija tudi — in sedaj imajo razvaline svojih prej tako mogočnih držav. O, da bi se Nemcem vsaj sedaj odprle oči, kako pravičen je naš boj za materni jezik! Takoj bi zavladal mir med nami. Kakšne koristi imajo naši Nemci od ponemčevanja? Prepire v skoro vseh občinah, pijančevanje, podivjano mladino, ki niti misijonarjev ne pusti pri pokoju, in nezadovoljstvo, ki se pri volitvah kaže v obilnih soc.-demokraških glasovih celo v izključno kmetskih občinah. Najmočnejša stranka nove Avstrije, kršč.-socialna, je začela znova sanjati o Veliki Avstriji, dr. Seipel je to celo javno izpovedal na nekem volilnem shodu na Tirolskem, vse to so prazne sanje, dokler Avstrija niti do svojih narodnih manjšin ne zna bitj pravična, kaj še le prikupljiva. Z vstrajnostjo smo se borili v minulem letu za pametne, nam primerne šole, v katerih bi se otroci naučili materinega in nemškega jezika, a še teh nam ne dajo. Povsod, kjer se stariši iz usmiljenja do svojih otrok potegujejo za take šole, nahujskajo ljudi, ki so jih že sami zastrupili z napačno vzgojo, proti našim zahtevam, in s pomočjo ten zàpeija'rVm •ìjutìi‘ vpijejm’po ‘sVciu. Slovenci sami nočejo šol na podlagi materinega jezika! Če se kak Nemec v Kanalski dolini ali na južnem Tirolskem izneveri nemškemu narodu, ga po svojih listih razkričijo za odpadnika, izdajalca in poturico, pri nas pa imajo šole in vse tako urejeno, da iz našega ljudstva delajo odpadnike in poturice, ki so potem hujši kakor pravi Nemci sami. Ali je to lepo in značajno?! Sramota za narod, ki hoče biti kulturen! Svetlo točko v boju za naše pravice pa sem vsaj pičico, če nokleknerh na tvoj grob in ga pomočim s solzami trpljenja in kesanja? Odnuščaš, o mati, ko vidiš, kako zdaj trpi tvoj sin? Kako slabo sem ti vračal tvojo ljubezen» o mati ! Bi li odpustila vso mojo nekdanjo hladnost in površnost, ako bi se zbudila zdaj, oživela, vstala, in bi ti potožil vse gorje, odkril ti svoje srce, s tisoč puščicami prebodeno? Ali bi, o mati, mati... ? Toda ne, ne, mati, le spi mirno in pokojno! Ne želim, da bi še živela. Ne, srečna, o mati, da si mrtva. Sicer bi letelo zdaj kamenje tudi vate. A kako bi moglo nositi te udarce' tvoje srce? Ko bi jih čutila le ti, vem, vse bi pretrpela. Ker pa zadevajo tvojega otroka — kako bi jih pretrpela, o mati moja? V mraku sem se poslovil. Od odprtega groba, kamor so bili pred leti pogrebci pravkar spustili krsto z mrtvo materjo, sem odhajal laže nego danes. Za slovo sem vzel s seboj rdečo rožo. Ko sem se drugo jutro po kratkem, mučnem snu prebudil in pogledal po sobi, sem videl, da so rdeči listi cveta razsuti po mizi. Tako se je razsulo tvoje goreče srce, o mati, v ljubezni in žrtvovanju za nas otroke. Kako bi naj potem še živela? Kdorkoli si. kjerkoli si, ki bereš to, ali ljubiš, svojo matèr? Ljubi jo, dovolj je ljubil ne boš nikoli. smo le videli v minulem letu. Na kongresu Lig Društva narodov meseca junija, na katerem je bilo zastopanih 24 držav in je tam nas zastopal nas sedanji poslanec g. dr. Petek, so se sprejeli sklepi, ki zagovarjajo vse to, za kar se mi bojujemo. Zato bomo v naših prizadevanjih vstrajali dotlej, da si priborimo vse to, kar je teh 24 držav spoznalo za potrebno in pravično. Volitve so pokazale, da imamo v našem ljudstvu jedro, ki drži skupaj, da ga ne premakne noben vihar; le tako si moremo razlagati, da smo lani dosegli le — en glas manj kakor leta 1921. To zanesljivo jedro bo vstrajalo pri svojih zahtevah ob vsakem navalu. V kulturnem oziru opažamo v minulem letu, da so skoro povsod izobraževalna društva začela s svojim delovanjem, četudi nam tako primanjkuje izobraženih kulturnih delavcev. Mlade moči stopajo v vrste naših sobojevnikov. Samo kršč. Ženska zveza še ni mogla razviti svojega lepega in prepotrebnega delovanja, ker ji manjka največ tistih, ki bi prvi bili poklicani, da spoznajo potrebe časa po modernem dušnem pastirstvu. (Dalje sledi.) Seja deželnega kulturnega sveta dne 5. decembra. Za kmetijstvo v velikovškem okraju. Koroški Slovenec, ki je zdaj zdravnik v Novem Jorku, dr. Kuhar, je daroval 350 in zopet 150 milijonov, da se dvigne kmetijstvo v velikovškem okraju. Kulturni svet ta denar potrebuje, da se lažje plačajo stroški prezida-vanja pri Kabonu. Kmetijska zbornica ali kulturni svet. Podpr. Supersberger poroča, kako je ves ustroj kulturnega sveta zastarel. Vsak uradnik dela, kar se mu zdi. Krajevna društva naj bi bila podlaga kulturnega sveta, a izmed 190 takih d niste v s** i h 50 že tn leta več ni zglasilo. AH se naj kulturni svet poživi, ali pa naj napravi kmetijska zbornica, če kmetje svoje proste organizacije — kulturnega sveta — ne podpirajo, bo pač treba, prisiliti jih v zbornico. Kulturni svet v državi in deželi nima primerne veljave, kar se je doseglo, dosetrlo se je le po zasebnem stiku. Ako bo vse kmečko ljudstvo, kmetje in posli, združeno v stanovski zbornici, se bo morala vlada na to zbornico bolj ozirati. Gospodarski napredek. Guverner Zimmermann In Semel sta se izrazila, da gospodarstvo na Koroškem zaostaja. Treba je, da se produkcija resno p.i pešuje. Eno najvažnejših vprašanj je, kako kmetom poskrbeti potrebnih dalječasnih po ojil? Brez kredita ni mogoča nobena pomoč. Treba bi bilo n. pr. posojil za umetna gnojila, ki bi jih ljudje vračali po žetvi. Tako bi mogli pridelek kmalu dvigniti za četrtlnko, pomagalo bi se kmetom in konzumentom. Pri železniški voznini naj bi se jemalo več ozira na kmetijske potrebščine. Zdaj se n. pr. otrobi z Dunaja po voznini podražijo kar za 40%. Inozemstvo prosto uvaža k nam svojo živino, mi oa moramo za izvoz nlomen-ske živine še le iskati dovoljenja in plačevati izvozno carino: Industrija se varuje z visoko carino: kmetijski stroji bi se iz šviceodobivali poceni ali carina jih podražuje za 40%. Taka carina bo industrijo uničila, ker se po taki ceni ne more izvažati, domači odjemalci pa kupiti ne morejo, ker je blago predrago. Razmere so težavne, a bodo še težavnejše. Spomenica predsednikov kmetijskih korporacij. Poroča Washietl: Na Dunaju se je vršilo posvetovanje predsednikov glavnih kmetijskih korporacij: izdala se je spomenica, ki dokazuje težave, s katerimi se bori kmetijstvo že zdaj. Razne potrebščine se podražuje-Jo že daleč čez zlato pariteto, cena kmetijskih pridelkov pa pada pod nio. Spomenica zahteva: L Ako se s carino varuje industrija, naj se brani tudi kmetijstvo. Visoka carina za industrijo, nobena za kmeta, to je nesmisel; kmetijstvo bi se dalo dvigniti, pa se prepušča propadanju, tovarne pa vsled dragih cen v inozemstvo itak ne morejo ničesar prodajati. 2. Naj se revidirajo davčne postave, da se bo kmet pri njih zopet spoznal. 3. Naj se preuredi voznina pri železnici. 4. Naj se prenaredi vinska postava, da se ne bo za sladek mošt plačeval davek kakor za vino. 5. Naj se pusti prosto izvažati les in živino. Le tako pridemo do tuie valute in se zboljša trgovinska bilanca. 6. Naj se poskrbi kmetr.m večletnega kre dita: če se mora plačevati 30 do 60% obresti, si kmet ne more izposojevati denarja. Postavno znižavati obrestno mero, bi ne pomagalo nič. Svetovalo se je, denarja dobiti iz inozemstva: a tuji denar se mora zamenjavati, ko se ga izposodi in ko se vrača, in potem se ga za daljšo dobo sploh ne dobi. Žal so domače kreditne organizacije preslabe in ne morejo vplivati nič na obrestno mero. 7. Glavne kmetijske organizacije (kulturni sveti) naj bodo enakopravne z delavskimi in obrtnimi zbornicami. Vlada naj postavne predloge, ki se tičejo kmetijstva, daje tem organizacijam v presojevanje. Ravn. N a u (Landesverband) poroča, da se bo z novim letom železniška voznina tudi za kmečke potrebščine zvišala za 300—400%. Zadružna zveza (Landesverband) je poskrbela, da še zdaj decembra mesca pride v deželo zadostna mera umetnega gnojila. Pri denarju bi obresti ne bile tako hude, hujši so uradni stroški. Hipotečna banka računa mesečno 3% režije, tako da posojila pridejo na 54%, Ti stroški se morajo znižati. Msgr. P o d g o r c opozarja, da je v spomenici rizba, ki kaže rastoče in padajoče cene, nepravilna, ker izkazuje cene goriškega krompirja na dunajskem trgu; ta cena za nas nima nobene vrednosti. KretMt se je ubil z vladnimi naredbami, ko so se zapirale vloge in zahtevala naznanila premoženja. Tu je razlog, da ljudje ne vlagajo. Pred vojno smo delali povečini s svojim denarjem. Hranilnice so ga imele zadosti za vse potrebe, in povsod so rastle male posojilnice. Hipotečna banka, ki je dobivala svoja sredstva tudi z borze, ni bila tolikega pomena, da bi mogli zdaj reči. borza je kriva dragega kredita na kmetih. Zdaj se ne more storiti nič drugega, kot nadaljevati sanacijo; ko se bo ljudem vrnilo izgubljeno zaupanje, se bo pomalem zopet nabralo iz malih vrelčkov kar potrebujemo. Gagi (soc. deinrikrat iz Vetrinja) govori zoper carino na kmečke pridelke. Striessnig: Kmetom se očita, da plačujejo samo 50% valoriziranega zemljiškega davka, a dobili smo zato drugih davkov toliko, da smo prišli razmeroma na 19.000 r' Vr* je zlata pariteta 14.400 (to se pravi, približno za 25%. je kmetijstvo zdaj višje obdačeno kakor pred vojno). Za mero osebnodohodninskega davka smo predlagali 30.000kratni čisti donesek zemljišča, davkarija pobira posebne doklade od vsakega goveda. O blagovnem davku smo mislili, da se pavšalira, a moramo poleg tega pavšala plačevati za vsakega prašiča, ki se zakolje, za vsako desko, ki se na žagi uža-ga za dom, za vsako vrečo žita, ki se za krušno daje v mlin. Tega ne prenesemo naprej. Živinoreja. Poroča inž. Scheuch: Po vrsti se je vršilo pregledovanje in premiranje živine: V celovški okolici je živina slabo zrastna in drobnih kosti, treba bo od drugod dobiti boljših juncev. V D o 1 i n i sta se prignala na ogled samo dva bika! Izredno lepa je živina v Ingol-stalu, v Št. Vidu so razmere manj ugodne. V Kotičah se premalo skrbi za junce, v Šmohoru ni napredka, v Beljaku ima živina debele glave in slabe kosti. Murbodenska pasma v St. Lenartu (Labud) dobro napreduje, v Velikovcu bo treba še par dobrih simendolskih juncev, da se znamenja pasme utrdijo. Vsega vkup se je pregledalo 270 glav, 157 se jih je obdarovalo v skupnem znesku 46 milijonov kron. Kmetje spoznavajo, da je treba opazovati molzečaost krav, katerih se že približno 2000 v deželi stalno popisuje. Obe domači pasmi, melanska in bela. se morata z izbiranjem vzgojiti, da bosta boljše molzli. Napravili se bosta dve živinorejski zvezi, ena za belo, druga za melansko živino. Ti zvezi naj napravita zapisnik krav (Herdbuch) in naj skrbita, da se molža popisuje. Drugod se živina že prodaja po rodovniku, in žival brez rodovnika velja kot manjvredna. Le z rodovnikom je mogoče, jamčiti za dobro pleme in tako se da danes posredovati pri prodaji živine. Zvezama se bosta dala strokovnjaka, ki ju bodeta vodila. Denar se bo dobil deloma od države, deloma z doneski društev, deloma iz provizij. + Živinorejska društva, ki redijo melansko pleme v Avstriji in na Bavarskem, so napravila živinorejsko zvezo. Druga zveza se napravi med koroškimi in štajerskimi društvi, ki redijo belo in tretja zveza za murbodensko pasmo. Na zgornjem Koroškem so se zelo dobro obnesli prašiči, ki so se dobili iz Nemčne. Kulturni svet povprašuje pri zadrugah v Hanove-ru po sedanji ceni prašičev. Za pleme se je kupilo in razdelilo med kmeti 61 ovnov. Cena je bila 9000 do 10.000, v enem slučaju 12.000. Vsi vkup so stali 21 milijonov. (Dalje sledi.) Koroški deželni zbor je zaključil še pred božičnimi prazniki svoje zasedanje in šel na počitnice. Razni osnutki zakonov so se odkazali odborom v proučava-nje, kakor osnutek zakona o varstvu domačih samorastlih, osobito planinskih rastlin, osnutek glede posebnih prenočiš za potujoče brezposelne delavce, ki iščejo delo, osnutek za pobiranje občinskega davka za streljanje s topi-v.ifpTcinmaiTa 'Zcitfčir v Josip, ijponraf. bana], X» htten-reicbgasse 9. — Tlaka Lido v« tiskarna Ant. MachAt in družba, (za tisk odgovoren Jos. Zinkovsk^;, Dunaj, V» Margaretenolatz 7.