PODLISTEK. Nekaj pripovedk iz življenja našega cesarja. (Zbral in prireiil J. Verbajnščakov). Iz ljubezni in spoštovanja do yisokega jubilanta, podajam vam, častiti bralci ,,Slovenskega Gospoidarja", nekaj paberkov iz življenja Nj. Velifianstva. I, NekoC se je podai naš svitli cesar v spremstvu svojega adjutanta na lov divjega petelina. Nevede je prekoračil meje svojega posestva in zašel v tuji gozd, kjer ni imel že več pravice, loviti divjačino. Nesrefia je hotela, da ju je zalotil posestnik tega gozda ravno. ko sta v grmovju z nabitima puškama prežala na divjega petelina. Ves razsrjen približa se lovcema. ,,Kaj, tri sto medvedov, ali dandanes ne veljajo ni6 ve6 lovske postave. — Kdo ste Vi ?" obrne se kmetič proti cesarju ter ga meri od pet do glave. ,,Castnik," glasil se je odgovor. ,,To sam vidim, in mi ni treba dvakrat praviti. IVaSe ime bi rad zvedel," ,,Franc mi je ime." .,Kaj samo Franc? Prosim, ali Vi nimate priimka?" \ l ,,No, pa naj bo. Jožef Franc je moje popolno ime.« \ r^mi ,,2e dobro, da vem, da se lahko pri Njega VeliJanstvu pritožim." Cesar je smehljaje poslušal priprostega kmeti- ga in mu celo obljubil, da vzame tožbo zoper sebe sam s seboj, in da bode skrbel, da \o dobi gotovo ce- sarvroke. > j._., ,_'Jh-tiliiH Prezirljiv pogled kmetifiev je bil tem ftastnikovim besedam odgovor. Odločno je zahleval puške od obeh lovcev. Ko pa sta inu hotela ta dva to zabraniti, poskušal je že s silo, se polastiti cesarjeve puške., Vendar, cesar uiu ne da kar tako puške iz rok, feeš, s silo ne bode pri njem nift opravil. Obljubil mu je, da mu da puško prostovoljno, le Łe se potrudi ž njim na njegov lovski grad. Med tem pa so se že približali kmetifievemu domovju. Njegova žena ga je na pragu pričakovala, ko pa je zagledala tuja gospoda priti z njenim možem in možev čemeren okraz, šla je priSlecema nasproti in moža v svoji radovednosti vprašala po vzroku njegove razburjenosti. ,,Kdo pa bi se tudi ne jezil. Poglej si ta dva lovca. 2e celo noč sta lovila v mojem gozdu divjačino ter mi ugnala petelina, kojega sem že dalje Časa ogazoval ter ga hotel danes ustreliti, da bi ga postavil na dan krsta k obedu. Pri teh zadnjih besedah ozrl se je cesar po sobi ter zagledal ob klopi zibelko z otrokom. _ Smehljaje se nagno čez zibelko, rekoč: ,,Lep, kakor nebeški angeljček." Gospodinja hvaležno pogleda radi teh besed neznanega lovca ter opomni moža, naj lovcema ponudi vendar stol. ,,Pa6 res,"* opravičuje se kmetič, ponuiajoC jima stol, ,,v svoji razburjenosti bi skoraj pozabil, kaj se spodobi. Ti stara pa," obrne se proti ženi, ,,pa jima pripravi zajutrek, gospoda sta bila celo noč na lovu ter sta gotovo lačna." Kmalu so sedeli za mizo pri polni skledi, ter se živahno razgovarjali o tem in onem. Kmetič je hotel vidno napeljati govor na druge reci, da bi lovca brž pozabila, kar se je pred kratkim pripetilo. To je dobro opazila njegova Žena in ga je hote- la malo podtažiti, 6eš, čo misli Še zdaj tuja lovca preS samim cesarjem tožiti. ,,Eh, pustimo to," zareži se kmet nevoljno nad ženo^ ,,cesar ima ravno čas, se s temi malenkostmi pečati. Stvari je konec rn ti stara molfii o tem!" Cesar, ki je ves ta razgovor kmeta s svojo ženo slišal, obrne se do kmeta s prošnjo, 6e je bil že tako dober, da mu je prejšnje prostovoljno odpustil, naj mu izpolni še neko prošnjo. ,,Zakaj pa ne? Ce mi je le mogoče!" ,,Prosim, ste mi li toliko naklonjeni, da ,bi smei biti VaŠemu otroku krstni boter." Gospodinja, komaj da je slišala te besede, s_o je že nagnila prek mize proti cesarju ter mu ponudila roko v znamenje, da mu privoli. ,,Torej, Kdaj smem priti?" vpraša neznani loyec. ,,Prihodnjo nedeljo." ,,Ce bodete le prosti službe," pripomni Še kmetic^ „0, ne bojte se. Bom že gledal, da bom prost službe — pa še nekaj; ali mi dovolite, da smem priti z nekaterimi mojih prijateljev ?" Dnevi do nedelje so hitro potekli, in v nedelio že n a vse zgodaj se je oglasil krstni boter z dvema spremljevalcema. Pa kako? Ne kot kak častnik, ampaki v maršalski uniformi s križcem in dragocenimi zvezdami na prsih v spremstvu dveh svojili adjutantov. Kmetifi, ki ga je takoj spoznal, prestraSil se je« zdrknil pred njim na koiena ter ga prosil, naj mu odpusti. ,,Pustite, kar je minulo," tolaži ga cesar. «Vi ste popolnoma prav ravnali in jaz sam bodem VaS zastopnik v tožbi zoper lovca 7ožefa Franca, in ta Vas že za naprej zagotovim, da je pravioa na Vafil strani. —. Dovolj o tem. Zdaj pa brž h krstu!.