strokovno delo UD K 504.05/.06{282 Rižana) 
IZLITJA NEVARNIH SNOV I OGROŽAJ O KRAŠK O VODO , Onesnaženje Rižane oktobra 1994 zaradi izlitja plinskega olja ob prometni nesreči pri Obrovu 
Janja KOGOVŠEK 
mag, dipl. ing. kem. tehnoi., inštitut za raziskovanje krasa ZR C SAZU, 66230 Postojna, Titov trg 2, SL O MD, Sstituto per lo studio de! Carso presso i I CRS ASSA, 66230 Postojna, Titov trg 2, SL O 
IZVLEČEK 
Dne 12.10.1994 ob 21. uri je prišlo na cesti Podgrad - Kozina pri Obrovu do prometne nesreče, pri kateri se je iz cisterne izlilo blizu 16 m3 plinskega olja. Za zagotovitev neoporečne pitne vode so bila izvedena redna opazovanja izvira Rižane ter občasna izvirov Osapske reke in Ara, kjer se je pričakoval pojav !zlitega plinskega olja. Prispevek podaja rezultate teh opazovanj, saj smo lahko izlitje obravnavali kot sledilni poskus z nepolamim sledilom oz. sledilom, ki se ne raztaplja v vodi. Podana je tudi primerjava pretakanja v vse tri izvire s pretakanjem ob sledilnem poskusu iz Jezerine spomladi 1986. Plinsko olje se je najizraziteje pojavilo po 14 dneh v Rižani po prvih padavinah. V prvem tednu ga je steklo skozi izvir Rižane 88 kg, kar je dobrega pol procenta !zlitega plinskega olja. Manj izrazito, po treh tednih in polpa se je po izdatnih padavinah ob ponovni aktivnosti izvirov v Osapski reki pojavilo tudi v teh izvirih. Pojav olja v izvirih Ara pri Mlinih smo zasledili že 13. dan po izlitju, vendar na osnovi rezultatov ne moremo trditi, da je ta povezava verjetna. 
Ključne besede: krasoslovje, kraška hidrologija, onesnaženje zaradi prometa, kvaliteta vode, 
sledenje, Slovenija, Koprsko primorje 
Key words: karstoiogy, karstic bidrology, pollution due to traffic, water quality, 
water tracing, Slovenia, Koprsko primorje 

UVO D 

Danes se vse bolj večata ekološka ozaveščenost in skrb za zdravo življenjsko okolje, ki vključuje tudi eko­loško neoporečno hrano in vodo. V zadnjih letih z za­skrbljenostjo spremljamo posledice razlitja naftnih deri­vatov ob raznih nesrečah na kraškem svetu. 
V začetku osemdesetih let je prišlo do večjega pri­mankljaja nafte v Petrolovem skladišču pri Postojni. Domnevali so, da je odtekla v kraško podzemlje. Ker je bil zelo možen pojav nafte v bližnji Planinski jami in v izviru Malni, zajetem za vodno oskrbo občine Postojna, je bilo organizirano daljše opazovanje v Planinski jami in na črpališču Malni, hkrati pa je bilo nabavljeno tudi aktivno oglje, če bi se pojavila nafta v črpališču. Na ve­liko srečo se nafta ni pojavila na opazovanih točkah, kar je sprožilo domnevo, da nafta ni odtekla v kras. Tedaj je bilo to eno prvih resnih opozoril, kako nenačrtna grad­nja, kot tudi vsako izlitje večjih količin nevarnih snovi zaradi drugih vzrokov, lahko ogroža kraško vodo, še po­sebno tisto, ki jo imamo zajeto za vodno oskrbo. Stroški opazovanj in vseh aktivnosti v zvezi s tem dogodkom so bili visoki, vendar pa bi bili v primeru onesnaženja Mal­nov sanacijski stroški še neprimerno večji. 
Podobna nesreča se je pripetila leta 1991 na Dolenj­skem, kjer je inštitut za raziskovanje krasa ZR C SAZU sodeloval pri ugotavljanju širjenja i z i ste snovi v kraškem podzemlju. Po izteku približno 30.000 I kurilnega olja v Tovarni kemičnih kondenzatorjev v Žužemberku smo opazovali pojav tega olja v izvirih ob Krki. Da bi pri­
Janja KOGOVŠEK : (ZLITJA NEVARNI M SNOV I OGROŽAJ O KRAŠK O VODO . 541-148 
dobili novo znanje o pretakanju snovi, ki se z vodo ne mešajo, kot so kurilno olje, nafta, smo ta opazovanja dopolnili s sledilnim poskusom s fluorescentnim sledi­iom uraninom (Habič, 1991). Ugotovljeno je bilo, da se je velik del olja zadržal kot sorazmerno izoliran oljni madež v podzemlju, ki so ga dosegli z vrtino, in je bilo možno določeno količino izčrpati kot tudi kasneje spremljati višino olja v vrtini. O d začetnih več kot 30 m višine olja v vrtini smo ga po 4 letih (30.3.1995) našli še 0,62 m. To kaže na zelo počasno odtekanje z območja oljnega madeža, kar pa je bil tudi vzrok, da nt prišlo do hitrega in velikega onesnaženja Krke v času izliva, am­pak je šlo za počasno, dolgotrajno iztekanje, kar pa po­meni daljšo akumulacijo v kraškem podzemlju. 
Le dve leti kasneje je prišlo do izlitja nafte in kuril­nega olja ob avtomobilski nesreči 8. oktobra 1993 pri Kozini, ki je ogrozilo tudi kvaliteto vode v zajetju Riža­ne (Knez <?f al., 1994). Do izlitja je prišlo ob prometni nesreči, ko se je prevrnila cisterna s priklopnikom in se je izlilo v bližnjo okolico 18 t nafte in kurilnega olja. Nafta je s površja hitro odtekla, po ocenah očividcev je bila požiralnost 10 do 20 I s"1 , in prenikala globlje v kras do podzemeljskih vodnih tokov ter svojo pot na­daljevala skupaj z njimi. Tako so na osnovi že raziska­nega pretakanja s sledilnimi poskusi, ki so pokazali od­tekanje potokov in podzemnih vod izpod Brkinov pod Matarskim podofjem v izvire Osapske reke, Rižane, Bra­čane, Mirne in v obmorske kraške izvire v Kvarnerskem zalivu pri Opatiji (Krivic, 1987, 1989) sklepali na možen pojav nafte na vseh teh točkah. Ker so izviri v Ospu preliv visokih voda Rižane, je bil možen pojav nafte tudi tu, pa tudi v izvirih Timava, saj vode z območja seve­rozahodno od Kozine odtekajo v to smer. Vzorčevanje na terenu in ogled jam so opravili člani Inštituta za raz­iskovanje krasa ZR C SAZ U po naročilu Ministrstva za okolje in prostor, ki je nalogo financiral. Analize vode Rižane je opravljal sanitamo-kemični laboratorij Zavoda za socialno medicino in higieno Koper (določanje mine­ralnih olj s plinskim kromatografom po ekstrakciji z me­tiienkloridom v kislem). Mineralna oija se v Rižani niso pojavila, saj so vsi zajeti vzorci vsebovali koncentracije pod 0,005 mg/l. Vzorci vode pa so bili vzeti še na 6 drugih mestih. Vsebnost mineralnih olj so določili na Hidrometeorološkem zavodu z metodo fluorescence v ekstraktu s heksanom. V izviru Boljunca ni biio mine­ralnih olj, rahlo povišana vsebnost (0,016 mg/i) pa je bila določena v Osapski jami 18 dni po izlitju olja ob zelo visokem vodostaju. Večja povečanja so bila dolo­čena v Veliki Kozinski jami in v Cikovi jami. Vendar teh povečanj niso pripisali razlitju nafte in kurilnega olja ob nesreči pri Kozini, ker je bilo bolj verjetno, da sta imela olje in nafta izvor v bližnji železniški progi in cesti med Kozino in Rodi kom in sta prišla v podzemlje z direktnim prenikanjem s površja. 
Maksimalna dopustna meja mineralnih olj v pitni vo­di je v normalnih razmerah 0,01 mg/l, v izrednih raz­merah pa 0,1 mg/l (Ur. I. SFRJ št. 33/87, 13/91). Nave­dena največja dopustna količina je enaka tudi v zako­nodaji Evropske skupnosti (CD 80/778 EEC). 
IZLITJE PLINSKEGA OLJA PRI OBROVU 
Dne 12.10.1994 ob 21. uri je prišlo na cesti Podgrad 
- Kozina pri Obrovu do prometne nesreče; tedaj se je iz cisterne izlilo blizu 16 m-3 plinskega oija (slika 1). Kot je bilo ugotovljeno že ob omenjeni nesreči pri Kozini, je izliti tovor tudi tokrat zelo hitro odtekel s površja v kraško notranjost, tako da ugotavljamo, da ob takih ne­srečah ni možno izlite snovi prečrpati in preprečiti od­toka v kras. O b izlitju pri Obrovu je uspelo izolirati le zemljo, prepojeno z oljem (slika 2). Do izlitja in hitrega prenikanja v kraško notranjost je prišlo na območju drugega varstvenega pasu zajetega vodnega vira Rižana približno 1 km jugozahodno od ponikalnice Jezerina (Pogoran), za katero je bila ugotovljena s sledilnimi poskusi leta 1986 zanesljiva zveza z izviroma Rižane in Osapske reke (Krivic, 1989). 

O b injiciranju je pretok potoka Pogorana, v katerega je bilo vlito sledilo rodamin, znašal 81 I s"?, pretok so­sednje ponikalnice Perilo pa 75 I s"1 . Rodamin se je pojavil izrazito po padavinah v Rižani, in sicer 18 dni po vlitju, maksimalna koncentracija pa je nastopila po 21,5 dneh. V enem mesecu po pojavu sledila je izteklo skozi Rižano 10,6% rodamina, hitrost pretakanja pa je znašala 35 m/h. V Osapski reki se je rodamin pojavil 21 
Slika 1: Mesto izlitja plinskega olja pri Obrovu ter mesta vzorčevanj: Rižana, izviri Osapske reke in Ara. Fig. 1: The location of oil spill near Obrov and the sampling points: The Rižana, Osapska Reka and Aro springs. 
Janja KOGOVŠEK: (ZUTjA NEVARNiH SNOVI OGROŽAJO KRAŠKO VODO, MÎ-148 
Slika 2: Po nesreči je uspelo izolirati le zemljo, prepojeno s plinskim oljem. Fig. 2: After the accident only the soil, saturated by oil, was isolated. 
dni po vlitju v vodnem valu po padavinah. Maksimalna koncentracija je bila Štirikrat manjša kot v Rižani, ven­dar je bii maksimum izrazit. Hitrost pretakanja v smeri Osapske reke je bila 35 m/h, enaka kot v smeri Rižane. V izvirih Ara se je rodamin pojavil po 11 dneh po vlitju, še pred nastopom vodnega vala po padavinah in v niz­kih koncentracijah. Izračunana hitrost pretakanja je bila 67 m h-1. V izviru Sv. ivan v Buzetu se je pojavil roda­min po 11 dneh, kar pomeni hitrost pretakanja 72 m h"1 . Zaradi nizkih koncentracij ni bilo mogoče potrditi zveze voda z območja Brkinov s povodjem Mirne, čeprav bi bile ugotovljene hitrosti pretakanja možne (Krivic et al., 1987), kot tudi ne ovreči. 

Spremljanje prisotnosti plinskega olja v vodi Rižane, 
Osapske reke in izvirov Ara pri Mlinih 

Na osnovi tega znanja je bila ob nesreči pri Obrovu sprejeta ocena, da bodo na širjenje onesnaženja pred­vsem vplivale padavine oz. povečani pretoki voda in da je zato potrebno podrobneje spremljati vsebnost nafte v zajetju Rižane, občasno pa tudi v izviru Osapske reke in v izvirih Ara pri Mlinih. Pregledali smo tudi območje med mestom nesreče in naštetimi izviri, če bi bilo mož­no priti do vodnega toka. Ker na tem območju ni kraških pojavov, predvsem brezen in kraških jam, ki bi nam omogočili zajem vodnih vzorcev oz. ugotovitev možne prisotnosti plinskega olja, kar bi kazalo na smer in hit­rost pretakanja, smo na inštitutu za raziskovanje krasa vzorčevali izvir Osapske reke in vodo izvirov Ara pri Mlinih, analize mineralnih olj nam je opravit Hidrome­teorološki zavod Slovenije z metodo določanja fluores­cence v ekstraktu s heksanom. 
Analize vzorcev Rižane so od 7. do 11. dne po ne­sreči jemali enkrat dnevno, od 12. do 16. dne trikrat dnevno, nato pa do 3.11.1994 zopet enkrat dnevno. Analizo vzorca razlite snovi kot tudi analize vzorcev Ri­žane je opravit Sanitarno - kemični laboratorij Zavoda za socialno medicino in higieno Koper z metodo plinske kromatografije po ekstrakciji s heksanom, naročnik pa je bil Rižanski vodovod Koper, ki nam je tudi posredoval rezultate meritev, za kar se mu lepo zahvaljujemo. 
janj3 KOGOVŠEK : IZLITJ A NEVARNI H SNOV I OGROŽAJ O KRAŠK O VODO . 141-148 

Rezulati meritev 
Na vzorcu iziitega tovora je bito ugotovljeno, da gre za plinsko olje D2. Rezultati meritev koncentracije oglji­kovodikov v izvirih Rižane, Ara pri Mlinih in Osapske reke kot tudi količine padavin na padavinski postaji Podgrad ter srednji dnevni pretoki Rižane na vodomerni postaji Kubed so zbrani v tabeli 1. 


Pojav plinskega olja D2 v Rižani 

Po izlitju plinskega olja ob nesreči 12 dni ni bilo pa­davin, ki bi pospešile pretakanje olja v kraškem pod­zemlju. Dvanajsti in trinajsti dan pa so padle manjše ko­ličine padavin, ki so povečale pretok Rižane na dva­kratno vrednost. To je povečalo hitrost pretakanja vode in olja v podzemlju, vendar so zabeležili pojav ogljiko­vodikov šele v vzorcu 26.10.94 ob 20.00, to je 14 dni po nesreči. Potovalna hitrost olja in vode je znašala 45 m h 1 , izrazitemu pojavu oija (80 pg dm~3) je sledil upad njegove koncentracije s sočasnim počasnim upadanjem pretoka, kar si razlagamo s potiskom dela olja, ki se je najprej scedil v vodonosnik. Močnejše spiranje pa je nastopilo po izdatnih padavinah 29, oktobra, ko se je pretok Rižane povečal kar na 22,8 m3 s"1 (srednji dnevni pretok). Sočasna povečana koncentracija oglji­
80 
mm 


m3/s 70 
M9/1 
60 ­

50 ­
40 -­

30 -­
20 
izlitje 
10 ? 
« 
0 kovodikov ni bila zabeležena, vendar pa je bila to po­sledica zelo velike razredeitve saj se je pretok povečal kar 20-krat. Lahko bi tudi rekli, da se je ob nespre­menjenem pretoku koncentracija 20-krat povečala. Prvo povišanje so ugotovili dan kasneje, ko je pretok neko­liko upadel, z nadaljnjim upadanjem pretoka pa je upa­dala tudi vsebnost ogljikovodikov. Merjene vrednosti so razvidne iz tabele 1 in slike 3. 
Izdatne padavine (70 mm) so iztisnile večjo količino olja iz podzemlja, ki je prišla na dan v izviru Rižane v vodnem valu od 29. do 31. oktobra. Prve nadaljnje pada­vine so bile po prvem tednu v novembru, ko je verjetno prišlo do ponovnega ne koliko intenzivnejšega iztiskanja olja, vendar tedaj ni bilo več meritev. Seveda pa je zelo možno, da tega iztiskanja z meritvami ne bi zaznali, ker je meja detekcije te metode 10 !Ig dm"3 , povečan pre­tok pa pomeni veliko razredčevanje. Na osnovi razpolo­žljivih podatkov, srednjih dnevnih pretokov Rižane in analiz koncentracije ogljikovodikov smo izračunali koli­čino plinskega olja, ki je odtekla skozi Rižano. Ta znaša za čas meritev v zadnjem tednu oktobra 88 kg, kar je dobrega pol procenta !zlite količine. Iz slike 4 je razvid­no časovno odtekanje, ki se je ojačalo po vsakih pada­vinah, naj intenzivneje pa v vodnem valu konec oktobra. Do manj intenzivnega spiranja in iztekanja pa je pri­hajalo še novembra in v manjših količinah tudi kasneje. 
- Pretok-RiŽANA 
Konc.ogljikovodikov -
RiŽANA 
-o - Padavine - PODGRAD 

-* - Kono.miner.olj - MLiNi 
-& - Konc.miner.olj - OSP 


08.Oct 13. Oct 18. Oct 23. Oct 28. Oct 02. Nov 07. Nov 12. Nov 17. Nov 1994 
Slika 3: Prikaz padavin na padavinski postaji Podgrad v mm, srednjega dnevnega pretoka Rižane na vodomerni 
postaji Kubed v m3/s ter vsebnosti plinskega olja v izvirih Rižane, Osapske reke in Ara v pg/l v času opazovanj po 
izlitju plinskega olja pri Obrovu 12. oktobra 1994. 
Fig. 3: Rainfall, meteorological station Podgrad in mm; mean daily discharge of the Rižana at the gauging Kubed in 
m3/s; oil level in Rižana, Osapska reka and Aro in pg/ I during the observations after the accident at Obrov, 
October 12, 1994, 

Janja KOGOVŠEK: IZLITJA NEVARNIH SNOVI OGROŽAJ O KRAŠKO VODO , 14 M <18 
Dalum Padavine Pretok -Kom: Konc. miner Konc. ogljikovodikov olj miner.olj 
POD -RIŽAN A RIŽAN A MLINI-OSAPS ­GRA D reviri AR A KA REKA 


mm  m 3 s"1  !ig dni 3  M8  3  -j PS cfm  
12.10.94 0 0  0,963  pmd  
13.10.94 0 0  0,87  pmd  
14.10.94 00  0,782  pmd  
14.10.94 00  0.782  pmd  
16.10.94 00  0,7  prod  
17.10.94 00  0,782  pmd  
18.10.94 00  0,624  pmd  pmd  
19.10.94 0 0  0,7  pmd  
20.10.94 0 0  0,554  pmd  
21.10.94 00  0,554  pmd  
22.10.94 00  0,554  pmd  
23.10.94 00  0,554  pmd  
24.10.94 08 17,4  pmd  
24.10.94 13  0,782  pmd  
24.10.94 19  pmd  
25.10.94 08 7,6  pmd  
2S.10.94 13  0,963  pmrj  17  
25.10.94 20  pmd  
26.10.94 0?  pmd  
26.10,94 13  0,87  pmd  
26.10.94 20  80  
27.10.94 07 9,8  70  
27.10.94 13  0,782  10  
27.10.94 20  10  
28.10.94 08  50  
28-10.94 13  1,26  15  12  
28.10.94 20  10  
29.10.94 08 70  22,8  10  
30.10,94 0 8  18,2  3 0  
31.10.94 08  8,38  15  
1.11.94 08  10  
2.11.94 08  pmd  pmd  pmd  
3.11.94 08  0,1  pmd  
9.11.94 12  14  
12.11.94 12  14  

pmd = pod mejo določljivosti 

Tabela 1. 
Table 1. 


Pojav plinskega olja D2 v Osapski reki 

Osapska reka je bila suha do padavin v začetku no­vembra. Dne 2.11. pa je pričela teči, a v vzetem vzorcu nismo ugotovili povišanih vsebnosti mineralnih olj. O b naraščajočem pretoku 9. in 12. novembra sta zajeta 
Slika 4: Dinamika iztekanja vode in plinskega olja v 
izvirih Rižane. 
Fig. 4: The dynamics of oil and water outlets at the 
Rižana springs. 

vzorca vsebovala 0,014 mg dm"3 mineralnih olj, kot je razvidno iz tabele 1 in slike 3. Vzporedno s strmim na­raščanjem pretoka, ko je bila opazna večja kalnost, je naraščata tudi specifična elektro prevodnost, tempe­ratura pa je upadla, kar kaže na dotok sveže vode (Kogovšek et al, 1994). Prvi pojav plinskega olja je bil opazen ob prelivanju vode iz izvirov Osapske reke, ki je sledilo izdatnim padavinam 29.10.94 (70 mm - pada­vinska postaja Podgrad) ter dodatnim padavinam v za­četku novembra. Padavine konec oktobra so izdatno po­večale pretok Rižane, niso pa zadostovale za prelivanje v Osapsko reko. Plinsko olje je bilo ugotovljeno v vzorcu 27. dan po nesreči, možno pa je, da se je po­javilo že kak dan prej, ko nismo jemali vzorcev, zelo verjetno v višji koncentraciji kot kasneje. Podobno kot je ugotavljal že Krivic (1989) smo tudi mi zabeležili v Rižani približno 4-krat višjo koncentracijo plinskega olja kot v izvirih Osapske reke. Sklepamo, da je bita hitrost pretakanja najmanj 27 m h"1, možno pa je, da je bila okoli 30 m h-1 . Način pretakanja plinskega olja smo ugotavljali za razmere nizkih voda. 
Verjetno pa so bile sorazmerno nizke vode tudi ob sledenju leta 1986 (Krivic ef al., 1989), ko se je sledilo iz jezerine pojavilo po 21 dneh na začetku vodnega vaia, kar je pomenijo hitrost pretakanja 30 m h"1 . 
Po izlitju nafte in kurilnega olja pri Kozini oktobra 1993 ob visokem vodostaju so bili izviri Osapske reke aktivni. Pojav mineralnih olj so zabeležili 18. dan po izlitju (Knez et al., 1994). Spremljanje mineralnih olj v izvirih Rižane, ki je bilo najprej 3 dni enkrat dnevno, nato 4 dni dvakrat dnevno, nato pa zopet 5 dni enkrat dnevno, do 17. novembra pa še občasno, je pokazalo v vseh primerih negativen rezultat, torej koncentracijo pod 10 pg dm*3 oz. pod 0,01 mg dm"3 . Omejevalni faktor je tu sorazmerno visoka meja detekcije metod za take namene, zato ne moremo reči, da nafta in kurilno olje nista iztekala tudi v izvirih Rižane, čeprav v zelo 
Janja KOGOVŠEK : IZLITJ A NEVARNI H SNOV I OGROŽAJ O KRAŠK O VODO , 141-148 
nizkih koncentracijah. Tudi koncentracije pod 0,01 mg dm"3 ob visokih pretokih 10 m3 s"1 in več dalj časa lahko pomeni večjo količino snovi. Tako bi koncen­tracija 0,005 mg dm"3 ob pretoku 5 m3 s"1 v 1 mesecu pomenila iztok 65 kg nafte oz. kurilnega olja. Tako spiranje pa verjetno lahko traja tudi do več mesecev. Vendar pa sklepamo, da je večji del nafte verjetno tedaj odtekal v visokovodni preliv, v izvire Osapske reke. 


Pojav plinskega olja D2 v izvirih Ara 
Izviri Ara so bili aktivni že v času izlitja, tako da smo 
od 18. oktobra dalje, ko je bila koncentracija mineralnih 
olj pod mejo detekcije (0,005 mg dm"3), pa do 2. 
novembra, ko je zopet padla pod mejo detekcije, dva­
krat ugotovili povišanje mineralnih olj (tabela 1 in slika 
3). 
Prvo povišanje vsebnosti mineralnih olj smo zabe­ležili 25. oktobra, 13 dni po izlitju in en dan pred po­javom plinskega olja v Rižani. To je v času po manjših padavinah, ko se je pretok Rižane podvojil, medtem ko se pretok izvirov Ara ni vidno povečal. Možno bi bilo, da je prišlo do pojava olja že dan ali dva prej, a tedaj nismo jemali vzorcev. Kaže, da na hitrost pretakanja v tej smeri niso bistveno vplivale padavine, izračunana hitrost pretakanja s točke razlitja v izvire Ara je tako ob sorazmerno nizkem vodostaju 53 m h-1 (če je prvi pojav po 13 dneh) ali več. 
S sledilnim poskusom v Jezerini junija 1986 (Krivic et al., 1989) so ugotovljali zaradi neizrazitega pojava sledila v izvirih Ara, da ne morejo z gotovostjo sklepati na povezavo z vodami z območja Brkinov, kot je ne morejo tudi izključiti. Voda iz jezerine se je v izvire Ara pretaka s hitrostjo 67 m s"1, sledilo pa se je pojavilo še pred vodnim valom; torej je šlo za pretakanje nizkih voda. 
Čeprav je tudi pojav !zlitega olja po nesreči pri 

Obrovu v izvirih Ara zaradi majhnega Števila vzorcev in "nizkih koncentracij vprašljiv, podobno kot v primeru sledilnega poskusa leta 1986, pa se zdi ta povezava ver­jetna; a ker imamo na voljo le dva nezadostna dokaza, to povezavo lahko dokaže le ustrezen sledilni poskus. 
Od 24. oktobra 1994 dalje so spremljali vsebnost mineralnih olj tudi na Hrvaškem v izviru Sv. Ivan v Buzetu. Iz njihovih podatkov je razvidno opaznejše po­večanje vsebnosti mineralnih olj od 27. do 30. oktobra, tako da sklepamo, da se je izlito plinsko olje odtekalo tudi v tej smeri, čeprav ni znano izhodno stanje pred nesrečo. 


Primerjava rezultatov sledenja leta 1986 m rezultatov opazovanj ob izlitju plinskega olja pri Obrovu 
Plinsko olje se je oktobra 1994 pojavilo v Rižani izrazito po 14 dneh v upadu manjšega vodnega vala ob pretakanju s hitrostjo 45 m h"1. Ob sledenju maja 1986 se je sledilo pojavilo v Rižani po 18 dneh, potovalo pa je s hitrostjo 35 m h"1 . Možno je, da je ta razlika v pretakanju odraz različnih vodnih razmer v obeh pri­merih, predvsem različnih velikosti in časa pojava prvih vodnih valov po izlitju, ki sta v obeh primerih vplivala na pojav sledila v vodi Rižane, a žal nimamo hidro­loških podatkov za leto 1986. Morda pa moramo razlike delno pripisati različnemu načinu pretakanja vode in v vodi topnih snovi v primerjavi s snovmi, ki se v vodi ne topijo (plinsko olje, nafta, kurilno olje). 
V izvirih Osapske reke smo določili prisotnost mi­neralnih olj v vzorcu 27. dan po izlitju, zelo verjetno pa se je pojavila že nekaj dni prej, v začetnem delu vod­nega vala (ob prvem pojavu vode v izvirih nismo ugo­tovili prisotnosti). Temu bi ustrezala hitrost pretakanja 27 m h"T oz. do 35 m h"1 . Ta rezultat se dokaj dobro sklada z ugotovitvami hitrosti pretakanja vode s fluo­rescentnim sledilom, ugotovljenimi s sledilnim posku­som spomladi 1986. 


Kaj lahko zaključimo ? 
Nesreče, kjer iz katerega koli vzroka odtečejo v kras večje količine nevarnih snovi, so zelo nevarne, ker ogro­žajo naše okolje in predvsem pitno vodo. Še posebno zato, ker o pretakanju nepolarnih snovi, ki se ne raz­tapljajo v vodi, še zelo malo vemo, čeprav na osnovi dosedanjih opazovanj sklepamo, da odtekajo po poteh, ki jih ubira s površja v kraško notranjost tudi padavinska voda. 
Vsekakor je reševanje konkretnih primerov, ko pride do izlitja nevarne snovi in je treba predvideti smeri in hitrosti odtoka, dosti lažje, če so bile predhodno že opravljene raziskave smeri in hitrosti odtekanja voda. Hidrogeološke in hidrokemične raziskave in sledilni po­skusi omogočajo ugotavljanje teh neznank. Z a vsak za­jeti izvir za oskrbo prebivalstva s pitno vodo bi morali poznati območje, s katerega se steka voda vanj, da bi tako lahko varovali njeno kvaliteto, kot tudi primerno ukrepali, če bi prišlo do nepričakovanega onesnaženja na območju zaledja izvira. Vendar pa to še ni dovolj, da bi si zagotovili čisto vodo, kot je pokazal tudi opisani primer; potrebno bo narediti več, da se izognemo takim nesrečam, oz. da bi ob nesrečah s primerno gradnjo cest preprečili direktni odtok neželenih snovi v kras. 
Izlitje plinskega olja pri Obrovu smo skušali tudi sicer uporabiti, da bi pridobili koristna nova spoznanja, saj smo ga zaradi načrtnega spremljanja vsebnosti plin­skega olja v Rižani, Osapski reki in izvirih Ara lahko uporabili kot sledilni poskus s sledilom, ki ni topno v vodi. V Rižano se je pretakalo plinsko olje s hitrostjo 45 m h"1, hitreje kot sledilo v času sledilnega poskusa leta 1986 (Krivic ef. a!., 1989), v izvire Osapske reke pa s hitrostjo okoli 30 m h"1, kar se približno sklada z rezul­tati sledenja 1986. Verjetno so vzroki teh razlik pred­vsem v različnih hidroloških razmerah, vendar pa se na­

Janja KOGOVŠEK : IZÍJTJ A NEVARNI H SNOV ! OGROŽAJ O KRAŠK O VODO . Î41-14 8 
kazuje, da se organske kapljevine pretakajo podobno kot voda oz. z vodo. 
V enem tednu, ko so bile izmerjene najvišje kon­centracije plinskega olja, je izteklo z vodo Rižane 88 kg plinskega olja, ko je bila voda Rižane izven uporabe. To iztekanje se je kasneje nadaljevalo v nižjih koncen­tracijah. Zelo verjetno pa je ob vsakih naslednjih pada­vinah in povečanju pretoka Rižane prihajalo do inten­zivnejšega spiranja, verjetno v koncentracijah, ki jih ni bilo mogoče ugotoviti z uporabljeno metodo in so pod največjo dopustno mejo, ki jo določa Pravilnik o higi­enski neoporečnosti pitne vode in je enaka kot v zako­nodaji Evropske skupnosti. To pomeni, da počasno spi­ranje akumuliranega plinskega ofja lahko traja tudi deset let in več. V primeru pogostejših nesreč bi prav zaradi vsakokratnega akumuliranja v zaledju izvira lahko prišlo do trajnejšega onesnaženja izvira, ki bi lahko onemo­gočilo njegovo izrabo. Kot v opomin je tu še vedno živ primer izvira reke Krupe, ki bo kot vodni vir zaradi onesnaženja z nevarnimi pol !kloriranimi bifenili izgub­ljen vsaj za eno generacijo. 
Naše pitne vode v večini primerov dezinficirajo, pre-den prispejo do uporabnikov; v Rižanskem vodovodu jo klorirajo s plinskim klorom. V strokovni literaturi opo­zarjajo na negativen vpliv na kvaliteto vode ob klori­ranju, kadar so prisotne organske snovi, ker s klorom nastajajo halogenirani ogljikovodiki, ki so karcenogeni. Po že omenjenem pravilniku je njihova maksimalna do­pustna meja 30 pg dor 3 . Pri kontroli pitne vode so v končnih točkah rižanskega vodovoda ugotovili koncen­tracijo halogeniranih ogljikovodikov - skupnih trihaloge­n meta nov 10 pg dnr 3 (Ožbolt, 1994). 
Halogenirani ogljikovodiki lahko nastanejo ob reak­ciji ogljikovodikov (mineralna olja, plinsko olje...) s klo­rom. Verjetno so produkti te reakcije odvisni od vrste ogljikovodika, količine klora, hitrosti reagiranja, česar pa še ne poznamo dobro in verjetno do sedaj ob podob­nih nesrečah ni bilo načrtno spremljano; bi pa veljalo to upoštevati ob prvi priliki, saj želimo, da bi uživali zdra­vo in čisto pitno vodo, in to ne le na Obali v Koprskem primorju, temveč povsod na slovenskem kraškem svetu. 


RIASSUNTO 
II 12 oitobre 1994, alie 21,00, ne! paraggi di Obrovo é accaduto un incidente stradale, nei corso del quale c'é sta ta una fuoriuscita neile immediate vicinanze di 16 mJ di gasolio D2. Poicbé ci si .ittendeva di vederlo compadre aile fonti del Risa no, di Rio Ospo e dell'Ara, presso tali sorgenti sono stati raccoiti dei campioni, piu frecuentemente in quella dei Risano, saltuariamente presso ie altre due. Proprio grazie a. questa azione sistemática, che aveva soprattutto lo scopo di assicurare acqua pura al Litorale, owero di escludere l'acquedotto del Risano in caso di inquinamento, dispon'samo di nuove informazione su come si spostano nel Carso le sostanze che non si disgregano nell'acqua e sulla durata e sul grado di inquinamento che possono provocare. 
II gasolio ha fatto la sua comparsa nel Risano dopo 14 giorni, in un periodo di decrescenza di una piccola ondala d'acqua provocala dalla pioggia, e si spostava alia velocita di 45 m/h, pió velocemente che nel periodo del disgelo nella primavera del 1986. In concentrazioni piü ridotte é comparso anche aile sorgenti del rio Ospo, probabilmente prima del 27. esimo giorno, quando abbiamo raccolto il campione. Qui la velocita di spostamento era di circa 30 m/h, quasi idéntica a quella registrata durante il disgelo del 1986. E' probabile che il gasolio sia arrivato anche alie sorgenti dell'Ara, nelle vicinanze di Mlini, benché non se ne abbia la certezza visto il grado mínimo di concentrazione. Qui deve essere comparso prima del 13.esimo giorno dall'incidente, quando nel campione raccolto abbiamo osservato un aumento di olí minerali. La velocita di spostamento sarebbe stata quindi superiore ai 53 m/h, leggermente al di sotto di quella registrata durante il disgelo nella primavera del 1986. 
In una settimana sono fluiti con l'acqua del Risano anche 88 chilogrammi di gasolio, quando !'acqua del Risano non veniva utilizzata. Questo fluiré é poi proseguito, forse in maniera piü intensa ad ogni precipitazione successiva e ad ogni ingrossamento del Risano, probabilmente con un grado di concentrazione che non é stato possibile stabilire con il método usato e interiore al valore massimo consentito da! Regolamento sulla purezza igienica dell'acqua potabile, idéntico a quello previsto dalla legislazione dell'Unione Europea. Tuttavia la nostra acqua viene potabílízzata prima di arrivare ai fruitori; nell'acquedotto del Risano viene sottoposta a clorurizzazione. Ma le sostanze organiche, come lo sono anche gli idrocarburi (petrolio, gasolio...) reagiscono con iI cloro e formano idrocarburi alogenati cancerogeni. Secondo il predetto regolamento il limite massimo consentito é di 30 16pg/l. 
Janja KOC.OVŠEK'. IZLITJA NEVARNI H SNOV I OGROŽAJ O KRAŠK O VODO , U1-14 8 
Durante il test effettuato nei punti finali di controllo deil'acquedotto del Risano é slata regístrala una concentrazione di idrocarburi alogenati -insieme di triaiogenmetani pari a TO pg/l. i prodotli di questa reazione dipendono probabiimente da! tipo di ídrocarburo, dalla quantitá di cloro, dalla rapiclitá di reazione, tutte cose che non conosciamo ancora bene e che fi nora, nel caso di incidenti del genere, non sembra si ano state s t udi ate in maniera sistemática. Andrebbero perció a ffron tate alia prima occasione, poiché il nostro des i deri o é di poter consumare acqua potabíle pura e sana, non solo nel Litorale, ma in tutta la regione carsica slovena. 
LITERATURA Inštitut za raziskovanje krasa ZR C SAZU, Postojna. 
Krivic, P., Bricelj, M., Trjšič, N. & Zupan, M., 1987. Habič, P., 1991. Sledenje onesnažene kraške vode po Sledenje podzemnih vodv zaledju izvira Rtžane. Acta razlitju olja v Tovarni kemičnih kondenzatorjev Žužem-carsologica, 16,83-104, Ljubljana. berk. Elaborat. Inštitut za raziskovanje krasa ZR C SAZU, Krivic, f*v Bricelj, M. & Zupan, M., 1989. Podzemne Postojna. vodne zveze na področju Čičarije in osrednjega dela Knez, M., K ran j c, A., Otoničar, B., Slabe, T. & Svelličič, Istre. Acta carsologica, 18, 265-295, Ljubljana. S., 1994. Posledice izlitja nafte pri Kozini. Ujma, 8, 74-Ožboft, S., 1994. Poročilo o spremljanju onesnaženja 80, Ljubljana. na izviru Rižane po izlitju plinskega olja D2. Poročilo Kogovšek, }., Knez, M. & Slabe, T v 1994. Poročilo o Zavoda za socialno medicino in higieno, Koper. posledicah izlitja nafte pri Obrovu 12.10.1994. Elaborat.