KRANJSKI ZVON ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. :=^)7\Izdaja: mestni župni urad v Kranju. (Ij Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1935. St. 12. Posamezna štev. 1 Din. K prazniku Brezmadežne I. "'epu si. lepa si, roža Marija. Ti, milosti polna..." "odo pele nepregledne vrste čistih src Njej, ki je g a 8Početa brez madeža izvirnega greha. Praznik teziriadežne je dan življenja, dan lepote in moči. Vse Žiyl- 6mo ')ri Mariji, Ona je bila nosilka največjega |. 'enja s tem, da je poklonila svetu vir vsega življa.— Kristusa; kot mati večne Lepote in nezlomlji-v v|oči je pa tudi Ona vsa lepa in polna moči. Ta zna-1° dal našemu prazniku že Bog sam in sicer v raju. Je govoril: „Sov.rast.vo bom postavil med teboj in M) Jo med tvojim in njenim zarodom — Žena, ki *e tedaj Bog imel v mislih, ima 8. dec. svoj praznik, Je Marija. Ker je Ona simbol, znamenje lepote in ( p je lahko umeti, od kot tisto nasprotstvo, ki vlada I ^jo in kačo, med Njo in peklom, med Njo in gre 0lu- Mariju mora sovražiti kačo in si svojimi nogami *a streti glavo satanu, ki je prinesel in ki še prinaša ep0 hi močno. Prav v tem je Marija tako lepa in silna, °rv°di neizprosno borbo proti peklu; njeno sovraštvo "Hi,. k svet greh in z njim oskrunja in mori vse, kar je i'"1 "e bo nikdar prenehalo. Kjer je pa sovraštvo, h v Sor' v nasprotno smer ljubezen. Čim večje so-gos VO(V;Ja ljubezen! In samo tam kjer te sili L. P°dvj.jeta, samo tam je življenje, ki neumorno snuje Podira vse ka ga "i dobrega. (Je a' v Mariji, ki je vsa lepa in milosti polna, naj-0 Vsi kristjani, vsi ljudje veličasten vzor življenja, izraža v sovraštvu do greha in v ljubezni je nizkotnega, in gradi, kar je le- se Vi Sega, kar izvira iz večne Lepote. Ker je Brez- Ni! ezna sama vsa lepa in milosti polna, je zato tudi življenje prekrasen odsvit one največje zapo-([t|v'' »Ljubi Boga iz vsega svojega srca, iz vse svoje ' lz vseh svojih moči . . ."; prekrasen odsvit tudi |^°Vedi, ki je tej enaka: „Ljubi svojega bližnjega. I^ot'1 Stt,ne£» sebe . . ." Saj vrši prav to drugo zapoved in meni in proti vsakemu človeku na tak. I- kol to more in zna le božja Mati nasproti onim, °troci neb. Očeta. Ker je ona vsa lepa, brezma-1,1 m i losi i polna, zato vodi neizprosen boj proti So tla vsemu, kar stoji njeni ljubezni do Boga in do človeka na potu, boj: proti peklu, sanioljubju, laži in grehu. Iz nje se izliva na vse strani samo mogočno življenje polno moči in ljubezni, ki gre za tem, da na potih zemeljske bede z materinsko roko dviga in vodi vsako in vsakega in ki vodi vse k božjim bližinam. - Ker je praznik Brezmadežne praznik življenja,, praznik lepote in svežih moči, mora temu dnevu prisluhnili zlasti mladina. Ti dekle in ti fant sta še posebno poklicana, da doumeta pomen 8. decembra, ki ga Cerkev s toliko svečanostjo proslavlja vsako leto — v adventu. Prav v advent spada ta praznik: kot so narodi pred Kristusom težko čakali in željno hrepeneli po onem trenutku, ko bo nastopila Žena obljubljena v raju, in ki naj bi prinesla svetu življenja in odrešenja, tako tudi sodobni čas težko čaka ljudi, ki naj bi mu dali novega življenja z lepoto, veseljem in močjo. Od koga drugega bomo bolj upravičeno pričakovali odrešilnega poslanstva, kakor od tebe, katoliški fant in dekle, ki sla v kongregaciji in ki se učita pri Njej, ki je najveličastnejši vzor odreši tel j -i.ee po Kristusu in. s Kristusom! Naj bi resi vsi, zlasti vi fantje, doumeli H december ber kot praznik mladine, katoliške mladine, silne kol. vojske, ki je pripravljena za boj. Zatorej ne sme ostati pogled na Marijo le pri nežnem čustvu; ob pogledu na Brezmadežno se morajo tudi v nas vzbuditi sile. ki Njo označujejo: sovraštvo do greha in večno mlada ljubezen do Boga, ki je vir vse moči, vsega veselja in lepote do Boga, ki je vir vsega onega življenja, katerega daje po Kristusu svetu Ona, vsa lepa in milosti polna — Marija." Kako bomo proslavili 8 december? Na praznik Brezmadežne naj res vsa mladina stopi na plan. Praznik mladosti, vernosti in čistosti moramo res veličastno proslaviti. Duhovna proslava naj se pokaže s tem, da na ta praznik vsi fantje in dekleta in vsa šolska mladina pristopi kot zbrana Marijina vojska k svetim zakramentom. V presv. Kvharistiji bomo prejeli Njega, ki je izvor vse lepote, izvor vse moči in uda- Stran 2. KRANJSKI ZVON Štev. .12. dostnega življenja. Samo po sebi se razume, da so na ta dan dolžni prejeti sv. obli. vsi koiigregaiiisti-n je, kakor tudi vsi člani-ce naših katol. društev! Pa Judi na zunaj moramo pokazati svojo udanosi Kristusu in Brezmadežni., V proslavo lega velikega Marijinega praznika bodo fantje in dekleta iz kongregacije uprizorili ..VRATA", adventno igro v 5 slikali. Predstava združena s peljem in godbo se bo vršila S. dec. ob 4 uri popoldne v Ljudskem domu. Omenjena igra je kakor nalašč za advent in Marijin praznik. Vsebina te igre (traja okrog 2 uri): L slika. Igra se prične tik po prvem grelni. Bog nažene Adama in Evo iz raja. Vrala v raj se zapro. Adam ves nesrečen se tolaži z mislijo: prišel bo čas, ko bo druga žena, Marija prinesla svelu odrešenje in takrat se bodo vrata zopel odprla. — 2. slika. Kajn in A bel.,Oba iščeta vrala v izgubljeni raj, loda vsak po svoje: eden z nasilnostjo, drugi z udnnosljo in zaupanjem v bož. Usmiljenje. — 3. slika. Jakob, beži pred bratom L-zavom v tujino, in prespi noč pod milim nebom. Ležeč pred vrati sanja o dogodkih, ki jih je pravkar doživel. Tako sanja: o materi in njenem nasvetu, o očetu, ki ga. je prevaral, sanja o očetu Izaku, 0 prevaranem bratu Lzavu in o svoji nevesli Rebeki. Prikažejo se angeli; in naznanjajo čas. ko bo iz Jakobovega rodu vzbrsiela Jesejevn mladika Marija, •i. slika. Marija služi Gospodu - v templju. Angel ji spočel je naznani. Srečanje z lelo Llizahelo. — 5, slika. Tudi pastirji na paši sanjajo o rajskih vratih. Angel se jim prikaže, oznani rojstvo Odresenika. Vrata se odpro. — Tudi mi smo povabljeni, da vstopimo skozi (a vrala. —■ Igro toplo priporočamo. Vstopnina od S—2 Dih. (Prostovoljni darovi se bodo tudi hvaležno spre-jeli.) Za pravice nerojenih! V nedeljo, dne 17. nov. je predaval vseučiliški do-ceni in drž. tožilec dr. Munda v telovadnici tukajšnje gimnazije o abortusu. Da so kranjski akademiki spra-•vili to predavanje na program svoje ..Ljudske univerze", je pač značilno in dokazuje, kako se ludi mladi ljudje zanimajo za tO vprašanje. Dr. Munda je o predmetu govoril juridično izčrpno in zelo slrokovnjaško. V svojem predavanju pa je jasno povedal, vsaj mimogrede, kaj sodi o tej zadevi tudi z moralnega stališča. On je jurist in obravnava predmet predvsem z juridičnega stališča: kaj pravi naš zakon o leni, kaj določajo zakoni drugih držav, kakšne posledice na kriminalnem polju s« rode iz tega ali drugega zakona. Dasi pa je bilo predavanje le juridično, končno le ni mogel mimo moralne plali le zadeve in je končno lepo povdarjal, da je to predvsem etično vprašanje, ko je omenjal, da bo zločinstvo glede abortusa omejil le etični preporod človeštva. Vprašanje abortusa je predvsem moralno vpaša-nje, vprašanje poštenosti, nravnosti! Kar žalosten je človek, če o leni predmetu posl"s govoriti zgolj zdravnika, ki obravnava to vprašanj tako, kakor, bi imel pred seboj mrtvo bitje brc/ brez pravice do življenja,, ki je samo predmet ran j a in nič. drugega ne. RaVnotako ža losi no se nu ** če bi jurist govoril o (ej zadevi le s pravnega stali*"1 Zakon tako dovoljuje, lo predpisuje in lo je |>° konu dovoljeno. Ali ima zdravnik pravico ubijali življenje ima država ali zakon kdaj pravico ubijali nedolžn6? človeka!* Ne, nikdar ne! Človeško življenje ne bili predmet medicine, tako kakor je zdravilo, kak'|r kakažival: človeško ži vljenje pa I udi ne sme biti |'r(>v. met prava, tako, kakor je a. pr. prednici prava kaka7,1 val, ki se proda, ali zakolje. Naj si vsak zastavi zflS. ima država pravico meni V2 I kak z'"' ,9 Ali # stat ne cia ni zagresu nO' HI"6 sebe lo vprašanje: Al življenje brez kake k čin':' Ali bi ne bilo že lako pravno razmišljanje '1( štenO. če bi se resno razpravljalo le o tem, ali me kdo ubili, če nisem zagrešil nikakega zločina. Pt&W do življenja je tako velika, da ni nobene druge osqP pravice, ki bi se mogla z njo primerjali in zato % ni nobenega osebnega ozira, ki bi opravičeval "m' človeka. Le človeška družba in le ozir rlo- na celotno resko družbo dovoljuje družbi državi da v gofov'n •ilučajih razpolaga nad življenjem posameznika- ^ zava ima pravico, da s i a. v i zaščito obstoja države i*lj" nekaj svojih državljanov v nevarnost za ž'v;'< nje v vojni, država ima. pravico, da razpolaga nad*1 ljenjem posameznika - zločinca, da zaščiti člove ružbo pred njim in zločinom, ni kdar pa nima ne žava in nobena druga institucija pravico, da življenje človeku. In spočel človek je pravi človek. Človek je 0 člo- vek, pa naj je star 80, 50, 30 20, 5 let ali več ali I ro človt Starost in velikost ne dela človeka in ne daje člt'v'e manj človeških pravic, do živ ljenja. Kako' ^ . pravicami ^ yj. Rastlina je rastlina, pa naj ravnokar požene >a je že drevo, ki sega nad strehe hiš. Člove* ,^ človek, pa naj je ravnokar vzniklo njegovo živi.) ,|j iz božjih rok. ali pa je že 50 let staro. Nima 50 'c^f človek nič več pravice do življenja kol človek, k'1* otrok ki živi šele 50 minut. ali Pri debatah o vprašanju splava se navadno b kalen ' bi s leni, da se navajajo posamezni slučaji, bilo nekako po ..človeško" sojeno bolje, da se nerojeno življenje, da se reši življenje materi, dokazovanje o upravičenosti umora nerojenega ' le no oportunistično stran in le I,a Ljenja se opira. na opor silili i o«" samezne slučaje. Toda lu ne gre za posameznf gre za načelo in pa za lo, kaj je bolje za celotno veško družbo. Načelo je jasno, da nima nihče pravice ubij'1'1 dolžnega človeka! Tudi nerojenega ne! . A> Pa tudi s stališča dobrobiti Celotne človeške v be moramo bili odločno proti vsakemu posegaj1^ v življenje, če v enem slučaju priznamo upravi kje naj se to neha, potem zajame val nemoral stl v«o človeško družbo, ki s tem propade. Ni dogio, kar smo brali statistiko iz Nemčije, lam fUtnrje vsako leto 180.000 žen, ki so zamorile svoje ne-°Jeue otroke! To je strahotna številka! Na porodu jih |jU u'', leta 1929. — ko je komunizem, ustvaril „ide-p. ^ fetalne .razmere" — kakor pravijo komunisti — ^ Je bilo v Moskvi na 1000 prebivalcev le še 21 roj-^'u}111 ^ splavov. Če bo šlo tako naprej bodo v „ide- 'lUl'od! 8°cialnih razmerah" v Rusiji kmalu ubili ruski ^e s 'a, še torej ne oziramo ne na vero, ne na božje l"u' ne na moralo in ne ha svetost življenja in vso %0 lv0 presojamo ie s stališča, .kaj 'je v interesu na-1,1 države, moramo reči, da je vsekakor v dobro-^Mt ^ družbi, da ostane tudi nerojeno človeško nJe nedotakljivo. Če se namreč eni, ali enemu iz tega ali drugega, vzroka, potem ni nikogar, Je u Jv0j \^ J^:°ge.l postaviti mejo! Kdaj se sme in kdaj se ne ^°st>od Uil"'' tQ ('0'0';a" *-;e n' nad nami vesti, Boga, '■'[\.^ '^"'Ja življenja!:' Prevrtate le malo luknjo v o-Se bo 1X1 °k*ambnem nasipu, velike reke. Ta odprtina Vedno bolj razširjala in nasip se bo kmalu podrl in veletok se bo razlil po rodovitni zemlji in uničil pokrajino. Tako je tudi v človeški družbi. Le malo navrla j te obrambni nasip nravnih zakonov, potem ne veste več, kje je meja, potem se podere vse in nemoralnost poplavi človeško družbo in uniči človeški rod. Zato — nazaj k nravnosti, ki ne odneha niti za las ne, ki ne pozna koristoljubja, pozna pa žrtve, plemenite žrtve iz ljubezni do Boga in človeka. Za našo mladino Ena prvih skrbi dušnih pastirjev kakor tudi vseh staršev mora biti srb za dobro vzgojo mladine. Kranj in okolica z vsem svojim življenjem tvori za našo mladino velikansko nevarnost. Vsak dan lahko vidimo, koliko ženske in moške mladine se pokvari v tem ozračju! Fant ali dekle pride v Kranj pošten, veren, neomadeževan, pa jih žal mnoge potegne za seboj pokvarjena družba in pri mnogih postane iz poštne* nega fanta vlačugar in iz poštenega dekleta pokvarjeno dekle, ki si zastrupi in umaže vse svoje življenje. Na/j večja nevarnost za mladino je pač slaba družba! Današnji čas s tolikimi nevarnostmi pa zahteva, da se naša mladina vzgoji tako, da se bo mogla ustavljati strupenim vabam pokvarjenega sveta. Mladini je treba poštene družbe, kjer vdihava moralno ozračje, kjer se navdušuje za ideale lepega življenja. Z oživljenjem našega Prosvetnega društva so se poživile tudi katoliške mladinske organizacije in sicer za fante takozvani »Fantovski odseki" in za dekleta „Dekliški krožek". Dekleta imajo vsak drug četrtek svoj dekliški večer in fantje vsako drugo sredo v Ljudskem domu zvečer ob 8. uri. Vse starše, katerim, je pri srcu krščanska vzgoja naše mladine, pa tudi vse poštene obrtne mojstre in delodajalce prav lepo prosim, da pošiljajo svoje sinove in hčere, oziroma vajence in pomočnike, vajenke in pomočnice v fantovski odsek oziroma dekliški kožek. Vsi. ki nosite v sebi vero v Kristusa, pojdite na delo in skrbite za to, da se reši naša mladina pred moralno propas tj o! Naj pri tej priliki omenjam še to, da so poleg verskih organizacij fantovske in Marijine družbe, ki jih seveda naj topleje priporočam, edino mladinske organizacije, ki stoje pod vodstvom duhovščine in kjer je poskrbljeno za res krščansko vzgojo mladine le fantovski odsek in dekliški krožek v Prosvetnem društvu. Ti dve organizaciji sta danes bi rekel nekako oficijelni mladinski katoliški prosvetni organizaciji. Duhovniki se bodo v njih po vseh svojih močeh trudili, da se bodo v teh organizacijah zbirali res le taki, v katerih družbo lahko z mirnim srcem puste starši svoje otroke. Stran 4. KRANJSKI ZVON Nabožni list za družino Današnji dan zahteva od katolikov globoke verske izobrazbe. Ves svet je takorekoč prepojen z bacili posvetenosti, napuha, mlačnosti, tuzemskega duha, veri in cerkvi sovražnih načel in predsodkov. Še nikdar v svetovni zgodovini ni bil boj proti veri in proti Bogu tako splošno organziran, kakor danes. Liberalno, marksistično in komunistično časopisje je polno strupa, ki ubija versko mišljenje in življenje. Radi tega potrebuje današnji človek več verske izobrazbe in pa tudi vzpodbude za versko in nadnaravno življenje. V družini je treba imeti stalnega učitelja, vzgojitelja in vodnika v verskih vprašanjih. In to vlogo v najlepši meri izvršuje nabožni, verski list. Vsaka res katoliška družina bi morala imeti vsaj en verski list, ki stalno prihaja v družino. Najboljši slovenski nabožni list po vsebini in po opremi je naš „Bogoljub". »Bogoljub" nudi neko splošno in vsestransko versko vzgojo med našim narodom. Ta list ni samo za en red ali za kako bratovščino, ampak je namenjen vsem stanovom, vsemU narodu, ki ga prekvaša v Kristusu. Zato naj bi veljalo načelo, da imej vsaka krščanska družina „Bogoljub". Lepo je, če morete naročiti več nabožnih listov, a predvsem imejte v družini »Bogoljuba". Če imaš le en nabožni list naročen, potem naroči »Bogoljuba"! Če pa moreš naročiti več listov, je seveda dobro in koristno. Župnija Kranj Oznanila za december. V adventu vsaki dan ob 6. sv. maša z blagoslovom. Prihajajte vsi k zornicam! 1. I. adv. nedelja, i. ned. v decembru, ob 6. skupno mesečno obhajilo za moške, sv. maša z blagoslovom. Pop. ura molitve in pete litanije presv. Srca Jez. Državni praznik, po zadnji sv. maši, zahvalna pesem in molitev za kralja. 6. Sv. Nikolaj, prvi petek v mesecu. 8. II. adv. ned. in praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, ob 6. sv. m. z enim, ob 10.30 peta sv. maša z dvema blagoslovoma. 13. Sv. Lucija, ob 7. soseskina sv. maša na Rupi. 15. III. adv. ned. pop. shod za žensko Marijino družbo. 16. Pričetek devetdnevnice k božiču, vsak večer ob 6. litanije M. B. 18. 20. 21. Kvaterni dnevi, v petek strogi post, v sredo in soboto le pritrganje pri jedi. 22. IV. adv. ned., kvnternn, pop. križev pot in litanije. 22. Vigilija k božiču, strogi post, ki preneha z večerjo; pri večerji je dovoljeno vživati mesna jedila in se nasititi. Zv. ob 6. se zapre župna cerkev. Zv. ob 11. slovesne jutranjice, na to slovesna zahvalna pesem in slovesna sv. maša polnočnica. 25. Božič. Zj. ob 6. tri sv. maše, prva z blagoslovom' Ob 8. tri sv. maše, ob 10. tiha in ob 10.30 slovesna sv-maša z dvema blagoslovoma. Po 6. sv. m. vesolja odveza za III. red. Pop. ob pol treh slovesne letanije M. B. 26. Sv. Štefan, nezapovedan praznik, služba božj* kakor ob nedeljah. 29. Ned. v osmini božiča, služba božja po navadi 31. Sv. Silvester, zv. ob 6. litanije in zahvalna Pe' sem. Poročeni pari. 1. Mešič Franc, mlinar, Klanec pri Komendi, rojen 16. sept. 1899. in Balantič Leopoldina, roj. 6. oktobra 1910., v Gorici, stanujoča v Retjah pri Krizah. P0' ročena 10. julija. 2. Bregar Stanislav, zidarski delavec, Primskov° 67 in Pancar Pavlina, delavka, Primskovo 87., porodna 18. avgusta. 3. Štrekelj Radoslav, čevljarski delavec, Čivti"ce 60 in Frketič Dragica, delavka, poročena 31. avg"st<1" 4. Šifrer Janez, tkalec, Primskovo 40 in Skodlar Frančiška, šivilja, Gorenje 1, poročena 1. septembra' 5. Pejović Mihajlo, stud. tech., Oraško pri Ce- li). tinju in Kavec Marija, učiteljica, Kranj, poročen*1 5. septembra. 6. Kern Teodor, priv. uradnik, Kranj, Jezersk" c. 7 in Pire Halka, hči mestnega župana, poročena septembra. 7. Zalaznik Franc, delavec, Kranj, Tavčarjeva in Simnovčič Mari juna, delavka, Klanec 24, poročen" 15. septembra. 8. Primožič Franc, delavec, Koroška Bela in guš Rozalija, šivilja, Kranj, Na Skali 5, poročena septembra. 9. Kadivec Martin, mlekar, Ljubljana, MajstrP*? in Prestor Antonija, hči kočarja, Šenčur pri Kranj11' poročena 29. septembra. 10. Franko Anton, delavec, Klanec 5 in Sitar P0' ra, delavka, Klanec 5, poročena 29. septembra. 11. Mravlje Bogomil, čevljar, Kranj, Bleiweissovl1 11 in Žirovnik Mara, delavka, Kranj, Bleivveissova M-poročena 5. oktobra. 12. Pilgram Vladimir, profesor, Kranj. V i do vda*' ska 5 in Marija Macak, profesorica, Kranj, Zlato P0'1" poročena 3. oktobra. 48- Mrliška kronika. 1. Martinjak Terezija, hči delavca, Primskovo roj. 13. okt. 1935, umrla 5. novembra. 2. Šuštaršič Anica, hči delavca, Primskovo roj. 13. julija 1935, umrla 10. novembra. « 3. Šter Marija, žena kovača, Kranj, Jenkova roj. 14. avgusta 1869, umrla 9 novembra. 0 4. Hafner Angela, učteljica Kranj, Savski breg roj. 16. avgusta 1895, umrla 13. novembra. ; 5 Peneš Franc, davčni služi tel j v pok., Km Cojzova cesta 8, roj. 27. nov. 1868, umrl 21. novein'^.' 6. Linhart Josip, ravnatelj tiskarne, Kranj, GlflV trg 13, roj. 26. nov. 1882, umrl 30. novembra. Štev. 12. KRANJSKI ZVON Stran 5. Župnija Šmartin pri Kranju Skozi ves advent ni čas je ob o uri zorna maša pred 'Postavljenim sv. Rešnjem Telesom. Med sv. mašo se """'i sv. rožni venec, po maši litanije Matere Bo/je in ln°litev v čast sv. Jožefu. — Ob nedeljah se rožen-Ve,,sku pobožnosl opravlja popoldan ob 2 uri. dec. v četrtek zvečer ob pol 7 uri molitvena ura fN prvim petkom. dec. v petek sv. Nikolaj. . 8- dec. M. ned. v adventu. Brezmadežno spočetje ' D., božja služba obakrat z blagoslovom, popoldan ffte litanije Matere Božje. ,\ 13, dec. Sv. Lucija. Ob s uri se pobira pristojbina ,(1ikvenili sedežev. '5. dec. III. ned. v adventu, božja služba po navadi. 21. dec. Sv. Tomaž, v /gor. Bil nju sv. maša za so-Sf*k0. I 22. dec. IV.,ned. v adventu, kvatrna. Božja služba ''''"'al / blagoslovom. Popoldan ob 2 uri k rižev pot. **• dec. Zapovedan post. 25. dec. Praznik rojstva Gospodovega. O polnoči "'rkvenih molitvah zahvalna pesem in pela sv. ma-<' °b pol 9 uri liha sv. maša med katero se moli sv. fosili venec, ob 9 uri slovesna peta. sv. maša. Popoldan ' P°l 3 uri pete litanije Matere Božje. vf». dec. Sv. Štefan. Zjutraj sv. maša po navadi, ob "' z blagoslovom. 27. dec. Sv. Jane^ Evangelist. 28. dec. God nedolžnih otročičev. 29. dec. Nedelja pred Novim letom. Božja služba Po navadi. |, 'L dec. Sv. Silvester. Zadnji dan leta. Popoldan u"ije vseh svetnikov in zahvalna pesem. Poročeni v mesecu novembru: jt J- Žargar Jernej, tkalski mojster iz Sred. Bitnja, nenedik Marija, šivilja iz Zgor. Bitnja« poročena ' "°vei),|,,.a v smarlnu. ; 'Rus Anton, delavec iz Poljan nad Školjo Loko. ''oiiiii- Martinka, delavka iz Sred. Bitnja, poročena ^vembra v Šmarlnu. l.) Tu je bilo zbranih mnogo iz Britanije pribeglih kristjanov, ki so se umaknili M: novembra na Brezjal *) Lavližar I. c. "'*) Lavližar I. c. 232. 75 .N KRANJSKI ZVON zaradi preganjanja iz svoje domače dežele. Med njimi je bila tudi sv. Uršula in veliko njenih tovarišic. U-šle so sicer nevernikom v domovini, toda prišle so v še bolj kruto hunsko oblast v Kolinu, kakor pravimo, iz dežja pod kap. Posekane z mečem ali postreljene s pušicami so prejele venec mučeuištva in devistva. Lepa je podoba ki nam predstavlja množico nežnih devic z znamenjem zmage, s palmovo vejo v roki! Ko se je kult sv. Uršule tudi na Bavarsko razširil, se jim je ta priljubil, da ga niso mogli pozabiti, četudi so se izselili v naše kraje. Zato imamo mi v bližini kar dve cerkvi sv. Uršule, v Pevnu in Srednjem Bitinju. Dobro znana je v novejšem času tudi bratovščina sv. Uršule v Loki in drugod. Škof. Jožef grof Rabata omenja v svojem vizita-cijskem zapisniku***) z dne 29. maja 1668., da je pred cerkvijo sv. Uršule v Srednjem Bitinju širok prostor z zidom obdan. Jasno je, da je ta zaznamek škof sprejel od drugih v svoj zapisnik. Morali so mu drugi o tem povedati, kajti takega obzidanega prostora okrog sebe cerkev še dandanes nima, ko je že minulo 267 let. Ravnotako tudi še nima vrat in železnega križa nad njimi, kar je samo ob sebi umevno. Spremenil se je edino le leseni kor, ki je dandanes že zidan stoječ na dveh stebričkih, pa zidana zakristija z 2 okni, ktere takrat še ni bilo. Kdaj pa se je to spremenilo? Na ladijskem oboku beremo letnico 1858, ki je bila prej napisana na slavoloku pred svetiščem; ta nam pove velike spremembe in prenovila pri tej cerkvi, ki pa so tudi precej stale občane. Ladijski obok je odstranil ravni leseni strop, nova zakrisli-ja se je prikazala na evangeljski strani cerkve, od zadaj pri zvoniku pa prizidana lopa. — Iz prejšnjih časov 18. stoletja pa nam kake pre-uredbe pri cerkvah niso znane. L. 1828. je prejel župnik šmartinski Kalan Jurij (1822.-44. odlok od škofi j -siva,* da naj skrbi zato, da ne bodo občani kar na svojo roko kaj prenarejali pri cerkvah, oltarjih itd.. brez njegovega dovoljneja. Ta župnik se je v svoji gorečnosti zelo brigal za olepšan je in popravo cerkva. L. 1842. je dal obokati cerkev sv. Jerneja v Stražišču, kakor priča kronogralični napis v njej. V novejšem času se je pa za cerkev sv. Uršule na Sorskem polju pobrigal župnik in častni dekan Rnz-boršek Jožef, ki je oskrbel cerkvi krasen samotni tlak v svetišču in v ladiji 1901., pa tudi nove klopi iz hrastovi ne, jako čedne in primerne, kar občane ni malo stalo. Nekaj čudovitega pa je, kar je občina pod sedanjim župnikom g. svetnikom Alojzijem Šarcem storila za popolno prenovitev svoje podružnice v Srednjem Bitinju poleti I. 1955. Cerkev je dobila popolnoma novo notranje in zunanje lice. Kakor poroča Gorenjec dne 24. avg. 1935., št. 34. se je sestavil že pond^1 gradbeni odbor- ki je začel zbirati prostovljne Pr spevke za popravo cerkve pod vodstvom mladih lB podjetnih ključavničarjev g. Janeza Porenta P° do' mače „Boštka". Jako potrebno delo se je pričelo. nik je dobil novo ogrodje, cerkvena streha se je PrC k lila deloma z novo opeko, vsa cerkev pa se je /"" traj in zunaj prebelila, da ti stoji zdjij na sorske* polju kakor rožica med cvetočo ajdo. Vsa dela so V vršili domačini. Zidarska dela je izvršil stavbenik r Rahonc Valentin iz Zg. Bitinja, tesarska dela g. tesw ski mojster Anton Porenta iz Stare Loke, kleparska dclj paj g. Tebar 'iz Stražišđa, k{ je zvonikovo stir« pokril s kositrom. Vse delo je stalo nekaj čez 35. dinarjev. Dve tretjini je že poravnanih, za eno pil še zbira. V nedeljo 23. avg. pa je bila dvojna slo/ božja v zahvalo za srečen izid tega dela. Pri obeh Je bilo tudi darovanje za cekvene potrebe. Oglejmo si zdaj cerkev samo. Dolga je 13 m. sVt t išče pa 5.12 m, skupaj 18.12 m: široka je ladja 5.90 & svetišče pa 4.95 m; visoka je ladja 6.90 in, svetišče P" 5.40 ter ima 5 slikana podolgovata okna in eno Četi rokolna, v ladji pa po 4 na vsaki strani. Pokojni župnik in duhovni svetnik Janez MeSj\ je pa cerkvi oskrbel tudi mali a lični križevi pot. je bil postavljen dne 4. aprila 1894. V zvoniku sla do svetovne vojne 1914., visela <'v* majhna zvonova s premerom 85:72 cm, s težo 8QP ■ 561 funtov in z glasovoma ,.a h". Oba sta bi|fl Samassove livarne v Ljubljani, m sicer večji iz 1790., manjši pa iz l. 1837.. a vojska je oba požrla-ni m i v je bil večji radi lega, ker ga je I. 1836.*) I* pravil kar kovač. Treščilo je namreč v zvonik ob setih zvečer in zvonu so se stajale korenine (krofl pa je padel na tla. Dali so ga kovaču, ki mu je fd* železen pokrovček in pritrdil nove korenine. Od I. 1823. pa oznanjata slavo božjo in vabit" 'J1^ di k molitvi dva jeklena zvonova iz jeseniške tov'"r na Savi. it Cerkev ima dva vhoda: glavni, pri katerem vzidan star mali kipec, predstavljajoč menda Kng J, sa, in stranska vrala na episteljski strani, pri kater« je slikan velik sv. K riši of na zunanji strani. k' čaka na prenovitev. Valavzor (III. kuj. XL. str. 128.) pripoveduje, vaseh z nemškimi imeni. *) Gorenjska knjižnica 6. 12. Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Škerbec, župnik v Kranju. - Za tiskarno Tiskovnega društva: France IJhcrnik