KOŽELJSKI Pran Sal. Poduk v igranju na citrah 2. zv. I i .-'ÄX-4 / / \ / / iggHWENTg? 1896. Založil L. Schwentner, knjigama v Brežicah ob Savi.' Natisnila Jo«. Eberle in Cena Igld.SO kr. . 1.50. \ Pum rrrtr “T! nrrrtm ii.. . u k \ K st J *v LTC RAL ßlULlüTlIKK/ , /. u VMüvac.v Cena 1 gld.SO kr. . 1.50. I. Zvezek 1896. Založil L. Schwentner, knjigama v Brežicah ob Savi. NaKsnila Jos. Eberle in dr. na Dunaji, V|T SIM/N Tonovi načini. 25 Zaporedna vrsta tonov imenuje se lestvica ali skala. Ker pa postopa skala lahko v celih ali pol-tonih, tako postanejo tudi skale različne. Skala, ki obstoji s samih pol tonov, imenuje se kromaticna: i> J p J flJ J ^ 1 r r iJ l,J S J j-u j j j l Ako pa v skali menjajo celi toni s pol toni, imenuje se skala diatonična, ki je zopet z ozirom na pol-tone dvojna: dur- in mol-škala. Skale se lahko začenjajo z vsakim tonom* torej imamo toliko diatoničnih skal, kolikor je različnih tonov, in ker je vseh tonov (glavnih in postranskih) v obsegu ene oktave dvanajst, tako imamo tudi dvanajst dur- in dvanajst mol-skal. Poznati nam je treba najprvo sestavo: Dur-škale. Njen uzorec je C-dur skala, ki se začenja s tonom c,- kakor ta, sestavljene so tudi vse druge dur-škale. Postavimo zaporedno vrsto glavnih tonov od c do prihodnjega c (eno oktavo) c, d, e, f, g, a, h, c! Učencu mora že znano biti (str. 5 in 6), da se nahaja mod tonoma e-f in med h-c naravno razdalje pol tona, med drugimi toni skale pa celi ton (c-d, d-e, f-g, g-a, a-h). Ravno tako se sestavlja vsaka druga dur skala, kajti V vsaki dur-škali mora biti med It. in 4. stopnjo, in pa med 7. in 8. stopnjo pol tona, med drugimi pa celi ton. )— ..J' II ?=A 0 'M J r ■ * a m 1. 2. 3. 4. Začnimo skalo s tonom G,- g, n, h, r, d, e, f, g. Med 3. in 4. stopnjo (h-c) najdemo že naravno razdalje pol tona* med 7. in 8. (f-g) pa celi ton, dočim bi moralo biti le pol tona; med fi. in 7. stopnjo (e-f), kjer bi moral biti celi ton, nahajamo le pol tona. Postavi se pa pred /' križec (#), tedaj postane e-fis celi ton, fis-g pa pol tona, in tako je G-dur skala pravilno sestavljena. Glasi se: f Ur r i f» E—r- r J J II 1.1 ■' ii. '-j=t 3. 4. 5. fi. 7. H. j f—d j || /)-skala: d, e, f, g, a, h, c, d. Med f-g in c-d imamo zopet celi ton, kjer bi morali najti le pol tona. Ako se pa / in c s križcem povišata, postane e-fis (2.-3. stopnja) celi ton, fis-g (3.-4.) pol tona; h—cis (6.-7) celi ton, cts-d (7.-8.) pa pol tona. D-dur skala ima torej to obliko: 4 j j tfi-J I f »p?--! 7. e! 7. a! V* Kakor križec, tako nam služi pri sestavljanju skal tudi be (b). V F-škali (f, g, a, h, c, d,e,f) nahajamo od 3. do 'I. stopnje ((t-h) celi ton, a moralo bi biti le pol tona. Znižajmo pa A z be-jem, in imamo a-b (3.-4.) pol tona, h-c (4.-5.) celi ton. F-dur-.skala je torej sestavljena: =#=q 1 Efe w m— m • •— ■ 9 ^7 —fl i a i 5. 6. 7. 8. H F=^ M Ti vzgledi morda dovolj jasno označijo sestavo vsake druge dur-škale. Učenec naj sedaj poskusi sam sestaviti A-, E-, B-, Es-dur skalo, ter potem primerja svoje delo s skalami, katere podamo v naslednjem vse skupej zaradi pregleda. Iz tega pregleda je tudi razvidno, koliko križcev ali be-jev se v eni ali drugi skali potrebuje. [,. s. 9. v Skale: Fis-dur in (re-s-dur, CY-S'-dur in £)es-dur, //-dur in Ces-dur so enharmonicne, ker je le njihova pisava različna, glase se pa enako. (Gl. str. 6 in 11 o enharmoničnih notah). Vsaka teh navedenih škal je podlaga tonovega načina, v katerem je stavljena kaka skladba; kolikor Skal, toliko tonovih načinov. Da pa ni treba prestavnih znamenj, kolikor jih zahteva dotični tonovi način, za vsako noto posebič pisati, stavijo se takoj v začetku skladbe za ključem, ter imajo tako veljavo za vse dotične note istega imena v celi skladbi. N. pr. teri se vsled povišanja note f potrebuje eden križec. Vsak f, ki se v taki skladbi nahaja, ima se glasiti fis, in sicer ne le f, ki se priše na 5. črti, temuč tudi vsak drug, n. pr. f, f ali /'. In ker pri citrah rabimo dve glasbeni vrsti, morate obedve imeti za ključem naznanjena ta prestavna znamenja. N. pr. Skladba s tremi križci se igra v >J-dur načinu. S povišanjem tonov /j c in g postanejo fis, cis, gis v celi skladbi, kakor v melodiji, tako tudi v spremljevanju. Taka prestavna znamenja, katera izvirajo iz naravne sestave skal, ter so že v začetku skladbe zaznamovana, imenujemo bistvena prestavna znamenja. Tudi bistvena prestavna znamenja lahko prekliče oddela-telj, toda le v enem taktu, in ako bi imel oddelatelj veljati za več taktov, mora se v vsakem taktu posebič pisati. Vse dosedanje vaje so stavljene v C-dur načinu. Prestavna znamenja, katera se tu in tam v njih nahajajo (v. št. 11, M, 15, 16, 22, 2rl) niso bistvena, temuč le slučajna. Pri citrah najrabljivši in torej najpoffostnejši tonovi načini so razven C-dur načina še: G-D-,A-.E-,F-Iiy Es-, As-dur. Velike važnosti za začetnika je da spoznava te različne tonove načine in njihovo sestavo, zlasti pa njihovo igranje. Prsti leve roke se namreč v raznih tonovih načinih ne morejo držati dosedanjega prstnega reda, in igrati vedno na istih snopičih, kakor doslej; marveč vsak tonov način zahteva neko spremembo v prstnem redu. Prav zaradi tega se bodemo pri tem poglavju o tonovih načinih dalje pomudili. V vsakem izmed imenovanih najpogostnejših tonovih načinov pride na vrsto najprej skala, potem pa še po ena vaja. C-dur skala. 27 Struna C.............G...........I).........A..................D.............G........G............. 0 4 3 2 14 3 2 1 4 3 2 14 3 2 12 3 4 Lž 3 4 1 2 :i 4 1 2 3 4 0 I I I Ta skala (kakor tudi vse naslednje) igra se naj s početka bolj počasi, potem polagoma hitreje. Dobro je tudi najprej poskusiti brez sprem lj e vanj a, katero naj se še le po nekaterih vajah pridene.Ne moremo pa dovolj poudarjati, da se morajo skale v vsakem tonovem načinu prav temeljito vadili, ker so podl'aga nadaljnemu pravilnemu igranju. Mazurka. (Po Foersterju.) Veselo. 0 4 3 13 4 '7T "fl'-V 4 1 —1 r— H H3 3 4 1 1— 2 3 4 H3 * 1 9 1 (p 4 * * # • • 9 0 • J--*- pre.s - cen - tfo*) 0- -0-r 1 =44 M ti Ä. JL S S- f £ £ f f J 4-* ■Ju. 1---. m ' ' " "" LJ 26. m 9. 4 3 2 3 1 2 4 3 2 1_______________________________________________________________________O 'I 3 m asii 4 3 w 4 1 M o St * i i i s i» * I m ■2-3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 0 4 3 4 0 / £ tl 2-£- -3-t- P I a £ S S 3 4 4 3 2 3 4 2 3 1 2 3 4 1 2 3 4 0 1 S Mi J i * i f i cresc. M- fi- f JLE s i *) Beseda crescendo (okrajšano: cresc. ali —=) pomcnja polagoma močneje igrati, torej z glasom naraščati; decrescendo (decresc. ali =—) z glasom pojemati, polagoma mirneje igrati. r.. s.9. 28 G-dur skala. Struna O............... D..............A....................D..........G............... l______O 'i 3 2 1 4 3J: 1 4 3 2 1 2 3 * L‘f 3 4 1 2 3 4 O S IÜ f i ! l i Češka narodna. i Zmerno. 4 2 'i 3 a 3 1 m I S 3E m* 0 0 p p 27. »2f i M 11 It I i 4 1 f f i Lt Lt * 4 0 4 3 2 4 1 I 4 2 1 2 1 4 2 12 1 i s 0 mf M0 0d0*0 Pil -6H- f f 11 i i ü€ S JLtJE. 7* 1t. m ** m i i *) Varijacija=premena. D-dur skala. 2y Struna G..........Gr.. D A..............I).......G......C. i 4j U ____4 2 1 'i X 1 'I_3 r-rT"! 2 '* 1—1 '< 1 g :i '> 1 ~~ r r^frrrn n ^ s # * ‘ i i I 3E5E 11 f Bratci veseli vsi. f=te 1 =4= 4 1 =M L3 f= 4 1 2 ■■ —* =(= , ’' f i f • : t 1 r r f -m—J -m- » i * j — * # r č> r —J- i #- .—* i c? v • f 7 t P- - S 4 4 1 i ir V —J i i -4- V 28. O 2 *2 1 2 1 3 4 *) Nota (ali celi akord), pred katero stoji sf {sforzando = silno) se mora krepko udariti. A-dur skala. M L. S. 9. 30 Dolenjska zdravijca. (Prijatli zdaj vesel’ bodimo.) M 2 N rrr _N i r 1 5#= r^-k i 1 1» • 0 • 4 3 2 1 » * * 4 * P •): v? ? v : ■ a n —H— fr a; Hf y A4 y Eg^jTTV -m ■» B v =4H <-■»- V H =H f £fcl=H T 4^— ' L / _ t -W — A Y-—L— 3 2 -Z-m rr1 4 H r r 29. 2______3 3 4 3 2 1 2 -f' J»-l» • t a #- f #• -4 I C ► 9- 1 I i 1 4*l ♦ ■m- £> -m- f 1 -p ? ^=tpp3 y~—- J ^=£=1 M S I 2 1 m s, 3 /C\ i m. a m * £ P £ /A «E /T\ N 3= E-dur skala. M 4 3 2 1 4 3 2 ■Ni* i n«—« -■' K-£4 4 1 2 3 4 1 2 -^£51 3 —i 1’ (b;¥s«‘ * j : •« —! ► *. i 0— ; .. f I ■ f ■#J 'J : ii, L4=U1 « »» Zmerno. Nimam srebra ne zlata. (Fr. S. K.) 3 ‘f 3 2 3 2_________________________________________________________3 2 1 m ä 3 2 3 A s 4 3 2 3__2 O -. .. g 30. p E=E bE / # f i S 3 2 3 4 3 2 3 t 2 4 3 4 2 * 2 3 4 j 3 i S 4 3 ^1 2 3 (igŠ=l f i f i =dt= m-9 m i M f i L. S. 9. te$ Tempo di Valse. **) i 2 3________4 3 3 4 S i i £ 11 tJt ¥ i 2 a_ i f 11 i t m ß- T* I rr\ FS i i f *) Dvojni križec (x) poviša noto za celi ton. Not *■**) ^ 4 ♦ 3 — 4 ■j se imenuje cisis, ter je po visočini in glasu enaka noti d; fisis= g, gisis=a. **) Tempo di Valse = valčkov tempo. *■*•*) Kdor nima na citrah nadstevilnih basov, igra naj manjše note. Nota fin se igra na 9. snopiču. Domačinke. (Fr. S.. K.) * Veselo, a zmerno. L 2 4 »> 4 J 0_ 1 3 L =3= / 31. r f 11 3E i M 2 4 0 3 2 14 3 *) zategnjeno _n 4 2 fa i $ s f £ t f i P i a 3= i f * hitro i 3 2 **) zategnieno hitro 3 s n\ p ■) 2 1 2 3 4 3 4 /T\ zategnjeno *=*£ 5 i 3: P £ i («Ul i 4 .T E i M 3= i ^ y “O *) Tu menjata £ in ^ takt. **) Formata ali korona nad taktnico naznanja kratek odmor med prejšnjim in naslednjim taktom. I.. S. 9. 32 * hitro a r r’ m r r o zategnjeno hitro a: 11 O S 1 •> » ^jp _sJ____________________ i s rt i I »- / i /o s a \y Veselo. 3 14 -J —® rr *—r :-ft=l= 1 --■ -H 1 4 2 _ • :» i 2 -f 3 ^ i -f- p- H tF ♦ /Os f=F = #— P I # # r a >• fM ( f f EF#= 'rese. H T k F -E d=! •t — ► 1* M v ► l Ü|_JL- H m —1-4-*- . j M—t ■m mm =— r/č. #■ i*- il-------- r?7. - a tempo Počasno. i i i 3 2 •> JL % hitreje i i 4 i 2 i ' S 5 i tl i M i i 1 J m $ f f * g i » šiJ^rA 1 ? a Im g S i a m ? j •* i ŽE£ 7 i EÖE Os ____fl_ ~Ž7~ i L. S. 9. F-dur skala. i i 33 I 0 2 1 4 8 2 1 4 f1' " J jjjg' i p 3 't 1 2 3 4 1 ±H^ a , 0 '"a j — tM^--#—*—* - 32. Hitro. 4 Vojaška. (Pet čevljev merim, palcev pet.) (Kam. Masek.) s S:—J J— i # i a 4 a 'i o ' 3 m i §=* =3 fj P u / k r v- o 2 1 ', 3 2« • » ^ 1* tempo ^ 9 m m ^ — .._. r g- k -^^3- r±f^: ^r, ff-T-; *. *-+-*- --V - *-> ♦ ♦ =T=# £dJf~ =#= H R- =M I fxt *i =£-= 0- *« * £ ^ 0= J l> >-: £N= - “ 0 )u rrm=^ rit. f.;^4 -5 '# ^=H i 7^> f - ^5^ ^Tn a m. ■J *:--: tempo f f A $= - 0 0- 0- 4 3 f- f m- Vr^!? ^ ^4 r 7 r 7 £ / - [ r~ m r~ 0 (-x—t— 0 . „3 4^ ~P—r "H ■. -. i a 1. m m m m mm ii —i—^ 2. ~m ßßm • • / 5py- Tn 1 r— w±&= /*>•_ * f- -lifU » i i c. s _ .m m t±3= h öi=F * -U r ; i _^= ! s/ . .V ^ o a » o \t±=k=t— H M * 1 h- r 0 S B-dur skala 3 4 3 2 14 3-? 1 't 3 2 _* 2 3 4 I—,a 3 A 12 3 4 3 ŽfP (§ yd'«j i t * t i ~^J337 1---1 f i L. S. 9. 34 Zmerno. 3 4 3 2 Narodna. Valček. 3 4 3 2______3 P « i i =#*= £ 33. j» fe It 11 rfi A. i i M g k m zc i F g w=m ti i M M 3 4 3 4 1 4 1 f «L-5-------------# rit. Sl p a tempo m i i i i 99' T i S3 i -i—«- 5 Q 4 3-a—:| „ i 4 »J 2 1 1 2 3 2 3 XI 2 3 4 ' M s m •** ts p M k I S i rr 5E _3_________4 3 2 -1 2 3 1 4 3 4 1 P mm ö ms 33: O'- i I z f f rt p i o £5E Es-dur skala. 3 2 14 3 2 14 3^ 1 4 3 2 ^ 23 J"j'‘j j * 123412 L 3... 2-1 43^1 ^«tosp s w,- 4- , #* • * ^ ia=+=^ -J— =H 0-0° ° E- r o ^ §s s? »*,1; a 1 f f -T---p— iff f| w w i£ W W It t T -f J 1 1 1_ u i -W—1 34. ItN=^N S »• P a i 2 3 4 12 0 m ,L 3 2 3 2 1 2 3 ^ffri 3 2 3 4 1 2 fr- >x *, • "/ , =H *t *■■■ M i> - # # i Ti p* L r t »=fc=ž= —-J— it --JJ- -T# -J—L- -J_U ? 4 j» * > p ? 8._* P 2-i 2 'i =N m. t —^h -H ß. m- Z if~ ß'—t H T::‘Y^ K. S--; _) /_ ;i J—yj - 71 1 —7- P' rl- fc= ^7 7 J=b= i 7- m- ► ?- H fr / T7. 35. 3 2 4 ' ■ Pl* P m 3 12 3 1' p> ff.s=fc 3 1 I«—L»:;..T. m ——'r; 2— m. i r*JJ Jv y >_ _ , , 4 ^ „ V iTO-^2 r fci: .bu— f* ff I— -- :- r' -7 ß-ß-ß- m r—j. ß ß l f %j C/ i-=l/v'. »• * T -—^ # m ■0—J—H-F_ MN jSL *) i fon», r P P p(i tempo S #f i j I Ü Lii t # f f= r r r 3 2 3 4 mg 2. Jä-. i 1 Veselo. 3 1 3 1 '24 g" f 2 3 3 4 S# fe 1 i rit.-. S. I i l 1 rF —t * ! —r i Ft r Sfp * W1 r t t S 2 i 1 £ # f £ " * 2 P *=in S i i I 3 4 3 2 3 i I * £J '«T J ¥ =F== 3 4= i «— 3-f L-L_ »— -=h- • m t-T 3 9 - \ m—rn— rit.~ U=!=^ n r — T\ *- a (i T^7 1 • ternpc t .t P j“ * 1 — • * tl -H- ' X j? 0 m . LU S=* >» «T ^ l[ J=J ~w S - *-j Počasno. ##t i i *) Nota --=± fr= 2 • { 4 3 >• "m ■ - -ß 1 3 r-i#-p 4 1 2 J >- f9—r -pM? 1 3 IV 4 i* m 'i m—f 3 4 3 ST" ■ 2 J-}“ “):1 m .. JtL -t e. *■ =H- t f . ~~~Z° S.V- a. ?-7 J— 7' i . * J • M= i ■ r f r- ■ f t—+—i - rV- / ) - 0 L-< 9 i F^=t *n o J—» 1 m -- •—»— * -0—ž—ž— V- 3 1 ? 3 4 3 2 4 3 V i #—•— ti s f J 3 2 1 2 3 1 2 i i* t # £ r * M^rr_ i 3 1 3 4 2 0 H * 'l 1 2 3 I f S 3E3E a 2 3 4 1 2 4 f S M f i s a a 4 /0\ ¥ t * a -9-*- L. S. 9. 38 Mol-načini. Vsaka dur-škala ima tudi svojo paralelno mol-škalo. Da bo pa sestava mol-škale bolj razvidna, treba nam je najprej natančneje govoriti o intervalih v skali. V diatonični skali, ki postopa v celih in pol-tonih, imenuje so prva stopnja: prima,- razdalje od prve stopnje do druge: sekunda, od prve do tretje stopnje-, terca, od prve do četrte: kvarta,od prve dopete: kvinta, od prve do šeste: seksta, od prve do sedmo septima, od prve do osme: oktava, od prve do devete s nona, od prve do desete: decima. m m J J i .-j 5. 6. 7. 8. 0. 10. od 1. stopnje do: 2. 3. 0 teh intervalih je pa treba še pomniti- v dur-škali se imenujejo sekunde, terce, sekste in septime: velike; prime, kvarte, kvinte in oktave pa čiste; n. pr. c-d je velika sekunda, c-e velika terca, v c?-dur skali je d - fin velika terca, d-h velika seksta. V c-dur skali je c-g čisla kvinta, v a-dur skali pa a-e čista kvinta. S pomočjo prestavnih znamenj, postanejo ti intervali ali zvečani ali zmanjšani, kakor kaže sledeči pregled, v katerem so veliki in čisti intervali zaznamovani s celimi notami, zvečani ali zmanjšani pa s četrlinkami. Prima Sekunda Terca Kvarta f\ čista zvečana velika mala zvečana velika mala zvečana čista zmanjšana zvečana w—1 3^ -'in K--3 331 O e- -ev Kvinta čista o f#- «v Seksta zmanjšana zvečana velika mala Septima zvečana velika mala Oktava čista zmanjšana zvccana o o Temeljni ton vsakega tonovega načina je prima. Stopimo pa v dur-škali od prime za malo terco navzdol (c-d), dobimo v mali terci (a) temeljni ton za paralelno mol-škalo. C-dur škali je torej paralelna A-rnol skala. V /^-dur škali je mala terca od temeljnega tona navzdol: f-d, D-mol je tako paralelnaškar la F-dur škali. Tudi mol-škala je diatonična, sestavljena s pet celih in dveh pol-tonov, in v tem se razločuje od dur-škale, da ima pol-tone na drugih stopnjah kakor dur-škala, da je torej vspored tonov različen od dur-škale. Uzorec mol-škale je /4-mol, kakor je njej paralelna C-dur škala uzorec vsem drugim dur-škalam. Med tem pa, ko poznamo le ono dur-škalo, razločujemo v mol-načinu dvojno skalo: melodično in harmonično. Prva, melodična se glasi tako-le: * pplpiii pü i 11 iüj Pol-toni se nahajajo navzgor med 2.-3. in 7-8 stopnjo, navzdol pa med 5.-6. in 2.-3. stopnjo. Druga, harmonična mol-škala se glasi*. * Harmonična mol-škala se loči od dur-škale v tem, da ima navzgor in navzdol pol tone med 2.-3. in 7.-8. stopnjoj 6.-7. stopnja je pa zvečana sekunda. Po teh pravilih sestavljajo se tudi vse druge mol-škale, kakor bodo to poznejšnje vaje kazale. Sedaj bode dovolj, ako podamo pregled bistvenih prestavnih znamenj, katera se v enem ali drugem mol-načinu potrebujejo. I,. s. 9. 39 A-mol i E-mol =*= H-mol Fis-mol Cis-mol D-mol G-mol # m C-mol F-mol ^5^ 4s= m brezznamenja. Paralelna tonova načina imata enako število prestavnih znamenj. C-dar in ^4-mol sta brez znamenja, čr-dnr in i?-mol imata en križec, Z)-dur in H-mol dva križca, Es-dur in C-mol tri be-je i.t.d. Pri igranju v mol-načinu treba je sedaj citrarju poznati tudi drugo vrsto spremnih akordov, in to so mol-akordi. Kakor že znano, imenujemo akord soglasje več (najmanj treh) različnih tonov. Najna-vadnejši akord jo trizvok, obstoječ iz prime, terce in kvinte. Odločilna je tukaj terca, in sicer-. ako nahajamo v trizvoku veliko terco, tedaj so imenuje ta akord: dur-akord, ker je dur-skala tako sestavljena, da je razdalje od prve do tretje stopnje velika terca-, ako je pa terca v trizvoku mala, imenujemo ga inol-akord, ker tudi v mol-škali nahajamo od prve do tretje stopnje tnalo terco. N. pr. j 1 tj * a t - * i 1 i i■ - —_ \=— - — je dur-akord, ker je c-e velika terca mol-akord, ker je c-es mala terca. a-cis, vel. terca, a-c, mala terca, dur-akord; mol-akord; dur-, mol-akord. Ako učenec te akorde med seboj primerja in na spremnih strunah poskuša, zapazil bode takoj, da se spremni mol-akordi drugače igrajo, kakor dur-akordi. Razlika je namreč ta, da udarja pri mol-akordih 3. prst desne roke dve struni, 2. prst pa le eno, torej ravno narobe, kakor pri dur-akordih. Lega roke in druga pravila glede udarjanja strun ostanejo nespremenjena. Za vajo v mol-akordih služi naj sledeča vrstica: mol mol dur mol mol mol I i i lj Š M žž • 111J 1111 j j I j fm dur I mol f *) *) Izjeme v basih so posebno pri mol-akordih prav pogostno. A-mol skala. 4j *) _Q 4 i 4 .-i 2 i 4 ri' rl a 3 4 1 3 '{ 1 2 :i 4 1 f i i 3?=i= f I Narodna Počasno. L. S.9 40 ~9 1 rit. E-mol skala is 3 2 14 3 2 14 «J H :) 2 1.23 (m 31* E gH f i 3 4 123412 3 f i m m i i # s * s i Zmerno. H ■ 4 J- i Solza in lira. (Kam. Mašek.) 'I 3 ? 1 r=Ff 4 * £ m 4 14 1 -------3 i i . d:-+ m • .J. 38. S :sl ■S»-' 51^ j'yTs * o P i i i 1 2 1 3 ? 2-~ 8 4 O O 4 4 i 4 s i 1 2 1 g 4_2 iB #a-a I /g g: LL p 1 t *— !•! f Os li+T- . 3 4 4 N=i 3 - 'Hrn 3 4 1 i P " ■■ ■ > t,,. .■ •T: # £ r*r. 5=f= o —6* H fl r r ^ ■ v o ^ -- -j- ■ PP i i On ;;! T- . . t - 3 7 r 1 ■J- -#• 1 . r f.. S. 9. 41 d» H-mol skala. ji 3 't 3 2 1 '( j 14 3 2 1g M A Lž 3 Al 2 3 4 3 V»- r-iTi miP rrrp-lrfJ3Tl.. gCftčg *■ #■ # M it j ? § i t Počasno. Danici. (Dr. G. Ipavec.) 4 i a_____ £ ± P ± i ± i č*f= ri j j i 3 • ž -4^3- ^=Kf 3 2 i -4—*— o / ^ 2 ; n f* i +=+=F 2 • * » 3 4 m — p=^ »• * >— > ■ /5 r "(2 1~ *• * ! rnf 3 '• O' rt f p | P— r pJJ t * a [J t => t o / N ■m- f w m- v J n— -9 * L^i * -J * 1 3 /t 1 rs a V ' < - 1 -i 3 4 ! 2 'T 3 1 4_____________________3 ^ E j flj jj »J s ± s f M * i tl / t S w n /T\ rit. i ±EŽ i f r Fis-mol skala. t> I \ 3 2 1 4 3 2^ 4 3 2 3 1 -J? 3 4 1 2 t r i < 't 3 2 3 4 1 # te f I » «r Cis-mol skala. L. S. 9. 42 Tema skalama ne dodamo drugih vaj, ker se Fis-mol in Cis-mol v skladbah za citre samostalno nikdar, k ve-čemu v prehodih le mimogrede nahajata. Romanca. (Fr. S. K.) Zmerno. ; £ S' • • 40. 'V m £: m i i I i 4 1 1 2 i \ 'I 3 Počasi. , , 't 4 3 4 3 3 'I 'l 4 3 4 J a p v=v S S rr\ -t M i f M i f Ji P t£-s- —I—i- - -!■ , v. k- 4 J r**'r*^ 2 1 t K 'l —1— 3 v 4 :* 4 m _ . c4 2 1 =fF -T*]--- 1 # fh= • ■ *< 11 d -i» i i> 4*11 ti m P • t *— * £ *— F5" ■■t =»y ■m- } tiM ♦ 1— r< f ... Z-MZ rnf -Ji- 1 | M \ZP^ ■ 1' " r — 1 J- m N m -J—! e— m P i j^=p 3 'l £ i O i i ii i w M- M. M- p i i a tempo 3 3 2___________ 3__________4 4 0 4 P P |tJ- -1......... i rit.. i /O jsl /TN w/ jirr m m % 2 2 3 2___________________________________________________________________________4 'i n 'i E £ £i=Pi Č i E žff S UMI ---«- frr #f- ji* i----- f * f P'fM ff i r —a— rV .: A ■*■ ]p—v _ .. .. r llt-č^b - 1 rit. ^ « « * .? F—- CS P f=H te ti m / ... — r^, .. L.S.9. 43 ff3= n ^ cv v V v K ^V: • £77?/ ... “i: >0 r f f "S* --^ji *- f=F= H «4 v V*—a 9- F t>- 0 - - 0- r— r r f l L-l—-1 h- ^ a ^t= . 1 1 ——r -ž.. . £ 2 :l 4 J it S f i I 11 t f l / jž f (i 2 1 'f 1______________________________________________________________________________________________________________________________4 1 4 1 't I ^T\ J * 7 v- te s Is i I I I i i f ri/. 0~*—0 r\ l f tt ± P s s hitreie # 3 a 1 2 1 J3 7< 1 3 ri 1 a 1 4___________3 1 1 3 4 i 21 4 ^ 3 3 h pfpif :lfii Iš atr. * ÜEÜ / S -J-^ 3 j? * <* 1 3 3 2 4 >1 h*.3 2 3 > ^ ^ Al 3 P 0 ss £ s * o ITT ir*: 2 3 p<' 2 4 3 112 2 p ar J* V f f Ä m f s 11 Ju r«7. eee S E <♦ 1;E3 f—1'M £ S . MM 5^" t S f j f i i f f f tl« i pH 0= m m rt 1 =f=^ 2 =^= 1 2 3 4 t \ ts v V 4 — 3 V- 1 2 3 4 ' —i— H *y =tj *- r M ; sH r r-H rJ _ r 0 V ffH -J-= -f 0-0 ■0 f L-*-« fLJ~- ► F -J-* ji v v — r i * « it. 0- - i £ p-,... Ž J «f f X _J_ -4 N a -1 1 e— J= 0 p.. f k N - 2“ ' 44 D-mol skala. :t 'i 'p-f i 'l Narodna Otožno. 2 14 1 14 2 1 43 te fcE ...JŽ ifi....... S P 41. te p PS r s i PS i ÖEE5 i —# & 42. Tt fH- / 4L 9— !& i s 21 '!7 '7 1 4 3 'I 'I 3 2 m 1 3 2*2 i Os 1 m 'I 1 '* 3 2 i i 5 £ f =£ te i- h# w " -s»- 777. S: o* i i i z? 1 1 4 /O, 1 1 r< 1 i s s f irzj it TT —*' a tempo Q. Ä O ^ molto rit. i Ü r F s E 7= 1 1 Kl'^1 L k r\ Jv^ j *>: f rf P i 0. m •' f: Si. r■ pf H jl. JU--^ f2" 'f2 fjj.. J5 J’ J? r~ ir i ■» - - O O i \ —p 1^ / ^ / - .___. L. S. 9. G-mol skala. O 4 3 2 1 'j 3 2 j /t 3 g 1 g 3 4 1 2 . ) 4 t 2 3 4 O 45 s •> #■ [XUCttf MJ St f Zmerno. Večernica. (Dr. G. Ipavec.) /i? 2 4 1 ' H=i 2 • «v ■ 3 *' 1"' P' 2 1 2„—--t»-5— * V =f4^ ■#•■■ -—- (e--* - m' 0 f- F • [f F- f- ' =£=J— £ «1 * 7 j v -*U-=— t *^sL f- r S \> H— r- ^ H H r jÄ^e . _ _/__, l~^ 4 42. P^= 2 /* 1 m «v 2 3 4 i^—T 4 A* 0 '• 2^,—^ r~f 1 r»- 4 ^ • 3 * 2 l: ■ »J^2= S r* H v t; "■'• 0 M . M S 1 • rt ten % • — m» i —A f -!■_ . f += M= 1 * it « ■m e 1 >£ 1 r *r J ►f - ~.T -^9 ■ »-• : / f- * fH P—2- »M » j ' tJ 9 1 I 3 S 3 2 3 P yp~M fcU cJJ 12 3 Sl i UM / p i rr 46 I Si J i C-mol skala, i 0 4 3 2 1 4 3 2 1 4 3 g -\ 0 i—.1 2 3 4 1 2 3 4 i 2 3 4 0 S. ...4g g==e S^Hff 1=1 ä M Tempo di Valse. Na obalih Savinje. Valček. (Fr. S. K.) 43. j / A 8 I 0 4 f— 2 '» 3 2 3 4 3 2 \ P b):,2 - * ^—... * *£ =fM= bM -r# * 1 0 N •— 1 w =r! ■■■ O- -M- 1 f 15 A t P m- ¥ J * f y—1 —m, i ... * - j-« ^ a • #&=r 4 1 2 l rrh v 9 \ ^ ö- f^r7—“ —J- fi 5 J- ff r -■- t=^t -tf- *- H 0 1 TI f 9- f $—* *“ m -,n \ J \> b i d 4 —4 3 H ha *—i 1 4 -J—J T" BE 2 4 3 2 1 £ £ 3 1 4 3 f / yfcy-it-.x ff r r ff :ejh I ti II ? m f ^=F ^-1 • 1 1= q • 2 4 —&- f ■r 1 r r »1 r 1 jr -V =4 * "Sr - I r # J— f O * y p- » r « i n —4- ff f r I FT r r c 1 •r sn J J =4= L«- \-J -U- Ž—E— a i ä 4 3____________________________________ g_ 3 4 1 2 1______________________3 2_____________________4 3_______________________1 2 14 3? s . P * xUl f= '»ji ii ,i f= eresc. 1 iJ-i ./ u i„ s. 9. 47 cresc. ■ir S F-mol skala. t ->,2 11 , 1 l.li 2 h44-l2 ■j 4 1 a .■} 4 i 2 Tudi F-mol način se pri citrah redkokedaj rabi. Počasno. o 4 3 3 Notturno. (Fr. S. K.) S >______ 4 3 2 pa II J- 3 1 0 tf /. . . . _ = S T r 44. p t flft s M ii «t 111 Ilir 1 m f «r ^rurrr- f /* rž7. ■—“ /T\ 4 Oi -Q s II iifc r\ »t t ü m fa tempo 4 1 2 i I h l 2 1 2 KW m 3 2 r*7.------------ *) Notturno = po noči, ponočna pesem. 48 S f p a tempo m I I ttt f iy i sf J JI! f » i 1* JL—,—T-i “ "3—^ 1 2 1 4 |-j- #n ; j, ni " f £ —-—1 ■ ■ f i p -e> f o J-Jr p7 8 iti -J i --y^l r F ] ž7. r t/. l7 J - ti' f j r f I i £ M. a temP° PJ *-T...:..-: : - —#1 ' - 1 ,. 1 2 3 4 1 1 3 42 _2 34 3 4 0 S? ta saak’ 1.2 j p a tempo * * 1 bf i i ms rit. r\_________ arf Ubit. PP 2 2 4 1 l PP PPP r\ * % I-. S. 9. 49 Umetni izrazi in okrajšave. Pri vseh vajah počenši od št. 26 je bil v začetku naznanjen način igranja, kakor n. pr.: veselo, zmerno, počasno. Ker nam takt v začetku skladbe le pove, koliko je treba šteti, ne pa kako naglo, mora tudi to razvidno biti. Za vsako skladbo je namreč treba poznati pravo mero, v kateri se naj giblje; kajti s prepočasnim igranjem zgubi skladba pravi vtis in svojo vrednost, ravno tako pa tudi s prehitrim igranjem. Marsikomu sicer že prirojeni glasbeni čut tako rekoč narekuje, kako naj igra, da je igranje značaju skladbe primerno, vender se pa se v vsaki skladbi takoj v začetku s posebnimi izrazi naznanja tako imenovani „tempo“ ali časomerje, pa tudi v sredi skladbe se nahajajo taki izrazi, ki naznanjajo bodisi spremembe v časomerju ali pa razna čutila, s katerimi so ima skladba prednašati, da se doseže pravi vtis. Ti umetni izrazi določujejo torej ali tempo, ali čutila igranja. Tempo je zaznamovan s sledečimi izrazi: a) počasni tempo: Adagio (počasno), Lento (zategnjeno), Largo (široko), Larghetto (nekoliko hitreje ko Largo); b) srednji tempo: Moderato (zmerno), Andante (lahno korakajoče), Andantino (nekoliko hitreje ko Andante); c) hitri tempo: Allegro (veselo), Allegretto (nekoliko počasneje ko Allegro), Vivace (živahno), Presto (hitro), Prestissimo (zelo hitro). Se natančneje določujejo tempo razni pridevniki, kakor: molto (jako), assai (zelo), non troppo (ne preveč), meno (manj), piu (bolj). Ako je treba v skladbi počasneje igrati, kakor to v začetku skladbe naznanjeni tempo zahteva, je zaznamovano z besedo ritenuto (riten, ali rit. = zadrževaje) ali pa z ritardando(ritard.) Narobe pa izraza: accelerando (accel. = pospeševaje, hitreje) in stringendo (string. = tesneje, polagoma hitreje) zahtevata hitrejše igranje, kakor je prvotno naznanjeno. Na mestu, kjer se mora zopet igrati v predpisanem prvotnem časomerju stoji „a tempo“ (v časomerju), ali Tempo I. (primo, t.j. v prvotnem tempo). Gl.str. 17. „Ad libitum (ad üb. = poljubno) pa prepušča tempo volji igalčevi (str. 23). Druga vrsta tehničnih izrazov pa uči, kako krepko in s kakim čutom se igra eden ali drugi stavek v skladbi. Ker je pa teh izrazov zelo veliko, ter se najdejo tudi v raznih pevskih šolah, jih mi ne bodemo vseh našteli, temveč postavimo tu sem le najpogostnejše v abecednem redu. Affetuoso . vneto maesto = otožno amabile = ljubeznjivo maestoso = veličastno animato ^ v marcato = s poudarkom con anima S ’ navdl,®eno mezzoforte (mf) -- srednje močno brillante - goreče morendo umirajoče cantabile = pevajoče mosso = ginjeno, hitro con fuoco - ognjevito piano <» ' rahl° tiho con moto . živahno pianissimo (pp) - prav tiho crescendo {crese.) -- naraščajoče decrescendo (decresc.) - pojemajoče poco = malo poco a poco = polagoma rallentando (rali.) = obotavljaje dolce sladko, ljubko scherzando - šaljivo forte (/) = krepko, glasno sempre vedno fortissimo (ff) - najglasneje sforzando > giusto- primerno sforzato ( (*/)* krepko (za posamezne note) ffrace = važno, resnobno verte ali volti -- obrni legato vezano V. S. (volti subito) = obrni urno (namreč list). Drugi izključljivo le pri citrah rabljivi izrazi bodo še pozneje na vrsto prišli. Poudarjamo pa še, da le tedaj, ako igralec na vsa v skladbi se nahajajoča znamenja pazi in tista izvršuje, postane njegovo igranje pravilno in lepo, sicer pa ostane enolično in prazno. L. s. 9. 50 Že ti izrazi, kolikor smo jih tu omenili, pišejo se pogostoma v okrajšani obliki. Tako okrajševanje v pisavi rabi se tu in tam tudi v notah, bodisi radi večjega pregleda, ali zavoljo pomanjkanja prostora ali iz drugih uzrokov. Ker se zlasti višje note zaradi mnogih pomožnih črtic težje čitajo, pišejo se zato lahko za oktavo nižje in nad nje postavi znamenje 8va.................., kar pomenja, da se morajo note za oktavo višje igrati, kakor je pisano. Isto znamenje pod glasbeno vrsto pa veli dotične note za oktavo nižje igrati. Z besedo „loco“ prekliče se zopet prejšnje znamenje, ter se igrajo note zopet tako,kakor so pisane. pise se: izvrši se: L 'oco •> o * *• —s •" 0 f^=f J * —r«' Uj O ■ o Sva * d i* loco O- o i S ^ ^— --t' m /■■■• ü J- Con 8va (z oktavo) nad glasbeno vrsto pomenja, da se note igrajo z višjo oktavo, pod glasbeno vrsto pa, da se igrajo z nižjo oktavo. pise se: izvrši se: I con 8va ■ točo E i ; jjjr irr-iJ m i f t con 8va F loco f f Večkrat zaporedoma se ponavljajoče skupine naznanjajo se, da jih ni treba tolikokrat pisati, z poševnimi črtami čez glasbeno vrsto. To se posebno pogostoma zgodi v spremljevanju, kjer se mnogokrat isti akordi v več taktih zaporedoma ponavljajo. pise se: izvrši se-. pise se: izvrši se-. 1 :/■ „ . P , » » m m . ^^^ . M * « ■- a F a ■- * - * v*-- j =0 S ■cXu 'i i i L § - -J-"- J u IM i i ii i Z enakimi črtami označuje se tudi razdelitev daljših not v manjše dele; pise se: izvrši se-. dEE ur i ZZ= L. S.9. . .v ■'• • L' .■■"• ". V,'.; .' %.■;.'•■ ..-. ‘rr'ci-y ' ' „v■ ;$? ■■■ '"■1 ' ■'•■■■ v '"'■-v’vi .'■'" 'V-. •■; .’ ' ': ...' fp?. I .1*3 .-.:':.-.-.:':-'■■ ■ '• - •.'■■ ■'. - \ r ■ ' ' .iS-if ■ ' '...-• .. • v»..-.,' •:> V; ‘ »•. -'r >v. --:■■ ■ ■■ ■ ■ v . •' . - . v ' ■ ■ ‘ ■ • -: ‘■■■:\ .^v>'" v--'- * ■ , ■. :•■- ' ■ v. .. •'•:•; . ,■ ■ ■"--■.■■■<• ■ ;';vt r;' %m&iv . . : ;u'. •" . '' • *>««.* • V ■■.' . . , ■■• ••' •■». 'V • . .. . ■ . . . ..................................................................................................................... ’ ■ . . .v.i'f ■ . - ;• . ■' v—' j i .'.'V,“"/"-'- \ ' S v! Založba knjigarne L* Schwentner v Brežicah* --------o-F»OC-^--------- Slovenski citrar. Zbirka kompozicij in prevodov za citre. Štev. 1. Mešiček, Jos. Pozdrav slovenskim citrarjem. (Narodna koračnica) Gld 40kr. 2. Koželjski, Fr. S. Na vasi, fantazija................. _.45 „ Mešiček, Jos. Venec slovenskih pesni j za citre (drugi natis) Gld. _. 70 kr. w/t -'•V • <*'■ y 'i ■ ■ tv \ oSRi-r ^ jv.-.—„ / . . '-V ■$ #v 4^ ■iw r ! S». 1