KOŽELJSKI Fran Sal. Poduk v igranju na citrah I. zv. / I Cena lgld.50 kr. scmvENrj ■J ißa.rn a 1895. Založil L. Schwentner, knjigama v Brežicah ob Savi. Natisnila Jos. Eberle in dr.na Dunaji, VII. 31*»/* C) hinnii/ ran oz . '% &JS/ . ■ K *?feR Iv / ! . V t’ KM- ' iUHUOTUHK IH ^y' 1895. Založil L. Schwentner, knjigama v Brežicah ob Savi. Cena lgld.50 kr. Natisnila Jos. Eberle m dr. na Ounaji, VII. 4IM/M RENTNE* 2 Predgo vor. Citre so postale v novejši dobi tudi Slovencem priljubljeno glasbeno orodje, a kdor se ga je hotel naučiti, moral je seči po tujih (nemških)podučnih knjigah. Ker sem se doslej veliko bavil s poducevanjem v citrah, občutil sem živo, kako zelo je treba slovenskega navoda v igranju tega ljubkega instrumenta. To meje napotilo sestaviti pričujoči poduk. Sestavljen je po najnovejših zistemih (Huber, Enslein), za vaje so pa vporabljeni v ogromni večini le slovenski napevi. Izkusil sem, s kolikim veseljem so se poprijeli učenci prvih vaj, zaslišajoc v njih domače napeve. Upam torej, da bode to delo ugajalo začetnikom; spretni igralci se bodo pa po mnogoštevilnih pesmih in etudah toliko bolj izurili. V Velenju marca mesca 1895. Fr. Sal. Koželjski. SHch der Musikaliendruckerei V. Jos.Eberle 8 C? Wien, VII. /MK)^oca<357 j\ L. S. feg» au cis ais ’is ats cis Snopiči: es Spremne strune. 24 h gjj-JliS- ai. ris (11S (tis [is cis ris fflS yis * Z * zaznamovane strune so vd.ec e. Basove strune. Nadštevilni basi. ica * Yvodrii pojrai.' 3 Glasba je umetnost, ki po glasih ali tonih vzbuja in izraža notranja čutila v petji ali pa po glasbenih orodjih (instrumentih). Glasba se zaznamuje z znamenji, katera imenujemo note (sekirice). Ta znamenja naznanjajo nam: Lime, 2. visokost ali nižavo in 3. veljavo glasu. Glasba obsega veliko število tonov, ki so po visokosti in nižavi drug od drugega sicer različni, vender pa toliko sorodni, da se morejo vsi zaznamovali z dvanajstimi toni. Izmed teh dvanajst tonov ima jih zopet samo sedem samostojna imena; drugi pa so postranski, od njih izpeljani. Sedem samostojnih tonov nazivljamo s sledečimi črkami: f{ c f g n h Zaporedna vrsta teh tonov imenuje se lestvica ali skala**) njihov obseg pa oktava. Da se torej sorodni toni, ki imajo enaka imena, pa so različni po visočini, med seboj razločujejo, razdeli se cela vrsta tonov v več oktav: Kontra-oktava (najnižji toni) C, IJ, JR, /\ G, A, IJ; velika oktava: C, D, E, F, G, A, //,- mala oktava: c, d, e, f, g, a, h; enkrat nadčrtana oktava: č, d, e, f, g, a, h; dvakrat nadčrtana oktava,- c, d, e, f\ g, ci. h; trikrat nadčrtana oktava: c, d, e, f, g, ä,T>-, in štirikrat nadčrtana oktava (pri citrah le nepopolna).- c, d. Sestava not. Znamenja za note so pike, ali polne (m) ali votle (o). Da ž njimi naznanjamo visokost ali nižavo glasu, pišemo je na peterorižne vrste, in sicer.- a) na pet glavnih črt, b) v štiri medprostore, c) pod in d) nad glasbeno vrsto s pomočjo postranskih (pomožnih) črtic, ki se za vsako noto posebič stavijo. d) f>) c) 1 d) 6 » m * l 4 *======= a—- » —}—z m H r ir* * 'V -s note na črtah, v medprostorih pod vrsto • nad vrsto Note se imenujejo s prej omenjenimi črkami: c, d, e, f, g, a, h. Imena not (torej tudi visočino glasu) odločuje pa pred vsem tako imenovani ključ, ki stoji v začetku vsake glasbene vrste. Ključev se rabi v glasbi več, katerih vsaki da notam druga imena; pri citrah pa rabimo samo dva: vijolinski ali G-ključ (<^>) in basov ali F-ključ (9:)* *) Sprva podamo le najpotrebnejše iz splošne glasbene teorije, ker se bodo vse podrobnosti pozneje razložile in s praktičnimi vajami razjasnile. **) Ta lestvica se lahko začenja in končuje z vsakim teh sedem tonov; n. pr. d, e, f, g, n, h, v, e, f, g, a, h, c, d i. t. d. L. s. 8. Citarju je treba poznati sledeče note: štirikrat nad- a) v vijolmskem ključu: trikrat nadčrtana oktava črtana nkta\a _ - ♦ * - . mala oktava, enkrat nadčrtai 7ž — , 'T' , i 'i 1 ia oktava - J J h dvakrat nadčrtana oktava ^ m tz rrprrr^iffrFfFF|r r= j j j 1 j J i J 3 ♦ ir ♦ * T: d e f <■ d e /' f/ " h b) v basovem ključu: kontra oktava velika oktava H ; J- d *■ II t/ a h ma f-P L-1—J « IH 7' d e f (j a h c d e f' Tj a h v d enkrat nadčrtana oktava a oktava m m. — . y f:-- n_r_. 'i i i J J * ' ' J J, V /> E F (i A Vel .. #— // c j ava i -f-—f—1 ——i d e f f/ n h r d e f Tj Ti iot in pavz. Ne samo po visokosti, temuč tudi po veljavi so note različne, namreč: cole, polovrie, četrtinke. osminke, šestnajstinke, dvaintridesetinke i. t. d. Nota vsaktere omenjene vrste je za polovico krajša od prejšnje; cela nota velja torej za dve polovni, polovna za dve četrtinki, četrtinka za dve osminki i. t. d., kakor kaže sledeča tabela,- Cela nota velja za 2 polovni 'I četrti nke 8 osmink lf> šestnajstink 32 Hvaintride- setink °4v štiriinšest- desetink Prenehljaje v sredi kakega glasbenega dela imenujemo pavze (odmori ali stanke), ki so tudi enako notam po veljavi različne. wm ‘en / • dva tri rj štir’ en dva M f—- itri m štir’ jv - m r ■ -m M —M —— .' r m m • m m _u - m m t — r m m m m v r r= h=r m—*—m—m— == T—i --- '=4- i H - - ien l "! „1 \ dva Itri i : štir’ nota pavza cela 4 5 polovna 1 * četrtinka i. 4 P osminka JL 8 šestnajstinka JL 16 dvaintridesetima štiriinšestdeseti nka I i L. S. 8. 5 Pika (•) za noto ali za pavzo podaljša nje trajanje za polovico njene veljave; nota s piko velja torej za tri polkrajše note; istotako tudi pavza, n. pr.: * note: pavze: pisava ^4 /L '3" -2 • 7' m m - m m o a i t' * ^ /* *7 V f f 1 ^=M A r * 7 Takt. Vsaka skladba je razdeljena v istovredne (t.j. enako dolgo trajajoče) dele ali odstavke, katere imenujemo takte in so zaznamovani z navpično črtico (taktnico) čez glasbeno vrsto. Veljava takta je vselej naznanjena v začetku skladbe poleg ključa. Takt je različen, ter se najbolj rabijo sledeči: enojni takti: : '<51-T% zloženi takti: ztt S Razne note in pavze morajo se v skladbi tako razdeliti, da jih stoji med dvema taktnicama po vrednosti toliko, kolikor jih je potrebno, da dopolnijo veljavo takta, v začetku skladbe naznanjenega, n. pr. i u: m m štej: 1 2 3 4 12 3 4 F=~-P P i- 12 3 4 3 4 Upi Prestavna znamenja. Najmanjše razdalje (interval) med dvema tonoma glede visočine je pol tona. Tako razdalje se nahaja med e in f, pa med h in n. Med trugimi toni skale: med c in d, d in e, f in ff, ff in a, a in h obsega pa razdalje po dva pol tona ali celi ton, ker se med takima tonoma še eden v sredi nahaja. Postavimo pa pred noto križec (#), tedaj se poviša nota za pol tona. Tako povišana nota dobi zdaj drugo ime, pridene se ji namreč zlog-is, n. pr. pred noto c pomeni, da je ta nota pol tona višja kot e, ter se imenuje cis. Od cis do d je pa zopet pol tona. Narobe zniža be (1>) noto za pol tona; znižani noti se doda pri imenovanju zlog -es, n. pr. z \f znižani d je pol tona nižji, kakor d ter se imenuje „des“ Izjema je le ta, da se znižani h navadno ne imenuje „hes“ temuč 6, znižani a se imenuje „as“ znižani e pa es. i , . i ________________________i I | j? i__________ i 2__________________________ i § J tiJ W ^ - *J -l|J r' r i f'r f -l,J J ^ -LJ iJ PPi - n- —' ’ _ 1 1 /ies r, cis, d, dis, e, f, fis, ff, gin, a, »is, h, c, e, h, «n a, as, ff, t/es, f, e, es, d, des, c. b Da med tonoma e-f in h-c ne najdemo niti križca, niti be-ja, izvira iz tega, ker je med tema tonoma že naravno razdalje pol tona. Tone brez prestavnih znamenj imenujemo glavne, s prestavnimi znamenji pa postranske. Postranski toni, o kterih smo v začetku (str. 3) govorili, nastanejo s povišanjem ali znižanjem tonov. Prestavna znamenja, ki veljajo samo za iste note v enem taktu, prekliče zopet oddelatelj ali bekvadrat (!j); nota, pred kojo stoji, zadobi zopet svoje prvotno ime. P i ni p i j p ijj ^ l^i i ^ M § ^ V i J ^ P i j j i|j i j j ^ v, cis, c, d, dis, d, f\ fis, f, ff, tjis, ff, ff, ffes, ff, f f, e, es, e, d, des, d. e *) Ker obsega razdalje e-f, h-c samo pol tona nastane z povišanega e (eis) ton f in z povišanega h (his) nastane c; znižani c (res) je isto kakor h, in znižani f (fes) isto kar e. L. s. e. 6 O citrah posebej. Melodijska tablica. Citre imajo navadno 32 do 36 strun, koje se razdele v tri vrste: melodijske, spremne in basove strune. Melodijskih strun je pet, razpete so prek melodijske tablice (Griffbrett), katera je s poprečnimi žicami (krsnicami) preprežena. q a___ Prva struna imenuje se A in se zaznamuje z noto (fa J , druga je D iffipzE, tretja „pomožni“ G ~^TV~ , četrta zopet G , toda za oktavo nižja, kakor prejšnja, kakor se že iz pisave razvidi: . Peta struna je C -p, najnižja nota vijolinskega ključa.*) Proste melodijske strune pišejo se torej: 2. 3. 5. struna a d y g c Prostor med dvema krsnicama imenuje se snopič. Bele pike na 5, 9, 12. in 15. snopiču olajšajo pregled na melodijski tablici. Sledeči obrazec predočuje nam del melodijske tablice, in sicer prvih sedem snopičev z vsemi toni, ki se na njih nahajajo,_obsega tedaj vse tone od c do š. Ob enem kaže ta obrazec, na kterih snopičih se nahajajo glavni in postranski toni; cele note pomenjajo namreč glavne, četrtinke pa postranske tone. proste strune 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. snopič ö.struna Razvidno je, da ima sedmi snopič strune C enako noto, kakor prosta G-struna, torej tudi isti glas ali ton-, ravno tako ima sedmi snopič strune G isto noto s prosto D-struno, in sedmi snopič strune D s prosto A- struno. Pomožna G- struna ima pa vse tone četrte G-strune za oktavo višje. Da se iste note nahajajo na raznih strunah, to jako vstreza igranju, česa se bodemo pozneje prepričali. Omenjeni obrazec kaže tudi na nekaterih snopičih po dvoje not (četrtink). Na teh snopičih so postranski toni, od glavnih izpeljani. Znano je (str.5), da poviša križec (#) noto, pred kojo stoji, za pol tona, a ravno toliko jo zniža be (b). Med glavnima tonoma c in d je razdalje celega tona-, ako c s križcem povišamo, imamo cis, če pa d z be-jem znižamo, dobimo des. Cis in des imata sicer različno pisavo, glasita se pa enako, in zato vidimo obedve noti na enem snopiču (gl.l. snopič strune C; 6. sn. strune G; 4. sn. strune A i.t.d.). Take note, katere se igrajo na enem in istem snopiču in imajo isti glas, pa različno pisavo, imenujemo sozvočne ali enharmonične. Ker med e in f, kakor tudi med A in c ni nobenega snopiča, igrati se ima povišani e (eis) na snopiču /‘in povišani h (his) na snopiču c-, znižani /‘(fes) se igra na snopiču e in znižani e (ces) na snopiču h. Melodijsko tablico (v začetku le ta odlomek) je treba citrarju tako dobro poznati, da ve za noto vsakega snopiča. *)Pri tej priliki se naj učenec nauči vseh not vijolinskega ključa (str. 4.) **) Melodijske strune ubirajo se na vec načinov, vender je ta, tako imenovani „dunajski način“ najpripavnejši. Manj so rabi sledeči „stirski“ ali „bavarski“ način: Lega eiter in poraba prstov 7 Citre postavi igralec pred se na mizo malo postransko, tako, daje glava citer (t., j Jeva stran z vijaki) od njega nekoliko bolj oddaljena (kakih 5cm), kakor desna stran. Sedi naj primerno visoko, torej bodi igralna miza nekoliko nižja kakor navadne mize, ali pa sedež nekoliko višji, in sicer zato, da mu je mogoče z rokami složno, brez truda igrati. Na visoki mizi igrati veliko bolj utrudi. Za igranje na citrah se rabijo štiri prsti vsake roke. Začetnika uče številke nad notami (prstni red,)s katerim prstom ima dotično noto prijeti. Tako pomeni 1 palec, 2 kazalec, 3 sredinec, 4 prstanec; o (ničla) pa označi prosto struno. Ta prstni red velja za obedve roki, a piše se navadno le za levo roko, ker desna roka več ali manj enakomerno igra, in tedaj prstni red vedno isti ostane. Desna roka udarja strune: palec melodijske, 2. in 3. prst spremne, 4. prst basove strune, mezinec pa leži mirno na krajici. Učenec naj torej najprvo položi mezinec na krajico, od katere ga ne sme premakniti-, sploh naj se desna roka le z mezincem citer dotika. Za tem položi se 4. prst na 17.struno, 3.prst na 9. in 2. prst. na 6. struno. Palec, na katerega se natakne za to pripraven naprst nik (Zitherring),položi sc na 1. melodijsko struno. Tako naj leže prsti nekoliko časa na strunah, potem se pa mora polaganje prstov po navedenem načinu večkrat ponoviti. Leva roka pa tako rekoč pripravlja tone na melodijski tablici; njeni prsti pritiskajo strune navzdol na krsnice. Da se tudi leva roka privadi pravilnemu polaganju prstov na melodijske strune, položi se 4. prst te roke na 2. snopič melodijske tablice (s početka najprimernejše na 2. snopič prve A- strune); dalje 3. prst na 3. snopič, 2. prst na 5. snopič, palec pa nahajaj se nad 7. snopičem. Roka se drži precej visoko; roko povešati napravi vtis lenega igranja. Prsti se ne smejo polagati na sredino snopičev,temuč tikoma h krs-nicam na desno. Tudi ta vaja, polaganje prstov na melodijsko tablico, se ima večkrat ponoviti, da vsak prst svoj prostor naglo najde, ne da bi bilo treba dolgo premišljati in iskati. Udarjanje melodijskih strun. Po prejšnjem navodu položi sc desna roka na citre. Prsti: 2, 3. in 4. leže mirno na strunah, palec pa udari z naprstnikom prvo struno A, se takoj nasloni na drugo struno D, in vzdigne tedaj, kadar mora zopet struno udariti. Isto se stori z 2., 3., 4. in 5. melodijsko struno. Kedar se udari 5. struna, nasloni se palec na prvo spremno struno. Vsak glas naj se sliši čisto in jasno, brez rožljanja aližvenketanja, torej se struna s palcem ne sme premočno udarjati. Kedar se proste strune že dovolj čisto in pravilno udarjajo, preide naj učenec k daljnim vajam. Melodijska tablica in note morajo biti že znane, torej ne bode težko najti posameznih tonov, poleg tega pa še številke nad notami naznanjajo prstni red leve roke. Opozorimo pa še enkrat, da mora palec desne roke tako dolgo na struni ležati, dokler ne udari prihodnje note. Igra se naj že spočetka v taktu, torej naj se takt med igranjem glasno šteje, kakor naznanjajo številke pod notno vrsto. . . Enojni takti. * 3. prst E EC -e- 1 n: «- «- rc Stej: 1 2 3 4 1 2 8 4 1234 123 4 12 3 4 123 4 12341234 Za vyolinskim ključem stoji C znamenje eveteročetrtinskega takta. Šteje se pri njem-, en, dva, tri, štir\ na vsak udarec pride ena četrtinka, pri polovni noti se štejeta dva, pri celi pa štiri udarci._ Na koncu melodičnih delov se taktne črte podvojijo, rt 3 4________ 2 3 1 2 4 3 E $ r—r ir r štej:1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 2 4 3 plff' pczz P 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 3 4 2 3 “rrrcTrrrJf L.S.8. 8 Istotako igrajo se te vaje na 2., 3., 4. in 5. struni na istih snopičih in z istim prstnim redom, kakor na 1.struni. L)-struna ■^EEE pomožna G-struna Žna 'una.irtz: o o a -o- a o o 3i: W-| G-struna.a&v*13 ■K j-—- C-struna.fi&3EEEE 17& v o s ~V' Prihodnje vaje z raznovrstnimi notami in pavzami igrajo se na raznih strunah. Pomožna G-struna se pa navadno rabi le v dvo-ali trozvokih, učenec nima s prva ž njo nič opraviti. Razun čvetero-četrtinskega takta, v katerem so sestavljene prejšnje vaje, prištevajo se še k enojnim taktom: tri-eetrtinski, dvo-četrtinski in tri-osminski takt. a.) Pri tri-četrtinskem taktu štejejo se četrtinke: on, dva, tri. Valček po narodnih motivih. Strune^ I) ... G A IX. .. G. A I). ... G. A... D ... G... 3 2. 234232 322 3 4 2 3 2 72X- Štei: 'J: 12 3 12 3 Valček. Strune D '4 3= t A d 3 A 3 P stej: 1 2 3 D 4 2 1 & 1 2 3 2.........3 A 4 D 3 i A l) 3 4 2 A 3 Solnce že doli gre. Strune G.......... 2 0 2 i D............. G.... 412 323 4 12 202 J [J J J 1J «I J 12 3 12 3 D............ G... 4 1 2 3 2 3 2 m £31 Štej: j ;J 1 2 3 7^ 2 3 'i l 2 : (N : o a 4 1 -t— 2 2 0 2 - i 2 3 t=l 2 —j—t f 1 ¥=i o —m - o m - ... m 4 —0 H -J 71 - II Varijacija iste pesmi z osminkami. 2 14 12 Stej: i 2 3 SP i L. S. 8. 9 Zagorska. '1 1 3 'i i 2 3 1 4 1 2 '1 i 3 4 3 2 * štej: -9 -9 \ 2 Js 45 h - 9 0- 3^ 1 a :t * 2 i •> -i - ♦ V * J i- ^ ‘ ’ i 2 3 4 3 2 1 2 4 1 2 3 4 3 2 -n—+—■H m * L 1 l=± ©• -L* ^ J r Tž i1 m rt H y=j=j 1 2 Ta pesem se začenja z nepopolnim (aktom (predtakt). Predtakt in zadnji takt se dopolnjujeta v eno celoto. b) Dvo-četrtinski takt se šteje.-en, dva. 2 1 Zdravijo a. fes CflEf m m mm 4 -rn-m-i StOj: tir iLrr 4 12 3 Narodna. d M i 2 'i 2 323 ' 4, Hm 2 1 2 >* *fc-i 3 2 0 2 2 Th 7^ Stoj: ■ « i ■fj ’-U 4*) 3 • * -9 2 1 2 ■ 2 m 0 m i m 2 4 2 P~m -J- 1 3 2 * ■# 1 2 1— " J J i 1 4 2 3 2 3 * m * ~9 2 W n i-J^N 1 H— 2 ^ 1 J T za ■v 'a Cr 'c. J-tf- M 1 2 Tudi ta napev se začne s predtaktom. *) Zvezdica naznanja tu izjemo v prstnem redu. Prime se namreč p na D-struni s 4. prstom in ne s 3., kakor je bilo doslej zaznamovano; to pa zategadelj, da ni treba skakati s 3. prstom od /' (3. sn. D-strune) do h ('t. sn. G-strune.) Veselja dom. j' *> 1 2 /| 2 1 2 2 4 9 = ' a 2 4 2 1 2 4 ps?”| -ar • • • m* i w ♦ h1 . N J ■m* 0 's 1- 0 v I 2 2. ! I .. 1 2 3 1 2 —FH 1 p-4 2 *) 3 4 1 -1— 2 4 — % i -7 ^ n 2, _j F-—V ♦ » 2 4 3 2 4 2 1 —J J 243 »* * ^ 2*2 kH- 2 3- * 3 — 2 ¥ m ♦ *)lzjeme v prstnem redu. **)Znamenje ll::ll (repeticija) naznanja, da se napev ponavlja, in sicer toliko taktov, kolikor jih stoji med tema znamenjema. Pri ponavljanju se pa takt zaznamovan s l?(primo=prvikrat) izpusti in nadomesti s taktom 2'.' (secundo^dru-gikrat.) i,. s. 8. 10 c.) Tri - osminski takt se šteje kakor trojno - četrtinski s tem razločkom, da traja osminka en udarec, četrtinka dva udarca i.t.d. Lavdon. m 2 3 4___L 3 2 3 4 1 ll;1 2 3 1 214 3 2 1 štej: 3 J 2 .j 1 2 3 O § -j Jw * Napitnica. ((Ty 2 3 2 2 2 2 rj-i rji 2 i 3 1 3 m—0 *—m 1 2 1 2 3 2 3 t Stej: ^ 12 3 12 3 3 4 1 o p mm njrrJiffl 3 4 0 2 0 0 1 3 0 4 2 C\ 3 4 3 12 2 2 1—— . I I . p s 3n g| n "IjT3 p 7 JI ^ 1 2 Zloženi takti. a) Sestero- osminski takt je sestavljen z dveh tri - osminskih. 2 1 2 4 3j | 3 t , f4jj> 3 2 , 3 g r——-------------- Narodna. 0 ^ J_j£ ,|J>| I 3 1 2 I i ‘.J-2 3 2 1 3 rn-i i-n Štei: 1 2 c *■*) 1 23 4 5 ( stej: 1234 56 123456 *)Nota /' ima svoje mesto na 8. snopiču A-strune; prijema se s 1. prstom. **)Poteza ('—čez dve noti iste stopnje pomeni, da se druga nota kot podaljšanje prve ne smo vnovič udariti; prva nota se torej za toliko dalje vzdrži, kolikor je druga vredna. Isto se naj opazuje pri prihodnji vaji. -f 2 *= = 1 m • 2 * —3 p ö A-5— - 'i 2 3 4 9 P 2 4 S > V ^-8- Stej: 3 ^— 1 2 3 2 3 --—p— i S A—r- 4— 2 4 M 3 —— »• -

■ P 2 3 1= 4 P":/: h 2 3 -V— 4 r- 2 1— J— 'i 3 — M i (>) Devetero-osminski takt je sestavljen z treh tri-osminskih. Narodna, stej: LL 2 1 2____a 2 2 n Vse te vajo se morajo zopet in zopet ponavljati. Sploh ravnaj se učenec po pravilu.- ne lotiti se nove vaje, preden se vse prejšnje pravilno, točno in gladko ne igrajo. Spremljevanje. Doslej smo se pečali le z melodijsko tablico. Melodija je pa prazna brez spremljevanja, in treba se nam je tudi tega učiti. Skladbe za citre se pišejo na dve glasbeni vrsti. Na zgornjo se piše melodija za melodijske strune (leva roka), na spodnjo vrsto pa spremljevanje, katero izvršujejo 2., 3. in 4. prst desne roke na spremnih, oziroma basovih strunah. Spremljevanje je pisano v basovem ključu, ker bi se pri nizkih tonih v vijolinskem ključu preveč pomožnih črtic potrebovalo. *) Obedve glasbeni vrsti sklenjeni ste s početka z oklepom in med skladbo s taktnicami. m vijolinski ključ (mel. tablica) leva roka basov ključ (spremIjevanje) desna roka Kakor je že znano, razdele se ostale strune od melodijskih naprej v dve vrsti: spremne in basove. Spremno strune udarjata 2. in 3. prst, basove pa 4. prst. Učenec ima zdaj to nalogo, da so najprvo nauči basove note (str.4), potem pa imena in pisavo spremnih in basovih strun (gl. tudi podobo citer). k w 'f br f T § f r f r % % s ttx en I) f c a d a e h fix rix nix v " ti* ^ ^ — ' ■’ i J es ,, f ,/ a e /, /Vv ncitl ;f!s ,.1,1* spremne strune basove strune nadštevilni basi Z zvezdo zaznamovane strune so rdeče, da igralec vse strune laglje pregleda. Zadnje štiri strune niso neohhodno potrebno, ter se ne nahajajo na vseh citrah, zato se imenujejo ..nadštcvitneV Ta pisava strun je navadnejša. Kar je pa bilo rečeno (str. 6) o sozvoonih ali enharmoničnih notah na melodijski tablici, to velja tudi o spremnih strunah. Mnogokrat namreč se morajo te strune drugače pisati, kakor na prej omenjeni način. Zato podamo še enkrat celo vrsto spremnih in basovih strun v navadni pisavi, in enhar-monično spremenjene, ter opomnimo, da je to le dvojna pisava za isto struno. Kar se pa tiče udarjanja spremnih in basovih strun, je treba pomniti: Prsti se polagajo na strune in no vtikajo med nje. Ko se pa struna udari, položi se dotični prst na sosedno struno, da more udarjena struna prosto doneti, in leži na njej tako dolgo, dokler mu ni treba zopet udarjati. Ravnati se ima tedaj s prsti na spremnih strunah ravno tako, kakor s palcem na melodijskih strunah. Tudi spremne in basove strune mora začetnik dobro poznati, zato naj igra nastopne vaje. *) Skladbe stavljene ria štirski način imajo spremljevanje tudi v vijolinskem ključu. I,. s. s. 12 Vaj e s spremnimi strunami. r r - r* r* r* - T ?' r* J 4— ,fir ,,f . * . .p . p 1*’ rJ—H L ^3-f-f f 1 if f f irrr f |f f ^~Tr~rf=#^m J Ü -- ' T- —I- F r i r ir fr ir rff ^ r r * I»-» „ p -»■—^ ^45 -—1— —l—1 Vaje z basovimi strunami. J 4 Ji—hp^= K. e. - O '5 • -L#J,—1—* 1 ^ J J 1^- -J —m——r~ G Jt ' ' « ' ® i . | J J jfco J’ ^ t —— 1 1 1 II 4 J foj- J J i ' I 7-~ jzziatabs < « < * * * : — ==3=V l J IflJ J J J M J 4 j j J -1 J--J- T • »z/ »•> - g;. » * r -r r- H- ■ i , sU .L J j .j i j. —i *—*— Va 7 L f—^ ,1 J-J^LI J .J je s spremnimi in basovimi strun i lM. ^.,---.^-1» f ami. p ! l Zagorska. _/ ^ ^ «• ~ * « ■■ ■ ----- ■ -J- • m- • J>~ Narodna.: Spremni akordi. Akord imenujemo soglasje več tonov. Strune na citrah razvrščene so tako, da sestavljajo 1., 2., 5. in 13. spremna struna eden spremni dur-akord. Z 2., 3. in 0. spremne in 1. basove(14.)slrune sestane drugi dur-akord. Na ta način, vedno za eno struno dalje sestavljajo se vsi na citrah potrebni dur-akordi. i-. s. s. 13 Začnimo pa s C-dur^akordom! Po danem navodu položi se desna roka na citre in sicer 2. prst na 6. {G-\ 3. na 9. (E-) in 4. na 17. ali 4. basovo (C-) struno. Ko roka pravilno leži, udari se s 4. prstom basova (C-) struna, in pusti prst na sosedni ležati. Zdaj potegneta 2. in 3. prst enakočasno čez spremne strune, tako da udari 3. prst K-struno, 2. prst pa ob enem 6r-in C-struno. Ker je treba za celi dur-akord treh spremnih in ene basove strune, mora 2. prst vsikdar dve struni udarjati, dočim ostala prsta le po eno struno udarjata. Paziti se mora, da roka vedno v pravilni legi ostane, prsti udarijo strune lahko in enakomerno, a nikdar jih ne smejo puliti. Seveda s kraja se ne bo vse prav zvršilo, bodisi da se strune ne udarijo enakomerno, ali prsti ne obleže na drugi struni, ali roka zgubi pravilno lego, kar pa učenca ne sme prestasiti, in prav zato je treba akorde dobro vaditi, da se vse nepravilnosti odstranijo. Ta akord, ki smo ga ravnokar spoznali, se imenuje C-dur akord, ter se piše tako-le: Ako se glasi več tonov ob enem (n. pr. v akordu), pišejo se note druga pod drugo. Pomožne črto spodnjih not veljajo tudi za zgornjo noto. Po istem načinu pomaknejo se prsti za eno struno dalje: 4. prst udari 18. (č?-) struno, 3. prst 10. (//), 2.pa 7. in 6. {D- in G-) spremno struno. Tako nastane drugi akord, ki se imenuje G-dur akord in čegar pisava je: 2 -B~ 3 mr w I- / — m - Kdor se je tema akordoma popolnoma privadil, našel bode tudi druge akorde; igrajo se vsi na isti način, pa na različnih strunah. Igra se naj sledeča vaja: .,..^.,^,,4-^»» ff^fp ff I f f IJ f f I I f f U f F||.J f f i I P P i f f i Ja Palec naj pri teh vajah mirno leži na kterikoli izmed melodijskih strun. Skupno igranje. Melodija in sprem ljovanje. Kar smo se učili o melodijski tablici posebej in o akordih posebej, to hočemo zdaj združiti. Melodija prihodnjih vaj je že znana, ker se jo je učenec že posebej na melodijski tablici učil (str. 7); tej melodiji naj doda še spremljevanje (bas ali akord) in posebno pazi, da se melodijska struna z basom ali akordom enakomerno udari. V začetku igra se naj počasi, potlej polagoma hitreje pa kolikor mogoče v taktu, zato se naj takt glasno šteje. Prstni red, ki je pri prvi vaji zaznamovan, ostane tudi pri drugi vajah. štej: I U 4 1 2 4 *) Pomen dur-akorda se bo pozneje razjasnil. 14 2. 3. 4. i|b« r C-K-fM -19 9 ip tl Eid# f s ~T—r— * * 1 1 : O -C 4= r — » ^ . \ j h ML stoj: 1 'i ti 4 ( rL t* 'F • i* * --J J ^ i 2 » 4 ■ j r jL •• • mr tf? & 4»1 j :K=H*“ rr f f m m < v : >r i ■ ■ 1 i r r r f: 1 'Y(‘ J - ^ :44^ . . ] pr"» W- 9 M *•»* H- 44 4= -f^ » / t ; w .. Stoj: 12 3 4 (Jh—r- • • ±-ä—- m L# ' o- 9 '-iTr • o p- m .... L 'S i t -j—— t _j -4 >— ■■ / r A j * Jf-r f! . -J+-t #-r » f ■ 'h -- 44 5 * ^ tf ..... 1 Stejs i 2 :* (-ß-^-rr— m- 1J 1 1 IJ i 2 ;{ 'o « 9 ...... 0 • 7T ®. —»-f- LJ— ■ / p. p 1 u1 * ! c ^ r r A. j-' i i^4 f Ji F* -f' n -m- -m- ti » j =*=-{;-- 44 ^=p 1 tfr \ J ži ^ — Štej: 1 2 :{ /J :t m mm- IJ 1 U —1 —4 ■- •—f w ■“ o a ° i S * m - .. __ t P _A p* r r c. , ; i-l L^l -=£==E m* =u=L L*# "T = FI i *-J— - m £=*= 5. 6. štej: 1 2 3 Valček. (Po narodnih motivih.) S f 7. /i « II fi i ti ii li 77. Ul ff f i f f I ii t i i £ i JLJL LL i i L. S. 8. Vale e k. J. M. 15 II 2 Ul p. 2 • 3 1 p 2 -G 3 4 2 L? fČ=^\ 4 =\=\ 3 0 1 2 i, j 4 2 “f “ •v ' O . > li l m- 1 I ► \ ji f J ff ■ . n i i ■ <5— =1# o- * 1*- I*" f £ \J- • r • ' - T L#l O LJ— LJ— ■ ! a #=1 i v' 2 19 3 4 2 9— 3 o H 4 3 t 1 2 1 2 3 * 1*7- H i ] » 1 ( m- 1 9- I r »- 1 fl- r H ^ --l 9 ■ ► 1 fl- 1 4 : 1 ► 1 ► 1 -J 4 1 i— M J E f - f ^ * -J -J L» r • Solnce ze doli gre. fiž-»—i -r /! 1 2 3 2 3 4 1 2 2 0 2 4 1 2 —I 3 2 3 2 *— / # ff ® a fl ^ w d - " ° d? O w r -e- , ff f f LJ li LJ—! f m 1 9. *) ¥ 2 L •5^5- t 4 ^ 2, 2 0 2 1 4 3)23 2 S ÜP i i i_f S I i f I v H fl ■Ul £ *) Ta sc naj posebno pazi na osminke, da se pravilno in enakomerno igrajo; dve osminki v melodiji pridete na eno četrtinko v spremljevanju. L. S. 8. lfj 10. d w Zagorska. 2. 1 3 4 ! g. *) 3 4 2 2, *) 3 1 ta i it ä ff i f i f II i i 4 1 4 LE Lt i štej: 12 3 3 2 3 1 2, 3 *) 4 1. 4 3 2 3 t 2 3*) 4 1, 4 3 P i fi 11 il ti i ; t tt ff Ll i i 1 '**) w***) *) V teh taktih je druga četrtinka v melodiji podaljšana s piko; udari se torej spremni akord sam, in še le za njim pride osminka v melodiji. **)F-akord.***) Izjema v basu: C-akord in G-bas; take izjeme so pogostne. Vse mine. DP G. Ipavic. 11. Stej: 1 4 2 2 2 2 2 1 P £ Sl* 4 1 2. 3 H H fr P-JL.jt ¥ s* f II i f f i i i f i ± f **) *) S piko podaljšane osminke se imajo nekoliko dalje vzdržati in šestnajstinke kratko igrati.**) D-akord. Odslej naj se tudi gleda na tri glavne znake predavanja: p (piano = rahlo) m/ (mezzo-forte =sredr\je močno) in /(Torte = močno, krepko). Zdravijea. 3 1 a o < «= ■» m =4 .-e === ■ IttŽ f__ nJ i m— 1 m- t tl M ► t ß. t a i m- t 12. Stej: 1 2 1 2 L. S.8. 17 Narodna 1 o • « Zf: Ff] ' o ■m- V ♦ ♦ ^ -m- JJ f , f t a» * 13. 4 o *) teH= o—£— ■r~|» m V j- mJ F 1 ^ f _ m | ‘ . ■ ■ i— —— " s a1 ■m- ¥*4 4» .... _ _ f M .. *) Znamenje ^(korona) naznanja, da se nota, nad kojo stoji, vzdrži nekoliko dalje, kakor je prav za prav vredna. Veselja dom. 14. =5 te m k* S (A. M. Slomšek.) 1 ° /(___ a 2 4 2 1 j 4____3 2 4 2 1 2 4 .‘i 1- i r"27 i 12 3 1 2 1 V ■o- ( te r?Y. **) 1 E3 r \£/ *) a temjpo pp i p§i * Kt f p i__i i i t f tyi S i i ***) *)Bas se udari enakočasno s spremnimi strunami.**) Ritenuto {riten, ali rit. = zadrževaje) pomeni, da se ima na dotičnem mestu počasneje igrati; a tempo (= v časomerju) pa veli, da se odslej zopet igra v prvotni meri. ***) Basi menjajo. L. S.8. 18 Vojaški boben. i *) 3 2 P 15. IgEš ' I fff l=d i $ ai ¥ ) mšM i fff L=^£ m Fine. 4 2 3 2 3 2 1___________________________________________________________3 't 3 'i :t 1_______________________________________________________2 :i 2 1 2 1________________________________________________________3 '(____________________________3 1 rr\ M W- ,m ■■ * * ticrrT- m- - IsfeeJ LJ I 0- I =*= : (D u LJ • f *- i _^ .f f -J—;=—L- Da capo al Fine.**) *) Križec ($) velja za vse iste note v enem taktu, ako ga ne preklice oddelatelj. Prva nota v 4. taktu ni več ris, te- muc c; oddelatelj se sicer v tem slučaju vcasi piše, pa ni ravno potrebno (gl. 8., 10. in 12. takt). *"*) Da capo al Fine (okrajšano I). C. al Fine) naznanja, do se skladba igra še enkrat od kraja (da capo) in konca pri besedi „Fine“ (konec). Zvezda. (Tam za goro zvezda sveti.) 2 :t 2, 3 'I 1 m i E f m--m- 16. v m f ff M. f ■ II M 1 f f i i /rJP ■■■■■ — 1 2 3 . i \ 3 3=F 2 3 • ’ 4 JpH J 1 L J >■ i 1 i E. f 1 e. r • • •- r 9 - -— i 2 ► * 1 j m- t nf *=4 r t 0 =44 f »— H H i 4 J L-m L-4 J —a * ti —L 3= 4 *— — 3 1 2 a 'Li 2 s tm f p m f / i i *1* T 1 i S IM f f *) *) Izjema v basu. L. S.8. Pod oknom. (Fleišman.j 19 £ 't 3 2 4 3 1 3 2 3 4 I 12 3 2 12 3 4 * S 3EE 17. mi 4M s 1 mm 3 Ul 1 3 Ali 3 1 5 1 M 'M f f H f irtt ; - — t K_ J- 1 J 1 * 1 1 * T-1- ~r La *} 2 0 iL '1 ^ 3 4 J- 4 / 3- —v - ---4—-—sss—--s- * ■*■ - - -■ ■ / L_^ 0 L vdon. -2 5> ^ 4 r. 3 1 2 14 —1 1 r— — ji=l 3 1 18. | i^ s „ .• ,, mmMmkd .' ° - ' « ... o ® UMšUk 3=^ * 5 0 2 J n 1 \ IjJ 4^-J 1 ^ ^ J J- w~^— ,T 5 y=Nd 'mm * j* * « - -- ---- * #■-■ # * ■■ j. - j 1 S y^j *) Note z znamonjom > sc naslajajo. Napitnica. 2 3 2 2 2 2 a 1______________3 1 2 P 3EE1 3 2 3 4 19. it (i P »Y:3 it f f * i * a> M m |mii Bfci§ i ff |P P =F=£ 7 »' f? 3*1 i> I..N.8. M *. M s i ff f f |P 20 0 3 ) *y d ; ) f 4 0 .. 2 0 0 1 3 0 * , , f * 4 2 2 4f ff r j 2—hj 3 JJ J- f ? if {=fc3 i »? J^- ► * CJ—i ;^=.| J ■ -l J I ' ff—? ^=*= r «v S 'j 'cjj m' ■■ nF c—j , v- Key • d—d d- U.ff.js " # i_# *• # • *i t ö -o f * 4 4f £ ''V=& rn-H- ^ 'd-1 I ff l-. LJ Ld J -— 1— 3^ o o a (f U * " . - * 1 J: M ° ° o * t M i J—J—— tr - t- l3 flT 1 'j'"j— =y^=Lt rt^l.-ir Narc 3 J-J —LV— ►dna. i 2 i ' p» ff r ~* •-T- —tCfc —1 2 3 2 1 3 V 20. ' * 8 « J j i :^_1— p I M X— ^ ■ ■■ ‘ u ö o ^ , .... * *4 * * =4 7 f V’ !f$=T i» r-h t~1 n-j 5 H —fr ff üs^—LJ J— ._p.——J_ m • J 1 v MH t f ff ; ~ - -? ** ** - —U=J—•—* -* * 5 - , ' g: fif _ / ■4. - y=y J dJ~ Oft Zvoniki 2 3 3 23 fr—u—r. H—w— i-J —J ariova. o o ^ jj : r^-~ 4 2 i --j— / . 2 «— Z_ . 3 fl' 21. f* 14 hs-o' ■ P ): *> 7 J 7 r-; 7 - -/ 'f =*=£*= f V 1 .. _ v- _ */ _ ž 1 s 7 7 o f -Y-H ■i4- - -V \ 7 //£ P-* " ' H—^d Stei- 12 3 MeJ: ali 1 2 3 1 » p--l-=± / . , 1*9" V N a a l- f <»): a—» s, , iv - l t <— f: ‘ % i j \ -J h *— ... . i -A... n f k_J . ..._A. A fc— ^ _t—— . ... A—A... . Takošnje izvanredne skupine not imenjemo kadence, o katerih se bo pozneje še več govorilo. Ti. S. 8. 24 Ubiranje citer, Zelo važna reč pri citrah je ubiranje strun. Ubiranje citer je v prvi vrsti odvisno od posluha. Kdor je obdarjen z dohrim posluhom, mu ne bo težko, strune na citrah dobro ubrati, pa tudi manj obdarjenim je mogoče, da si po večkratnih vajah sčasoma svoj posluh zboljšajo. Ubiranje melodijskih strun. Prva struna A ubere se po glasbenih vilicah ali piščalki, po njej pa druara, /)-struna, in sicer se mora glasiti 7. snopič />-strune enako prosto doneči ^4-struni. Tretja, pomožna 6r-struna, ubere se enako 5.snopiču ubrane druge strune 1). Četrta ^-struna,- 7. snopič te strune se mora glasiti enako prosti /)-struni. Pota, C-struna: njen 7. snopič zopet enako prosto doneči ^-struni. Spremne strune ubirajo se na sledeči način: 1. spremna struna As enako 7. snopiču melodijske ZJ-strune 2. „ Es 1. „ I) 3. »i B 3. „ n G 4. i» F 3. d 5. „ n (' 5. „ G fi. „ G 5. ii I) 7. n D 7. ii n G 8. »i A 2. ii ii 6r 9. „ E 2_ »i l) 10. H 4. ii ti (r 11. „ Fis 4. „ i) 12. ,, „ C is 6. i» i» G 13. Gis 1. „ (jr Basove strune ubirajo se po enako imenovanih spremnih strunah, eno ali dve oktavi nižje: 1. basova struna Es dve oktavi nižje, kakor spremna Es struna. 2. i» 11 H eno oktavo ,1 B 3. i» »> F dve oktavi »i ii F 4. »» i» C eno oktavo n ii c 5. »» »» G dve oktavi ii »i ii G „ 6. »» i» I) dve oktavi »» i» D 7. »» ii A eno oktavo »» »l A „ 8. »» »l E dve oktavi »» i» E 9. n «i n eno oktavo „ ii H 10. ii »» Fis dve oktavi ,i ii Fis „ 11. ** i» ds dve oktavi n »» „ C is 12. i» ii Gis eno oktavo t» 11 „ Gis „ Nadštevilni basi ubirajo se eno oktavo nižje od enako imenovanih basovih strun 1. Nadštevilni bas C ono oktavo nižje kakor basova C-struna. 2. i» n H »» »l !> „ H „ 3. » b ?» i* ii 11 „ B „ 4. »> n A i» i» 11 »i A Dobro je strune večkrat premeniti, posebno melodijske vsak mesec enkrat, ker rade zarjave in vsled toga Založba knjigarne L. Sehwentner v Brežicah, -------o-*-*0«-J-o---------- Slovenski citrar. Zbirka kompozicij in prevodov za citre. Štev. 1. Mešiček, Jos. Pozdrav slovenskim citrarjem. (Narodna koračnica) Gld._.40kr. 2. Koželjski, Fr. S. Na vasi, fantazija...................... „ —45 „ Mešiček, Jos. Venec slovenskih pesni j za citre (drugi natis) G'.d, _. 70 kr. f