KOZELJSKI Pran Sal. Poduk v igranju na citrah 4. zv. , \ . KV >' ’ "-«x '•• ;■ ■' • ■ s " v; ; . . 7 , , - la '*; • •• /v*-* 3 ■! ■ , ' ■>.. ■ . 'V . 'h 1 -v-v' ■’' '' - ' . !. ■ :■ ■ ■ . • ■ ■ ■, • . 'H ■ ■ .. , / ■ ; ■ v ’ ' ' '' v,~ '4 • ^ : k' c. ■ ‘ ■ ' . v • . • • ■' , • ■ • %V : '■ '• V:; ‘4 ; ' V • : , v- - ■ -'Vrv. V ■' ....'-v V^;.'■,:7t. ■ . ■ ■> . . . : • 1 f) ■ : ■ 'V ■ ; . - L: ' j , . • ' . ' t - ;•?■?'. -v' " ^ : -:vV., v-,' .^v ;■ y,v\-. v 1 - N . '• ■■ * ' \ , • i'' . ' ■ . . .. ■ . ! -f** ■ ••.: . - .V • ‘ v, • f' :/■ ■ l Si£*•&>?"* ■ : .v-: ' ,■. 'c : : ; f';.“. , * .f . i«J ' " x 0V"d M S' '1; £. ; I. zvezek . . K 3.-netto Jll. zvezek . . . . K 2.60 netto II..................... 3.- » IV...................„ 3.40 » Vsi 4 zvezki skupaj, broš........................................K 10.— netto „ eleg. v platno vez............................ 12.— ” Založil L. Schwentner knjigotržec v Ljubljani. Natisnila Jos. Eberle in dr.na Dunaji, Y|l aiu/w Taumr/ # I. zvezek . . K 3.—netto II. ....................... 3.- » III. zvezek ... K 2.60 netto IV................„3.40 » Vsi 4 zvezki skupaj, broš.........................................K 10.— netto „ 4 „ „ eleg. v platno vez...................„ 12.— ” m Založil L. Schwentner knjigotržec v Ljubljani. Natisnil« Jos. Eberle in dr. na Dunaji, VII. 3IM/M 74 Vezanje (Binden) glasov. 1, Vezanje glasov iste stopinje. Kakor je nam že znano, svedoči vez (poteza /~n) dveh ali več not iste stopinje, da se sledeče note, kot podaljšanje prve ne udarjajo posebej, temveč le samo prva nota, katera se naj vzdrži tako dolgo, kolikoršna je časovna vrednost vseh vezanih not. Narodna. 54. Tempo di Valse. .1,1 S -V-h P — m 14 i i i n a 'i * M 11 i m •p- #- r i s a i s LL ilE rit. ti M n i E?:: Vez (poteza se tudi stavi čez različno velike skupine not, n. pr: ^3= Ta vez nam pove, naj se taki deli igrajo vezano (legato), posamezne note naj se ne odbijajo, to ja okrajšujejo v njihovi časovni vrednosti. Več o tem pozneje. 2. Vezanje različnih glasov. Različni glasi ali toni vežejo se na dva načina; z udarcem ali padcem prsta in pa z drčanjem prsta od prve do druge note čez vse med njima ležeče snopiče. Seveda se morate obe noti izvesti na eni struni. Ako ste zvezani dve različni noti z vezjo in pikami, n. pr: r p r \ ^—n a 1 . PJ H tedaj tedaj se pri vezanju z drugo višjo noto udarja le prva nota, glas druge p;\ se izvabi s krepkim padcem prsta na dotični snopič (tesno ob palčici). Pri vezanju z nižjo noto pa se primete obe noti enakočasno; po udarcu prve note se dotični prst, s katerim se struna na snopič pritiska, tako odstrani, da ob enem vdre struno in tako izvabi glas druge note. Tudi pri tem vezanju (kakor sploh pri vseh še sledečih načinih) morate se obe noti prijeti le na eni struni, ker je drugače nemogoče vezati glasove. 99 Solnce že doli gre.“ Moderato. i i 2-4 8 y-'> - 1 * V th "N - ff= a m • FTf^l lafet 0 i --m- - -- -n & m -- n M »I . m s. II I —f... ff ■L 55. I,. S. 26. 75 stringendo e crescendo p a tempo UH pOCO I Pri vezanih notah, ki so vezane samo z vezjo brez pik, n. pr: tllfl se prst potegne ali vleče, od nižje do višje ali od višje do nižje note, čez vse med njima ležeče snopiče. Ta način vezanja izvršuje se dvolično: neposredno (direct) in posredno (indirect). Pri neposrednem vezanju se potegne prst, s katerim se je prijela prva nota, čez vse snopiče, do druge note. To je mogoče storiti z vsakim prstom leve roke, navadno pa se le palec vporablja, ker je po legi roke za to najbolj pripraven. Narodna. Moderato. 56. B m p i i P i f i • 0 P m i i I i m W~W i P P £ v a tempo rit. * t t i s Za posredno vezanje potrebujeta se dva prsta; 2., 3. ali 4. prst služi za primljaj note, palec pa za potezanje. Ko se prva nota udari in njena časovna vrednost do malega poteče, pade palec na prvi sosednji snopič in se hitro potegne čez vse snopiče do mesta druge note. Kolikor časa je za to vezanje (kakor tudi za prejšnje in sploh za vse naslednje načine) potreba, se mora pivi noti odvzeti, druga se ne sme nikdar v časovni vrednosti prikrajšati. Značirao to kolikor mogoče, v naslednjem pri -meru pismeno. N. pr: Pisava: .Izpeljava: i Poteze (štirinšestdesetinske) značijo primerno časovno vrednost vezanja. Posredno vezanje se more vporabljati le pri notah vezanih s sledečo višjo noto. L. S. 26. 76 „Bom šel na planine.“ Andante. 4 r-* ■■ 3^1 c»=&' 2^1 7^*ü s ■ • # ' 3 ■ > 3 'irJ / 1 .—v 3 * • - J _ i /•>: *S >' i 44 ? r p- F- # fl • . -f H H Ü 9- % $— -Jt ' f -^4 fl r— - HH - i 0 it- "■ 1 -J— i 57. MI :t=t Ako se naj pri vezanih notah tudi druga nota udarja, zaznamuje se to z malo notico stoječo pred drugo večjo noto iste stopinje, n. pr; Mala notica je navadno pisana kot osminka ali šestnajstinka s povprečno malo črtico, nima pa nikake časovne vrednosti in kaže le, da naj se sledeča vezana nota udari.Ta način vezanja z višjo noto se zvrši posredno ali neposredno, kakor je igralcu bolj primerno. Narodna. Moderato. J? 1 3_______________4___Y * t «JU i , r-1 - A. S T- m P m p 58. P con espr. J2 f f i>J 1- i au "M... r F- 1 Q_j oJi #=p M dU i un poco str mg. r f s i f f it L. S. 20. Znamenja za vezanje not ali glasov pišejo skladatelji za citre različno, posebno pri skladbah starejih skladateljev igralec večkrat ne ve, bi li vezal s padcem prsta ali s potezanjem — kajti vsa znamenja so enaka. V takih slučajih naj igralec ne vporablja izključno en način, marveč oba, kakor je na raznih mestih pripravnejši, bodi si po legi roke ali po značaju skladbe. Pri novejših skladateljih najdemo za vsaki način posebno znamenje. Vaja z različno vezanimi glasi. Narodna. Allegro moderato. J t S- f mr- v Ut tt 2 -0^- rit. Opomba: Na povitih melodijskih strunah se navadno ne vleče s palcem, ampak veže s padcem,da strune bolje done. Tudi po več not, tri ali štiri je mogoče vezati, ako so skupine take, da leže vse note na eni struni, n. pr: Kakor kažejo znamenja, se pri treh notah prve dve vežejo s padcem prsta, od druge do tretje se vleče, pri šti -rili notah pa se prve tri vežejo s padcem, od tretje do četrte pa se vleče. Zaznamuje se to na dva načina, kakor označeno pri gornjem primeru, s znamenji pod ali nad notami. V obče so pa take skupine v skladbah prav redke. K različnim vrstam vezanja je omeniti le še tako zvani glisando, to je hitro vezanje dveh kratko- dobnih not (šestnajstink ali dvaintridesetink) velikega razdalja, n. piv Cf\ 0 P m l % (f j r/\ ~ ~ M =f| rf~v— -■ > - a--*i .i... *5 — - zf. Jzvrši se posredno ali neposredno in vporabi se vsikdar le palec za drsanje (vlečenje). Pri vlečenju od višje do nižje note je treba palec tako postaviti na struno, da se je samo z nohtom dotika, ker se drugače prst lahko rani. L. S. 26. 78 Koroška narodna. ( —9 0 r-- s* - F -£• ■ * ■ F r"* r- P r- r* * v *r- 3 w 60. $*=*=* P 3— H -m 1 p' -T#- ^ J -T—» 1 O -U—eh % & 1 — J-J K • r ■-m- % # . _ i j! J4 1 2 - c 1 I o j — do 1 » i «S f —y * - ( ^=S=i ■ 4^ J— -0- ■ V- r-k glisando Soglasje. Soglasje imenujemo skupno, enakočasno donenje po več različnih, a si glasbeno sorodnih glasov ali tonov. Soglasje je različno: dvo,_ tri,_ štiri,- petglasno, hočemo se toraj seznaniti z vsemi temi vrstami, ki so rabne na citrah. 1. Dvozvok ali dvojemke. Soglasje ali skupno udarjanje dveh glasov ali tonov imenujemo dvozvok ali dvojemke. Dvojemke so raznih vrst pač pa so terce, sekste in oktave, posamezne ali v skupinah najbolj v rabi. «) Dvojemke s terco. Dvojemke s terco, ako zgornja nota ne sega pod noto ^ J se izvajajo navadno na D - in pomožni G-struni. Nižja nota se prime na D, višja na pomožni čr-struni. Dosedaj nismo vporabljali pomožne G- strune, a pri soglasju je neizogibno potrebna. Na snopičah so glasi isti, kakor na sosedni 6'-struni, samo da donijo in se tudi pišejo za oktavo višje od onih (kakor je razvidno iz melodijske tablice). Pozitivnega prstnega reda dvojemke nimajo, navadno se vporablja 2. in 3. prst, v potrebi pa se prsti tudi menjajo. „Od straže hrvatske.“ 61. m p Allegro moderato. 3i • i 3 1 2 2 li Rt 11 $ 3 3 2 4 pip 8 3 4 2 2 Bi II ¥- pip II w- II -0- II 8 4 * 8 8 iüü m 3 3 3 2 2 4 m m m a a 2 üK EP rit. =====— I I £ £ li / i n n pp i II i ff i s 3E O Dvojemke s terco se igrajo tudi na 1. in 2. struni, seveda ne sme biti gornja nota nižja od O Višja nota prime se na A.- nižja na /?-struni. Za te dvojemke vporablja se 2. in 4. prst. V sledeči vaji se izvajajo dvojemke na A in j9-struni. I.. S. 26. 62. Moderato. o 3j i’ 3 ° Prava ljubezen. (Fleišman.) /> Mt- £ £ (f I It pp tt Ftj S fi i P 1 i P I ga 4 S a 2 79 2 1 i ii * p 3E p I p * 4 3 2 2 ar s 4 1 2 1 4 " e- !¥ 1 II f 8 i ¥ mf s- li i j* A * * s i! i li i / i JtL t % rit. it p-—# Ako se vrstijo dvojemke s posameznimi notami ali glasi, tedaj je treba paziti, da se prst, s kterim se prijemlje posamezna nota, pri dvojemkali ne vporablja. Narodna. Allegretto. Pri zameni dvojemk (ako sledi prvi nižja in tej spet prva) se prsti navadno menjajo, enako tudi ako se posamez- ne note dvojemk druga proti drugi krčijo. 64. M Allegretto. 3 2 i t1 m mi -JS- £ Češka narodna. S ¥ ¥ 4 o 4 3 i ,i 3 s I *** »»i I t f i f i ! 2 J 3 4 2 3 S at | * -i \— f 1 > I ; H i , S= H 2 1 ■ m _.. 3 -a 4 J=T 2 J > > t 3R#-- H j r r i h m. H H m. fc t 1— -j 1—J M 3- ► r i 1 —4 i 1 r - ► F— «7 J ? 'f ^ r H i 9 —i p— L. S. i !6. ~■- 80 b) Dvojemke s seksto. Dvojemke s seksto se igrajo vse, ako spodnja nota ni nižja od ^r~ = na A- in 7^-struni; nižja nota se prime na D,- višja na A-struni. Prstni red je različen; vporablja se 1. in 2., pa tudi 2. in 3. ali 1. in 3. prst. V potrebi delamo izjeme (kakor pri tercih), kakor je razvidno iz naslednjih vaj. Narodna. Moderato. ff }T F 3 A 4 A 1 it 3 3 4 1 2 rit. ') Nota, nad katero stoji trikot „a“ izvaja se na pomožni 0-struni. Vaja s tercami in sekstami. Vse mine. (Narodni napev.) is Moderato. i 1 1 wm SP m tt P P & m 66. p z_z: n 14 tt tt 0 a 'ff g tt i i f * p -Xm. -m- rit. f7\ P ¥ i i m m mm m u % tt i ■ tt ti •ä- s f f f f O Dosedanje vaje s tercami in pa sekstami igrajo se le na 1., 2. in 3. struni melodijske tablice. Dvojemke oboje vrste pa se izvajajo lahko na 2. in 4. pa tudi na 4. in 5. melodijski struni. Pri dvojemkah na 2. in 4. struni je treba topiti pomožno struno; in to se izvede, ako se prst, s katerim se prime nota na 4. struni toliko vzlekneali vpogne, da se lahko dotika pomožne O-strune, vsled česar struna, če ravno se z drugo in četrto ob enem udarja,ne doni. Dvojemke v sledeči vaji, naj se izvajajo na ta način na 2. in 4. struni melodijske tablice. L. S. 20. Predice. 81 Allegretto. 4 3 2 2 4 2 2 a i 2 4 a i s i 3E £ ff p=* s •• i 67. p nu 4 11 ff f m 2 8 8 4 4 2 i * 1 2 i ¥ J ¥ 33 f f f f f t * n/. i /O £ s g=p f t Ker dvojeinke te vrste radi topenja pomožne #-strune ne donijo lepo, je večkrat umestno da se izvajajo v višjih legah na 4. in 5. struni. c) Dvojemke z oktavo. Za dvojemke z oktavo vporablja se 1. in 3., ali pa 1. in 4. prst, v višjih legah pa tudi l.in 2. prst. Jzvajajo se na l.in 2. in. 4. in 5. melodijski struni. Na 2. in 4. struni s topenjem pomožne (?-strune se navadno ne izvajajo, tudi se pomožna G- struna za te dvojemke le izjemoma vporablja. Hej Slovani. i Maestoso. h i £ m s 68. /_|f i i 11 f f n ra i r*- P V* i*- i * E i t t f 11 f1 __I i 3L * i 8 1 1 2 i i 8 1 „1-1 4 8j^jy 1 Ul 1 -0-m 4 pf.± JL f «A i 1 4 I 1 1 3 ►SL i tt f ff £ i ■± D-’ # rit-km* .1 £ * C/ Za nadaljno proizvajanje z raznimi dvojemkaini glej: „Slovenski citrar:“ „Čuti v napevih" venec Kocijančičevih Pesni. L. S. 26 82 i 2. Trozvoki. Kakor že naznanja ime, obstoji to soglasje iz 3. sorodnih glasov. Trozvoki, ako je nižja nota višja od note se izvajajo na prvih 3. melodijskih strunah, nižja nota na D-, srednja na pomožni ff-, in višja na A -struni. V sledeči vaji se izvajajo trozvoki na prvih 3. strunah. Mrak. (DE. G. Ipavic.) Moderato. ▼ i 1 1 2 k fi 6 1 | I 2 Sul D con espr. rit. * * Sul D m *) „Sul D“ poraenja da se melodija od tega znamenja do besede „loco“ igra na melodijski ZJ-struni. Trozvoki srednje leže se izvajajo na srednjih 3. melodijskih strunah, višja nota na pomožni G-, srednja na D- in nižja na O- struni. Pri nekterih trozvokih višje leže' je tudi umestno, da se vporablja mesto prve A-,"pomožna G- struna, kar pa je v skladbah navadno zaznamovano.*' Popotnik. Moderato, o J s ? I 4 o 8 o 4 a 'šrm 1 4 4 2 2 2 J* 8 i 3 4 O O .2 mm i u i i i 70. P il 11 i i f 1=5= j 1 t* ► • FH-f:-- i > «/ -i’-- f f m T -J— L. S- 26. -X- T 1 rf ■r 83 “ 2 4 .■d* h\ e ö o o S J ? 2 i 2 O ^ 1 ■ i: J-jÜ /O !')- ! i • • • o E 9 0 - •• * */- -0- o' i o 0 0 ■0 • s t 0 0 f 1 i j 5—y* [■(• p A K rit. L« *, i 0 J 77 F \ ^ L y r -4 <- 0 L -0 O 0 > T ' r kri Trikot A nad ali pred noto pomenja da se dotična nota prime na pomožni G-strnni. J 3 e Trozvoki na melodijskih f lo, ravno tako tudi soglasje več tonov, kakor čveterozvoki strunah, pri katerih se mora kriti ali topiti pomožna ö'-struna, rabijo se ma- ali peterozvoki ki se izvajajo na 4. ali vsih 5. melodijskih strunah, so v skladbah za citre le redki. Za nadaljno proizvajanje z vsakovrstnim soglasjem glej: Slovenski citrar: „S planin“ venec slov. nar. pesni. Deljeno spremljevanje. Spremne strune vporabljali smo dosedaj za spremljevanje melodije iz malimi izjemami večinoma le soglasno, v polnih akordih. Te razne spremne dur-in mol-akorde delimo pa tudi v posamezne tone in različne dvozvoke,vsako vrsto za se ali pa mešano, posamezne tone z različnim soglasjem in to imenujemo deljeno spremljevanje. Deljeno spremljevanje ima pred soglasnim precejšno prednost; doni jako polno in je tudi nekaterim melodijam veliko bolj prikladno kakor polni akordi. Razun dur-in mol akordov pa je mogoče deljeno izvajati še več vrst drugih akordov ki jih soglasno na citrah v spremljevanji ne moremo izvesti. Pri deljenem spremljevanji se udarjajo strune z istimi prsti, kakor pri celih akordih, spremne s 2. in 3., fcasove s 4. prstom. m 282«2.,2 2 -rerfrrri4 f rfffi o g 8 8 o3 L. S. 26. 84 Podajamo par napevov slovenskih pesni z deljenim spremljevanjem. „Stoji, stoji tam lipica“ (Narodna.) Andante. 0' 9- 71. :w 9' 0 m ■ "i rfff ■i, #i=i »• * — i r»-*i ^ 1 £□ w= i^= a tff N rj -0- =t t. M h— tšL± —t— -h -š a tempe < ^ - 1^ J UT” -* -0- #1 5-— —E_— / £ —LW- =y —L—’L ■r -•—u * —L-ä- „Kaj maram? (Narodna.) (( Moderato. $ A $ m Pm £ E 72. p ^L-4-L 1 ß- -ß- —, f- » m m •— 1® • • ■L /gFfr- — M 1 £ =£= ° 4=1 i: m -*# o C. -i Ffj M B. rttf « rf p— Tl •- r i Fj •- N WL JL 5- N f ^ « ■fc tüLJ «j • i 1 Za nadaljno proizvajanje z različno deljenim spremljevanjem glej: Slovenski citrar:„Vse mine“ transkripcija „ » „Po jezeru“ »> za dvojne citre. L. S. 20. 85 Flageoletni glasovi. Flageoletni glasovi se izvajajo na melodijskih, spremnih pa tudi basovih strunah 5 vporabljajo pa se največ le oni na melodijskih strunah. Flageoletne glasove izvajamo na dva načina: naravno in umetno. 1. Naravni flageoletni glasovi. Na melodijskih strunah dobimo flageoletni glas, ako kazalec leve roke (navadno se vporablja le ta prst, lahko pa se izvajajo tudi z vsakim drugim prstom) nad dotičnim snopičem, kjer je flageoletno mesto, ravno nad palčico-krsnico, lahko na struno položimo in takoj, ko se struna udari, mirno odstranimo, na kar se pojavi zvončku enak glas, ki ga imenujemo „flageoletf Naravni flageoletni glasovi se ne izvajajo na vseh snopičih melodijske tablice, marveč le na gotovih mestih in ta so 4., 5., 7., 9., 12., 19., 24. in 28. snopič. Flageoletni glasovi, ki se dob« na teh mestih ne done vsi enako visoko s pravimi glasi istih snopičev. Nekteri donijo veliko višje in le na 12., 19., 24. in 28. snopiču so po visokosti enaki pravim glasom, a po barvi seveda različni. Naslednja melodijska tablica flageoletnih glasov (navedeni so le isti snopiči, na kterih se izvajajo ti glasovi) nam kaže, kako se pišejo, kako donijo in v kakšnem razmerji so ti glasovi z navadnimi, ki se prijemajo na istih snopičih. Spodnja večja nota ka- že navadni glas snopiča, višja mala pa „flageoletni^ Struna C. doni:_0______ ..Pl primljuj: doni: fi_ • ,• M jlriinfrurtr r o i doni: r o i Pomožna „ G. prirajjn doni: D. . Pril!#' •: A. o doni: jt-J. pnmlwj::£^±p= snopič: 4. f O r o i i 1 r o i r o J m 1 i 7. r o i f i v i o i »J a m o »i =£= O i #1 i 12. 16. 19. u i J O i J O A j v J u 24. 28. Flageoletni glasovi se zaznamenujejo v skladbah z besedo „flageolet" skrajšano „Flag“ nad glasbeno vrsto. Tej besedi sledijo pike................, ki svedočijo kako dolgo se ima igrati z flageoletnimi glasovi. Za pikami stoji vsikdar beseda „loco“ kar pomenja da se igra spet navadno. Oni flageoletni glasovi, ki so po visokosti enaki navadnim glasom (glej melodijsko tablico) zaznamujejo se tudi samo z ničlo „O“ nad dotično noto, ki naj se izvede „flageolet? Skladatelji pišejo flageoletne glasove za citre na dva načina, nekteri zaznamujejo z notami, kakor res donijo (one na 4., 5. in 7. snopiču ob oktavo nižje kakor po melodijski tablici), drugi spet kakor je pravilen glas snopiča. Prvi način je bolj splošen, istega tudi vporabljamov naslednjih vajah. L. S. 26. 86 Narodna. * Moderato. o O o. 0 o o o 8 ß ß & s 73. / i -Gr- 3=3 3E SE * Flag. . loco I __* i p fff gg m rit. 't f Pri skladbah z flageoletnimi glasovi se tudi melodijske strune različno vglašajo, in to radi tega, da je mogoče izvesti razne flageoletne glase. Za to spremembo se vporablja navadno pomožna G- struna, ki se po potrebi za pol glasa (v„Fis“) ali celi glas (y „F“) nižje vglasi, kar je pa vsikdar pri skladbi navedeno. Seveda donijo potlej fla-geoletni glasovi na svojih mestih toliko nižje, kolikor nižje je vglašena struna. Sledeča tabelica predočuje to: 9 r» O O O - J 1 = j_ i 1 J Pomožna struna vglašena v G. (ft)p O o m sJ i p £ O ii i i «i # 1 i O i o i o J snopič: 4. Vaje z različno vglašeno pomožno struno: 9. 12. 16. 19. 24. 28. „Mati pri zibeli.“ Allegretto. Flau*).... i 'SI (7 'ATT i o -4—— Š 7 9 f H J P i 74. P e, t):.a -f- ■ —h i ; * m m * s Flag. loco ife Melodijska pomožna G-struna se vglasi en glas nižje v L. S. 26. Polka.’ *) 87 Allegro 75. Fl ag.~/. f^=F rt 1p •— -m- -m—r - '■ 1—Ü7 \ M ) , f f — Jr0 12 5 4 a 9 9 t j t' ■■■• * d 7 f fl 7 fis a i 7 3 ' a d. i 5 fis * 5 d t -jSP- t ----- ■p- 1 ■ I —j» =& IA 1 j;-- * •— ■J—F— j- V v iH h- -d- v :. 7 FtM J H—f ving. \ B .... r‘ ,■ 1 i * . ü.nr: h= i0—r * • T#- -# L o-/ to- •)'.-Ü i 1 f ■4 & i i** -*—S- J ■ - - - * 1 f t- «i J- 4= t • * f- =41 H Fine. Cj pr - -< Ur- ^—i V ir -v % i =E $ £ Flag... -^=£5 i .loco § i? *£ Trio. -/ • -h i f M I *) Polka = češki ples. *») Melodijska pomožna G-struna se vglasi pol glasa nižje v „fis? Da capo al Fine. 2. Umetni flageoletni glasovi. Vse glase od 1. nadčrtanega „c“ do 4. nadčrtanega „d‘“(kromatieno!) je mogoče izvesti na melodijski tablici „flageolet" na umetni način. Za izvajanje vsacega posameznega glasa pa se potrebujeta dva prsta leve rokej prvi in četrti. Umetni flageolet se izvaja več-vrstno, v rabi pa je le oni s kvinto in pa oktavo. «) Umetni flageolet s kvinto. Ako se prime s četrtim prstom nota jgppEE na A-struni, in položi palec kakor pri naravnem flageolet nad palčico ali krsnico snopiča note in se struna udari, palec pa takoj odvzdignc, zglasi se flageoletni glas, ki 4 = flageoletni glas. Q tt = flageolet s palčen E n. pr: ip lageolet s palcem. : = priinlj^j s 4. prstom. doni duodecimo, to je 1. oktavo in 1. kvinto višje od Na ta način se lahko izvede cela kromatičua lestvica, vsi glasi od 1. nadčrtanega c, do 4. nadčrtanega d, s 4. prstom leve roke se prime spodnja nota, s palcem pa kvinta višje od nje, seveda na isti struni in za flageolet primernim dotikom. Ta vrsta flageolet se piše navadno z dvema notama, spodnja kaže prostor za četrti prst, zgornja pa flageoletno mesto za palec (glej sledečo vajo). Barčica. 76. Lento. m o oo L. S. 26. 88 b) Umetni flageoletni glasovi z oktavo. Na enak način kakor prejšnji, se izvaja tudi ta flageolet, samo s to razliko, da je flageoletno mesto za palec vedno oktavo višje od glavne note, n. pr: 9 o X 1 1 J J J f ? a —*—J—\-4 —0 frrn Vtt r'r Če se piše ta flageolet kakor prejšnji z dvema notama, kaže spodnja (glavna) nota prostor za četrti prst, zgornja (mala) pa flageoletno mesto za palec, seveda na isti struni. Piše se pa tudi le z notami (glavnimi) za četrti prst in nad glasbeno vrsto naznanilo: 8-aFlag............loco, kar pomenja da se izvajajo vse note flageolet v okta- vi, do besede „loco“ Tudi mi vporabljamo pri pisavi drugi način, ker je bolj pripraven in ložji za čitanjej oktavo dotične note pa mora tako vsak igralec znati, nepotrebno toraj je še to naznanjati s posebnimi notami. Umetni flageoletni glasovi z oktavo done v isti visokosti kakor prava nota snopiča flageoletnega mesta. Moderato. SIcIVČGk. a tempo rit. loco rit. rit. Umetni flageoletni glasovi se bolj redko rabijo, done tudi precej slabeje od naravnih. 3. Flageolet s spremnimi in basovimi strunami. Na teh strunah se izvaja flageolet le po naravni poti in to na mestu v primeri z 12. snopičem melodijske tablice. Izvabljajo se ti glasovi kakor na melodijskih strunah, namreč: 2. prst (kazalec) leve roke se lahko položi na flageoletnem mestu na struno in takoj odstrani ko se struna s prstom desne roke udari ali vdre. Ker se za izvajanje flageoleta v spremstvu rabijo tudi prsti leve roke, je nemogoče ob enem igrati tudi na melodijski tablici, izvaja se toraj le v spremljevanju. Flageolet v sprenjljevanju zaznamuje se z ničlo „0“*nad dotično noto in doni oktavo višje od navadnega glasa. V spremljevanju se izvaja flageolet na posameznih strunah, pa tudi v dvojemkah in celih akordih, kakor svedoči sledeča vaja. Narodna. M Andante. I—a. i 78. g ES El O ° i li J i o i o o I ° o i 2 o ■J L. S. 26. 89 Ü m ? ° Ll o -fr*-------------- O 2 ? ° Li g i ° ±4- o o ZI 1 Vaja z melodijskim (naravnim in umetnim) iu spremstvenem flageoletom Narodna. Andante. * O m O o O n O O S: i £ 79. / O o f So5 ŠŠ O 2o f rit M ± O il it r ß o -t f '■ * i/ 44 M- M -M h H J-h -C- r T.T.._ 1'11 / nf o o o =±=M O M: A «S ...r Y~ r i 7f O O 0 i o 4 _ i i - i r - - 7 '9 * ■rt 0 7 7 7 7 i Ž o o o o_o 8™FlaJ7' /oco / i 'iif O O O Q-o0" m t 9- i- ¥ 3E Redke so skladbe, l;i bi se izvajale izključno le v flageoletu, bodisi v melodijskem ali spremstvenem, pač pa so ti glasovi uvrščeni v raznih skladbah na primernih mestih kot olepševalni glasi, ali pa zavzemajo kak manjši del skladbe, ki ravno tem glasom prija, da se tako omogočijo različni glasbeni kontrasti. Flageoletni glasi so precej težavni za proizvajanje, treba se je toraj v tem igranju marljivo vaditi, da se doseže dovelj spretnosti in čisto igranje s temi glasovi, ker le takrat pridejo do «voje popolne veljave. Glej: Slovenski citrar: „Nezvesta" fantazija po narodni pesni. L. S. 20. 90 Glasbene olepšave. Te so majhne postranske note, navadno s posebnimi znamenji naznanjene, ki melodično olepšujejo glavno noto. Te olepšave so treh vrst: „pre dlo ž ekf „dv olo ž e k“ in„trilec“; vsaka teh vrst se pa razdeli na več načinov. a) Predložek. 1. Kratki predložek je en-pa tudi več-tonovi in se izvrši hitro, brez povdarka. Isti skrajša glavno noto, ki obdrži svoj povdarek v začetku dobe. Tiče se ta olepšava samo le enega glasu (pred katerim da stoji in je vezana žnjim); pri dvojemkah in akordih mora toraj predložek nastopiti enakočasno z drugimi glasi skupaj. Spremljevanje se vdira istočasno s predložkom. Predložek mora biti vezan z glavno noto, udarja se toraj le predložek, glavna nota pa veže, že na eden ali drug način; ravno tako se tudi, ako ima predložek po več not, udarja vsikdar le prva, druge z glavno noto vred pa se vežejo. Piše se: Izvrši se: p % Narodna. Tempo di Marcia. P - ^ m * s s =^5 80. / =£ i ff t i S at f s tt§ 4 Sži P I T T i s m 1 » i Ufi * i» i f i^ü i f f F ITT i s is: 0' » J I" f f J f- -4----------------4- P * S lil i tt J__1 e c (tt i tm —0- * L. S. 2«. 91 2. Dolgi predložek je navadno neharmonična (v akordu neobsežena) mala postranska nota, ki se piše in izvrši po celi vrednosti, ter dobi povdarek glavne note. Piše se: Izvrši t ß- p -«Ut |+ n J o— H J 0• ~T>— rf ■ 1 fi * /t. n—rj ' rj ■ - - F " - ’ - !■ n ■ > i -r - - 1 o a - ■ ^ P' a> P ■« . 6t o r (IF(' r [ J • m p"~ • U [—fi - * -fen — tmmJ r p —0 Etuda. Allegro moderato. J. N. Hummel. j______________ si. Is #• r^cg-gp 4 -0- S '*» v,..'- v \$= f^ i L Ua M-#- —F— : i is S f f T"1 7 t «— i - » .:«• • B. ■ * I7'- z ? 1 7. f-: 3. Doložek je nasproten kratkemu predložkuj kakor le-ta v začetku, skrajša doložek glavno noto na koncu dobe. Piše se: Izvrši se: 99 Kje dom je moj* Vvod. (Po Foersterju.) (s Andantino. JL 3 JL 3 ♦ 3 ;{ rit. h. S. 26. 92 b) Dvoložek. Dvoložek je vrstenje glavne note z najbližjo višjo in nižjo stopnjo, kar se označuje s znamenjem: „ec“_„00“. Ako stoji znamenje nad noto začenja se dvoložek z višjim postranskim tonom kot dvoložek; ako stoji znamenje za noto, izvrši se dvoložek kot doložek; ako pa stoji znamenje za noto s piko, toraj na piki, obdrži nota, ki jo naznanja pika, celo veljavo po izvršenju doložka. Prestavna znamenja nad ali pod znamenjem dvoložka veljajo za do-tične postranske note. Piše se: Izvrši se-. Ker so v izvršenju dvoložka skladatelji raznega mnenja, izpisuje se v novejših skladbah ta olepšava z notanii- c) Trilec. 1. Trilček (") je enkratna, hitra zamena glavnega tona z najbližjem višjim tonom ; izvrši se kot doložek s pov-darkom na prvi noti ali pa kakor predložek s povdarkom na tretji noti. 2. Mordent ali grizec (*) ima znamenje trilčka s povprečno črtico in dobiva postransko noto odspodaj. (Trilec) (Grizec) *|v Piše se: Izvrši se: \\ /VV », — JL r~ir -tj * J ——a— » * -=fe- - - r pri hitrem tempo, pri zmernem pa kot predložek: Pisava:: ■7f- rr w ■—1 -VV 0 m 'j vu fj Izpeljava; £ m l Narodna. Zmerno. /VV L. s. 20. 93 /VV 0f- $ P I I i i f i /VV i I i i p #• t s 3E * 3EE£ J s 3. Trilec (/'/•, tr~~) je večkratno, hitro vrstenje glavne note z najbližjo višje postransko noto (pol-ali celo-gla-sno). Trilec se navadno konča z doložkom od spodaj. Na kratkih notah se izvrši trilec kot trilček. Ce pride zapored cela vrsta not s trilci, imenujemo to „vrstni trilec“ Prestavna znamenja pri trilcu veljajo za pomožno noto. Pri trilcu se glavna nota udarja in pomožna veže, note doložka pa se vsikdar udarjajo. Trilec, najlepša a tudi najtežja olepšava naj se vadi s početka počasi in brez spremljevanja po sledečem navodilo. sirnilc ») simile *) Na enak način v nadalje. Piše se: Izvrši se:/ £*=: j r- /T-. -T.: -T: C' C' Cl-C-'- fli - • - • •. . ... wßwf-mßm^u o t r *= ^ simile 0m^m-ar—mr :i qO q B / i i5> - i . s 3 1 f - 1 M i i m- J r c ^ 4 * ' -0 a : a Allegretto. (iz Kafka'1' fantazije.) Allegretto. M. *) Opomba: Ako pri trilecovi noti ni pisan povdarek, se igra ali izvrši trilec brez njega. Za nadaljno proizvajanje z raznimi glasbenimi olepšavami glej: Slovenski citrar: 2. Etude (W. A. Mozart, in J. N. Hummel.) L. S.i’6. 94 Razne vrste igranja. V tem poglavju si oglejmo še razne posebnosti, ki jih je treba vedeti za umetno, čutno izvajanje skladb. 1. Tresenje (Vibrieren) melodijskih strun. Kakor pri vsakem godalu na strune tako poveličuje tudi pri citrah lepoto glasu tresenje melodijskih strun na snopičih. To se izvede, ako se prsti, s katerimi se prime struna, premičejo hitro sem in tja, a le toliko, da povzroči to mehak tresoč glas. Pri tresenju je paziti, da ostane roka mirna in se le prsti gibljejo. Vsako melodijsko noto se ne trese, temuč le glavne, povdarjene in note daljše dobe. V prihodnjem komadu so za tresenje primerne one note, nad kterimi stoji znamenje zvezdica (-*•). Obče se to ne zaznamuje, ker je odvisno od i- gralčevega okusa. „Moj dom.“ (A. Nedved.) Moderato p e dolce IILjLIZ ivMJL. I s r * 'i •* “r—n r t -c "ra i » t 0-4 - s b —1 —s »-i hI 1 a : J i -J i S 1 l=i L*- JE i. : FfT 1 * « f -+4 —m— _ \-* i+ m- —-L -v —4 «J— k F= (ItHN —n—r * —h . ji. a 0 ^f=f ; i 1 i \^=4 (— 1 6=*= ZM m— p fr? 1 0 b 0— fff s^_ J f *fr~ =i j- ( ^=?=4 w •h i l ^^—1 fi= * ’’j > * - - 9 u* * =tS==F ^=1 =^=1 rr\ f=^ p L S#= p H ♦ ■ —•— P a a U: n r- f !=l —•- t M -f < rit. .£ ±+± m 0 . -■f •-* H 2 — m 1 ÜTff J- J . _j.—_t— :ia —J Opomba: Pri besedi „dolce“ (nežno, mehko) se pomakne desna roka navadno do glasnice (Schalloch) kar povzroči jako nežno in mehko igranje5 to pa označujemo tudi z „nel mezzoff L. S. 26. 2- Igranje na posameznih melodijskih strunah. 95 V uekterih skladbah se nahajajo melodični deli, ki se morajo po želji skladatelja izvajati le na eni melodijski struni in to radi enake barve glasu, ali radi posebnega izraza. Seveda ne presegajo taki deli obsega glasov do-tiene strune. Zaznamuje se to z imenom dotične strune in s pikami nad glasbeno vrsto n. pr-. Sul D loco. Pri znamenju „sul A,D, G ali C'“prične se igrati na isti struni kakor je označena in se izvaja tako daleč kakor da stoje pike nad glasbeno vrsto. Za pikami pride vsikdar beseda ,,/OCOf ki to enostrunsko igranje prekliče. 86. tiiB Sul A Ä m g £ D... m * •—e mm. M ß- srn M f I «- D /r^u a-~—n f=E-- TT A 9 9 f*# ■»tdr "*■ p Tf5—r /oco +p—>—’_pl U-f( r ^ tr ► ± 0’ J £ » > 1 k 1 5 r d 1 Jgg 4 ^ ... r « J? ^ r W — •LJ • * 1= LJ d? _ r fF*T= _ 5«/ D /O k "f «3» >• - "g? r— -# • ". il — /oco i JV rc , jjf| ir / J^T— era L *=■4 >c. * f 1 L r^%-f a temi p e do /O - 10 lee =^j i=s » j r ' J L J K i m < * ■ ? 11 mf :-iar ® Lflfld — fr ._ 1 * * _* 1 ♦ J 1 J 1 ■■ # ■■■■■ J r#. = ili L. S. 26. „Bodi zdrava domovina! Moderato. Sul « G. Ipavic. 96 3. Odmev (Echo). Ako izvajamo kratke enake melodične dele enkrat (glasno) na eni., drugič (tiho) na drugi melodijski struni dobimo različne barve, kontraste v glasu kar imenujemo odmev. Za to zameno ali odmev melodičnih delov jako u-gaja mehki glas pomožne #-strune. Tudi se pa v to porabljajo druge melodijske strune ne le samo pomožna O, in tudi spremne in basove strune, kakor je razvidno iz naslednjega komada. To zamenovanje pri melodičnih delih je v skladbi označeno na isti način kakor igranje na posameznih strunah. Hoiho. Allegro con fuoco. a .. G. A m Fr. Mair. ,4 £ m i 87. P f P I i / m i £ ¥ PP M- A 0 G... —0- m % £®=S S f * o 5^- i -0- m s # 1*P -ff- t r* ' ..1 «/• O-' > O ■ ' . ff *• P- •f p p i . • r Ä o p i '£>• t *1' o £ - r- r -L-0^ -0—-- .i— 1 -JL.f T □_: t JZ.Y v i/ V skladbah,v kterih se enaki melodični deli večkrat ponavljajo, je vmestno, da se izvajajo na raznih melodijskih strunah akoprav to ni naznanjeno. 4. Pizikato. Melodični deli (pri citrah večji del soglasje) s to besedo zaznamovani se ne udarjajo s palcem marveč s kazalcem desne roke. Soglasje se „pizikato“ izvaja vedno od nižje proti višji noti. Udarja se večjidel „arpedžo“ to je nota za noto hitro zaporedoma. Glavni povdarek dobi vedno najvišja nota od soglasja. Melodični pizikato (skrajšano „pizz“) je brez spremljevanja ker se kazalec za udarjanje melodijskih strun potrebuje. Ako stoji za „pizikato“ beseda „col pollice“ (skrajšano „col poli“), svedoči to, da se pizikatno udarjanje konča. Andante Samostanski zvonovi. I Rihar. 88. * Jll & /t 1««7^ g||« ^ > =3^1 *1 11 * f 1 V. • - ® m & 0 P V 1 v p m.. rr' /> » » VY morendo t - V L. S. 26. 5. Tremolo ali tamburanje. 97 To igranje izvaja se le na melodijskih strunah in to z drugim prstom (kazalcem) desne roke. Ta prst lahko in hitro drga na za udarjanje navadnem mestu melodijske strune sem in tja, vsled česar nastane tamburanju e-nako donenje strun. Izvaja se na citrah le v soglasju s kratkodobnimi notami (šestnajstinkami ali dvanitridese-tinkami). Ta način igranja vporablja pa se le redko kedaj, in še takrat navadno le pri skupnem igranju večih citer. Narodna. 4' 89. i * im :: :: /T\ i ' I * s a •—9 P i cresc. p 6. Dvoprstno igranje. Dvoprstno igranje imenujemo ono, ako vporabljaino poleg palca desne roke tudi kazalec leve za udarjanje melodijskih strun. To je mogoče storiti in je tudi na mestu ako sledi več kratkodobnih enakih not druga za drugo. V takem slučaju, (če hoče igralec to igranje vporabiti) udarja se navadno vsaka druga nota s prstom leve roke. V sledečem primeru udarjajo se note zaznamovane s zvezdico, z drugim prstom leve roke: n4 * * * * * * r*j$j 'm Tudi pri notah daljše dobe se lahko to igranje vporablja kakor svedoči naslednja skladba. Posebno se redko kedaj zaznamuje, a vporabljati se sme na primernih mestih. Slavjanska m Tempo di Marcia. e is s ; ak -d 4= Sr? a? w + +" tm ■p- &■ -f mr rr rrr rrrr mr 90. p i i nr 1=*T*=1 Fi4=f=| 4 4— J— o ♦ J + *,pJ t- y+ud + Ž g . 5-' T5 ^ Ä=R1 p - rfirr t—P-——' + n r, ,, ^ p 'fr-f :• r-/ *J - r -P- H&- ;a^= fr-t J 4 v-... f . • • / n 1 —* -4- • P- '.■■■ *) Note s + se udarjajo ali udirajo s 2. prstom leve roke, pa tudi s 3. če je po legi bolj pripraven. L.S. 26. 98 7. Sinkope. Ako pride na lahko dobo daljša nota, katera traja čez naslednjo težko dobo, zove se „sinkopa“ - zložena nota, in dobi povdarek težke, v nji že obsežene dobe. (Tako se ravna tudi z manjšimi, tem razdobju podobnimi 2-3-4-in več dobnimi ritmi). V sledeči skladbi z znamenjem zaznamovane note so sinkope in se naj pri igranju povdarjajo. Menuet. (Boccheriiii.) Tempo di Menuetto. 91. JW * S m vf p t s it :E_ Si Li z? £ I * f f f as S jan S* i»-# • » gsii V 11 £ i fr m tr £ i p i ž / ii I f ž f 8. Legato in stakato. Pri skladbah v počasnem časomeru, izvajajo se note po polni vrednosti dobe in se ne smejo odbijati ali v časovni veljavi prikrajšati, če to ni posebno označeno; enako tudi ako so note vezane s potezo, kot me- lodični ali spremstveni deli. Obliko vezanega ali polnega igranja imenujemo „legato“ Pri hitrem ali veselem tempo stojijo nad melodijskimi notami pogosto male pike, kar veli, da se dotične note za nekoliko v njih dobi okrajšajo-odbijajo, tako da nastanejo med posameznimi notami male pavze ali od- mori, seveda najkrajše dobe. To igranje imenujemo „stakato“ Pri veselih komadih, plesnih in drugih enakih se naj igranje druge vrste uporablja če tudi ni ravno navedeno, ker zahteva to že značaj takih skladb. V drugih skladbah menja legato in stakato pogostoma, kar je večji del zaznamovano; igralec pa mora tudi sam občutiti, kako je izvajati ta ali oni del skladbe. Svitle zvezdice. Andante. :wl L.S. 99 WW- piv mosso e cresc _________ rit. V nadaljno proizvajanje glej: Slovenski citrar; „Spomin na Vrbovc“ idila. 9. Topenje spremnih in basovih strun. Da se tudi spremljevanje izvaja kratko, odbijaje-stakato, kar je pri nekterih skladbah potreba, morajo se spremne in basove strune topiti, ker drugače donijo tako dolgo da ne ponehajo njih treslaji. Topenje spremnih in basovih strun se izvede, ako doticni prst, s kterim udarjamo struno, koj po udarcu pade nazaj na njo in tako tresenje in donenje strune ustavi. Izvaja se pa topenje tudi takole: Desna roka se pomakne za palčevo širokost proti glasnici, ko se strune udarijo pade se s zunajnim robom roke na nje in tako daljno donenje strun ustavi. Seveda se mora to vedno ponavljati, kolikorkrat se spremljevanje udarja kar je precej mučneje od prvega načina. Kratko udiranje spremljevanja je posebno pri veselih in plesnih komadih vmestno. „Eno devo le bom ljubil“ Moderato. Sul D Sul D loco Sul I) loco 10. Arpedžo - Arpeggio. Tako imenujemo hitro, zaporedno udarjanje soglasnih, akordnih not ali delov, in to zaznamujemo z zna-tnenjaoi: pred dotičnim soglasjem, kar svedoči, da se naj note hitro zaporedoma od nižje do višje kolikor mogoče „legato“ udarjajo. Pri izvajanju arpedžnih akordov se strune ne topijo. Arpedžo izvajamo na citrah z melodijskimi - pa tudi s spremnimi-in basovimi strunami. Melodični arpedžo, ako se izvaja s palcem desne roke, udarja se pri citrah nasprotno od spremljevalnega, prične se namreč z višjo noto in konča z nižjo in sicer zato, ker je po legi desne roke melodijske strune s palcem nemogoče drugače udarjati. Ako pa se izvaja melodijski arpedžo „pizikato“ z drugim ali tretjim prstom desne roke se pa udarja tako kakor spremljevalni, od nižje do višje note. Povdarek in glavno časovno dobo dobi vedno zadnja nota od arpedžnega soglasja in ker se strune ne topijo, done tudi druge prej odrte istočasno. Naslednji komadi obsegajo različen arpedžo. Pri prvi vaji (melodičen arpedžo) primejo se vse tri vezane šestnajstinke (iri-jole) enakočasno, višja na A-nižja na D-in srednja nota na pomožni G-struni. Palec desne roke udarja strune zaporedoma, kolikor mogoče „legato“ L.S. 2«. 100 a) Melodičen arpedžo. Allegr« 3ttO. ■ > m M - - -j 1- &v. -p- > •v' ■ i* > > > p* > f=r f=i /? A gato to A M =~Fj * to s f to to 5; to f= r to ► to ! -J ' 1 J =i -J *- 94. (|#3^ is. =f^T spin- /^W: & -# f & r S» —" £ j— .jL M ' - f1 —LJ — JL ¥.. . . 1» t- py Yi* / #_5 fcšs® —igL.r m=*g m m s t b) Zaporedno sledeči melodični in spremni arpedžo. r^. . Wl — • =nh i** f=f bn 1 p e legato ^ '4 M 4H! rJ ■ 5 ±N f -«J i* ^ «j K. ;ŠT - 95.< O 5!« .‘P-» r> 0 » .-> _. /pl R - + r^r^-1 O-s f- ‘ : ^== *4Ü . M ^ : p m FT «L -1 *!-$ --EPl :9; -5- (2j^— -e- -f- Ffhr M . ■ . i m -f VI r. 'L m F0*1® ~ s a Ta > _ / i r\ p S--■ - ' - f_' •): J/ *» — 'i =#= 9*\ J 0 «f .. " __Q * » * 6 ^ .... ?. Wi s. ... O Lj j . . ... 77 >• > L.S. 26. r~'"—8 c) Enakočasen melodičen in spremni arpedžo. Citre. 101 Allegretto. pizz. pizz. Piše se: 96 pizz. pizz. pizz. pizz. Izvrši se,- J 02 i|i-g * J w nif piu mosso 1 !')■■ i—=~4 ■* ' ^ 1 4=1 JL >J f -Jf L jj r—-4 f -.M_ —i _jf j- taj f l * 5 p Ir k. «f— K i i. 5 w ... 9 fl d 1 p i Ir J hf- -— r i1 |1_ p W . -*r' :i — $ - 5* i 1 /■pr — 1— /jm. /■Vf'~ - / H*"-—/- rfMrf -fff ♦ i1 (iSEf=^ —=^=4^ i*? -3 ;p <■#- ?#-\ It f * ». .1 # '!f 'f f 7 7 1" C -44 » " J» 4 •> i —t—i—a j— $— r * 9 '« J J— f TT —» i—j - * čr-rfr- 4 —1 -hT7 ### r-.T.zrrfz: [7 #- b L W & tN^ sT s sSJ £&> —pSJ pBJ BS SJ JL M- •? M. orendo - i i * k *}: f= o- — . —^ s;* . -e J»- ,-n-r- =T= ■ e r r i > • _:..J-j-J..l...r. «bj=L J ■ « J " J«1 — i J Pri lem zadnjem komadu ne udarjajo prsti desne roke po vrsti (4,3,2 prst) basove in spremne strune, ampak se menjajo, kakor kaže prstni red. L.S. 26. 103 11. Cadenee. V velikih glasbenih oblikah, kakor sonatah, sinfonijah, koncertih i.dr. so uvrščene dolge „cadence? to so težki glasbeni deli ki zahtevajo za izvajanje veliko tehnično spretnost. S tem je dana igralcem prilika pokazati svoje virtuozno izvežbanje in tehniko. Take cadence so predpisane ali pa si jih igralec sam, svoji spretnosti primerno (in ne skladbi na kvar!) izumi. Cadence te vrste se nahajajo v uvodu ali koncu velikih skladb ali njih delov, na primernih od skladatelja odločenih mestih. Igrajo se iz takta in se izpeljava po volji igralcu prepušča. Za citre se ne pišejo cadence v tej veliki obliki kakor v instrumentalnih skladbah za klasična godala pač pa male, v manjši obliki in citram primerne, koje naj skuša igralec po možnosti, skladbi primerno izvesti. Moderato. V spomin. (F. S.KJ 39? m % lis M Cadence se večjidel brez spremljevanja in le na melodijski tablici izvajajo, ako pa se doda tu in tam kak sprem-ni-akord tedaj sloji ta vedno pod daljedobno melodično noto ali pavzo, ki je navadno podaljšana s korono. 12. Igranje / lokom. Zelo priljubljene so citre z lokom (Streichzither). To so glasbila z melodijsko tablico na kteri so privite štiri strune, ki se terejo z lokom enako ko na vijolini ali goslih. Melodijska tablica teh citer je po obsegu tonov enaka melodijski tablici navadnih citer in tudi strune so uglašene ali ubrane enako ko na navadnih citrah, le stem razločkom, da izostane pomožna G-struna, toraj tako le: f) " d >J o # — m -• «F t ■ 2 i 3 * 4 struna. Ta vrsta citer se vporablja pri skupnem igranju več enakih glasbil ali pa z spremljevanjem navadnih citer. Več o tem glasbilu tukaj razpravljati ni na mestu, treba je za to posebnega pouka, ki ga mogoče pozneje dobe naši igralci v posebni knjigi, ako bo zanimanje zanj. Ker se pa igranje z lokom uvaža tudi na naših navadnih citrah in to na prvi melodijski ^-struni, hočemo v tem toliko navesti, kolikor je igralcu treba znati, da lahko izvaja skladbe z ulogami za lok. Pri igranju z lokom postavijo se citre ob robu mize, da se lok pri igranju ne drga ob mizo. Leva roka se mora visoko držati, ker se lok vleče pod njo. Lok se drži z vsemi prsti desne roke ob spodnjem delu,kjer je privita žimnica, lahko a ne pretrdo. Pravzaprav se drži le s palcem in kazalcem, drugi prsti pa so na- slonjeni ob palčico in delujejo za pritisk na lok le v potrebi. Mezinec bodi od drugih prstov nekaj odmaknjen, palec pa pride na notranjo stran palčice, pod druge prste. Lok se vleče po struni od spodnjega do gornjega dela, kar zaznamujemo z znamenjem: „A“ za nasprotno vlečenje loka, od zgornjega do spodnjega dela pa služi nasprotno znamenje: „v“ Lok drgne struno na istem mestu, kakor navadno udarjamo s palcem- a ne pretrdo, scer je glas oduren. Paziti je, da se lok vleče vedno enakomerno trdo in ravno, a ne enkrat na desno enkrat v v na levo; tudi naj se igralec drzi pri igranju mirno in le roka naj se giblje. Žimnica na loku se mora pred i- granjem drgniti s zato nalašč prirejeno srnolo „colofonijo“ L. S. 2«. 104 Če je po lem navodilu igralec pripravljen, naj poskusi z naslednjo vajo. Igra naj se s početka počasi, vsaka. nota s polno žimnico in celo dolgostjo loka, da se tako privadi roka in doseže čist, enakomeren, močan glas, kar je le od pravega vodenja loka odvisno. Ce je to doseženo, se je vaditi tudi s krajšimi potezami in kratko dob-nimi notami, nadalje v različno vezani obliki večih not, kakor kažejo navedeno poteze pri sledeči vaji: £ r< £ :e v Kolikor not je vezanih s potezo, toliko se jih igra pod enostransko potezo loka. Ce stojijo pike nad notami izvajajo se stakato in tako tudi če stojijo pike nad notami in so poleg tega vezane s potezo, samo da se v zadnjem slučaju morajo izvesti pod enostransko potezo loka, prekinjeno z malimi odmori. ar n • s •-i H ®—r |*~ m— m •H * Ti * • ■ •— ■ •—r * - ■ D m— p •—T » •- m— - . w. i. - — i— . i Konečno navedemo komad za dvojne citre z lokovo vlogo. Od znamenja pa do druzega enacega znamenja se igra na prvih citrah melodija z lokom. Seveda odpade tedaj pri prvih citrah spremljevanje, ktero naj izvajajo le druge citre. Sirota. (Hajdrih.) 98. Citre I. Citre n. Spremstvo. Moderato. V con espressivo pizz...... * I dt Ciljni col poli. gjfa * col poli. M m i gbtzl 1 p £ 4)- Larghetto. *________O... • s m i i /o p espressivo $ I r P «—ir PP i tt j» rit.