URADNI UST
Narodne vlade SHS v Ljubljani.
Predsedniku Narodne vlade SHS v Ljubljani P o g a č n i k u, je došel dne 8. t. m. nastopni telegram v slovenskem jeziku:
,,Globoko ginjen sem prejel povodom proglasitve ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno državo pod žezlom mojega prevzvi-šenega očeta Petra Vaš v imenu ljubljanske vlade mi poslani pozdrav iz Slovenije, katere težko užaloščenje tudi meni prizadeva največjo in prvo vladarsko skrb. Narod in vlada hočemo storiti vse, da se naša svobodna demokratična Jugoslavija zedini v mejah, v katerih naj se združijo vsi bratje našega milega jezika. Naš troimenski narod je izvršil veliko delo ujedinjenja; zmagal je v težkih bojih s krasnimi uspehi. Trdno sem uver-jen, da se tudi ta poslednja borba završi častno, tem bolj, ker gre za uresničenje idealov, katere je v tako vzneseni obliki človeštvu proglasil predsednik Wilson in katere so priznali naši plemeniti zavezniki. Prosim Vas, gospod predsednik, da v imenu mojega prevzvišenega očeta kralja Petra in v mojem imenu izporočite vsem vrlim in junaškim Slovencem naš kraljevski pozdrav. Izporočite jim mojo trdno sveto voljo, da skupaj z njimi storimo vse za dobrobit in srečo naše mile domovine.	Aleksander.“
Razglasi Narodne vlade.
185.
Naredba poverjeništva za kmetijstvo.
V	seji Narodne vlade SHS v Ljubljani dne
6.	decembra 1918. sta bila imenovana za višja gozdarska komisarja v VITI. čmovnem razredu:
gozdarski komisar I. razreda inž. Anton Š i -v i c v Ljubljani in gozdarski komisar I. razreda inž. Andrej Od lasek v Postojni.
Nadalje je bil imenovan absolvent visoke šole za poljedelstvo inž. Henrik Rejtc za gozdarskega praktikanta ter dodeljen gozdnemu oskrb-ništvu v Idriji.
V	Ljubljani, dne 7. decembra 1918.
Prelat Kalan s. r.
186.
Naredba poverjeništva za tinance.
Odstavljen je davčni upravitelj Andrej M e 1-c h e r v Borovljah in stavljen na razpolago finančnemu ravnateljstvu v Celovcu.
V	L j ubijan i, dne 4. decembra 1918.
Dr. Kukovec s. r.
Narodni praznik Jugoslavije.
Narodna vlada SPIS v Ljubljani, oddelek za uk in.bogočastje, je dne 4. decembra 1918., razposlala nastopno okrožnico:
a)	Ravnateljstvom vseli javnih in zasebnih srednjih in njim sorodnih šol (učiteljišč, licejev itd.) v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani.
b)	Vsem okrajnim (mestnim) šolskim svetom v istem območju.
Po odredbi predsedništva Narodnega veča v Zagrebu se zato, da se zgodovinski dogodek ujedinjenja naroda SHS popularizira in svečano proslavi, dan 1. decembra proglaša za barodni praznik. Ta praznik naj se letos zaradi promet-
nih neprilik proslavi izjemoma dne 14. in 15. decembra. Za slovesno pröslavo tega spominskega praznika se za vse šole v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani ukazuje to-le:
Dne 14. decembra, ki hodi pouka prost dan, se udeleži mladina po vseh šolah s celokupnim učiteljstvom posebne skupne zahvalne službe božje. Pri službi božji se prebere mladini adresa Narodnega veča in odgovor Njega kraljevske Visokosti regenta Aleksandra. Po službi božji se zbere mladina s svojimi učitelji v šolskih prostorih, kjer se ji skupno ali po posameznih razredih — pojmovanju primerno— raztolmači slavnost in vzneseno pojasni zgodovinski dogodek ujedinjenja trgimenskega naroda države SHS. Priporoča se, da se že ob tej slavnostni priliki poda mladini kratek življenjepis dinastije Kara-gjorgjcvičev ter opišejo njih zasluge za ujedinjenje naroda. Ometli naj se tudi dosedanje delo naših prvoboriteljev za to ujedinjenje.
O poteku slavnosti pričakuje poverjeništva za uk in bogočastje obširnejših poročil.
Dostavek k h):
()krajni (mestni) šolski svet naj o tem n e-m u d o m a obvesti vsa šolska vodstva v znanje in ravnanje.
V Ljubljani, rine 3. decembra 1918.
Poverjenik: dr. Verstovšek s. r.
357<J3.
Razglas, s katerim se vojaškotaksni obvezane! pozivljejo v zglasite?.
Na podstavi zakona z dne 10. februarja 1907., drž. zak. št. 30, se morajo vsi vojaškotaksni obvezane! do prestanka svoje vojaškotaksne obveznosti vsako leto meseca januarja zglasiti pri tisti občini, ki imajo v njej dne 1. januarja tistega leta svoje bivališče.
Oprostilo od dohodninskega davka ali od službene nadomestilne takse, ki ga je pričakovati po svojem 1600 K nepresezajočem dohodku ali iz drugih razlogov, ali ki je nastopilo v prejšnjem letu, ne oprosti od dolžnosti zglasitve.
Zgiasitev se sme izvršiti pismeno ali pa ustno.
Pismena zgiasitev se zgodi tako, da se pošljeta na občino dva zglašcvalna formularja, po vseh rubrikah popolnoma in resnično izpolnjena s čitljivo pisavo. Zglaševalni formularji se dobivajo pri okrajnem glavarstvu in pri občinskem predstojništvu (pri mestnem magistratu) brez-plačno. Pošiljatve zgiasitev so poštnine proste.
Zglaševalni formularji so urejeni tako, da se zganejo in naslovijo ter brez pismenega zavoja oddado na pošto.
Ustne zglasitve vpiše občina v oba zglaše-valna formularja.
Zglasitve, ki se izvrše s posredovanjem tretje osebe, ne odvežejo tistega, ki se je dolžan zglasiti, od odgovornosti, da izpolni njemu naloženo zaveznost.
'l istini, ki so se dolžni zglasiti, pa predpisane zglasitve ne izvrše pravočasno ali pa jo izvrše v bistvenih točkah nepopolno, se sme naložiti globa do 50 K. Vojaškotaksni obvezanci, ki v svojih zglasitvah vedoma zakrive zamolčitve ali neresnične napovedi, se kaznujejo, v kolikor dejanje ne utemeljuje čina, ki ga je po občnem kazenskem zakonu kaznovati kot kaznivo dejanje, z globo do 500 K in ob posebno obtežujočih okolščinah do 1000 K. Kadar glob ni mogoče izterjati, se izpremene v zaporne kazni.
Vrhu tega ima politična oblast pravico, da takrat, kadar se zgiasitev ne izvrši pravočasno
ali kadar se izvrši nepopolno, na podstavi znanih podatkov ali podatkov, ki se uradoma doženejo, takoj določi vojaško takso.
V	Ljubljani, dne 15. novembra 1918.
Narodna vlada SHS.
Poziv vsem brezposelnim osebam.
Narodna vlada SHS v Ljubljani je sklenila, da je pri vseh okrajnih glavarstvih in mestnih magistratih avtonomnih mest na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani urediti evidenco brezposelnih delavcev, delavk, nastavljencev in nastavljenk.
V	ta namen so se pri okrajnih glavarstvih in mestnih magistratih ustanovili posebni evidenčni uradi za brezposelne osebe.
Karkoli je brezposelnih delavcev, delavk, nastavljencev in nastavljenk, naj se od dne 9. decembra 1.1. dalje do preklica zglase osebno ali pismeno pri svojem okrajnem glavarstvu ali magistratu v evidenčni pisarni za brezposelne osebe ter navedejo tam nastopne podatke: ime, bivališče, domovinsko občino, rojstno leto, poklic, odkdaj brez posla, kje, v katerem obratu naposled zaposlen (zaposlena) in s kako plačo, kdaj odpuščen od vojakov, izobrazbo v stroki, dovršene šole, znanje jezikov, druge sposobnosti, za kakšno službo pripravljen (pripravljena).
Morebitne pritožbe naj se javijo poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani, oddelek za brezposelnost.
V	Ljubljani, dne 5. decembra 1918.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo,
oddelek za brezposelnost.
Prehrana častnikov.
Častniške menaže služijo samo istim namenom kakor skupne vojaške kuhinje za moštvo, namreč da pripravljajo častnikom skupno prehrano v oni množini, ki je določena za vsakega vojaka brez razlike čina. Dosedanji avstrijski sistem, ki se je sicer po zakonu strinjal z gorenjim načelom, v praksi pa je častnikom glede prehrane dovoljeval razne posebne pravice, je prenehal. Intendanca II. vojnega okrožja zastopa strogo stališče, da smejo vojaška oddajališča izdajati častniškim menažam brez vsakršne izjeme le ona živila in one množine, ki so predpisane za moža. Oddaja vina za častniške menaže iz vojaških zalog je prepovedana. Častniki skrbe za pijače iz lastnili sredstev. Enako morajo častniki iz lastnih sredstev kriti vse stroške, ki nastanejo menaži iz nakupa ali najema priprav za kuho in za živila, ki jih menaža morebiti porabi čez prejeto določeno množino v okviru dnevne pristojbine šestih kron za osebo.
Častniškim menažam in vojaškim oddaja-liščem živil je bilo že ob ustanovitvi naročeno, naj se strogo drže načela, da glede oddaje živil iz vojaških zalog ni in ne sme biti razlike med častnikom in možem. — Častnik mora dobivati iz menaže prehrano le zase, nikakor pa ne za svojce.
Vsakdo je upravičen primere, ki se ne strinjajo s tem načelom, naznaniti poverjeništvu za narodno hrambo.
Na anonimne ovadbe se poverjeništvo nikakor ne bo oziralo.
V	Ljubljani, dne 5. decembra 1918.
Poverjenik za narodno hrambo:
dr. Pogačnik s. r.
Razglas.
Do klasifikacije konj, nakupljenih po vojaških oblastvih, ki se izvrši v najkrajšem času, se prepoveduje vsakršna prodaja teh konj. Isto-tako je strogo zabranjen vsak izvoz teh konj iz posameznih občin v druge občine. Prestopki tega razglasa se bodo strogo kaznovali.
/a točno izpolnitev teh predpisov so odgovorna tudi županstva, orožniške postaje pa naj pazijo, da se izvrše.
V	Ljubljani, dne to. decembra 1918.
Poverjenik za narodno hrambo:
dr. Pogačnik s. r.
Za naše mornarje.
Poverjeništvo za trgovino in industrijo opozarja na nastopni poziv poverjenika za mornar-nico za nameščanje naših mornarjev:
Zaradi znane nasilnosti Italijanov je moralo veliko naših mornarjev, ki so opravljali štiri in pol leta svojo težko službo v prid tujcem, zapustiti naše brodovje in naša pristanišča. Večinoma so sedaj brez pomočkov in kruha, vezani na pomoč domovine. Med njimi je veliko strokovno in tehnično izobraženih (strojevodij, kurjačev, elektrotehnikov, radio-telegrafskega in brzojavnega osebja, k a n c 1 i s t o v, računovodij itd.). Da ti ljudje, posebno oženjeni bivši podčastniki, čim prej dobe stalen zaslužek, poživljeni vso jugoslovansko veleposest in industrijo, nadalje vsa trgovska in obrtna podjetja, naj pri nameščanju delavskih sil vpoštevajo te mornarje.
Ako jih potrebujejo, naj se obrnejo na poverjenika za mornarnico (Gajeva ulica 30, Zagreb) in naj navedejo, kakšnega strokovnega osebja jim je treba in za kakšno delo. Obenem naj navedejo pogoje, s katerimi bi jih sprejeli v službo.
V	Ljubija n i, dne 5. decembra 1918.
Dr. Triller s. r.
Objava.
Vojaška pisarna SHS na Dunaju je odslej nastanjena v I. okraju, Seilerstätte 30,
V	L j ubijan i, dne 9. decembra 1918.
Peverjenik za narodno brambo:
dr. Pogačnik s. r.
Razglasi dragih uradov in oblasti.
St. 1214/Pr.	48 3—3
Razpis.
Podpisana komisija razpisuje nastopne službe okrožnih zdravnikov na Kranjskem:
1.	) v Fari v kočevskem okraju s sedežem na Petrinji z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K; poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osilnico in Banjo loko 3000 K na leto;
2.	) na G r o s u p 1 j e m v ljubljanskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
3.	)vKostanjeviciz letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
4.	) v Litiji z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
5.	) v Logatcu s sedežem v Planini z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K; poleg tega dobiva zdravnik od občine planinske še posebno doklado letnih 500 K;
6.	) v Ložu z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
7.	)vNovem mestu z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
8.	) na R a k i v krškem okraju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico
do dveh petletnic po 100 K; poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini raški prosto stanovanje z vrtom in vinogradom ;
9.) v Senožečah z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
to.) v Žužemperku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K; poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 K letne odškodnine in 400 K stanarine od zdravstvenookrožnega zastopa.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisani komisiji
do dne 31. decembra 1918.
ter jim prilože dokazila o starosti, upravičenosti do izvrševanja zdravniške prakse, državljanstvu SHS, telesni sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega ali srbsko-hrvaškega jezika.
Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani,
dne 30. novembra 1918.
Nafelnik : dr. Triller s. r.
St. 1206/Pr.	68 3—2
Razpis.
Na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu je popolniti službo strokovnega učitelja za vinarstvo in sadjarstvo s prejemki VIL plačilnega razreda, veljavnega za deželne uradnike, t. j. z letno plačo 2200 K, aktivitetno doklado v letnem znesku 672 K in s pravico do napredovanja po določilih deželnozborskega sklepa z dne 16. januarja 1909.
Prosilci za to službo morajo dokazati, da so dovršili kako srednjo vinarsko in sadjarsko šolo ter da so si pridobili izpričevalo učne usposobljenosti za vinarsko in sadjarsko stroko. Dotične prošnje, ki jih je opremiti tudi z dokazili o starosti, o dosedanjem praktičnem delovanju, o državljanstvu SHS in o znanju slovenskega ali srbskohrvaškega jezika, naj se predlože do dne
5.	januarja 1919. podpisani komisiji.
Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani,
dne 5. decembra 1918.
Načelnik : dr. Triller s. r.
T 1 28/18.	42 3—2
Uvedba postopanja, da se za mrtvega proglasi Anton Škorjanc,
posestnik v Bistrici h. št. 8, občina Zagorje pri Bilsteinu, okraj Kozje, in da se izreče, da je njegov zakon z Amalijo Skorjančevo smatrati za razveljavljenega.
Anton Škorjanc, rojen dne 5. januarja 1884. in pristojen v Zagorje, se je dne 11. novembra 1907. poročil z Amalijo Centrihovo.
Po splošni mobilizaciji leta 1914. je odšel k vojakom ter je bil dodeljen kot rezervni korporal
6.	kompaniji pehotnega polka št. 87. Odšel je v Galicijo; od dne 26. avgusta 1914., ko je bil še v Kniažah pri Zloczovvu v Galiciji, pa se pogreša. Vse poznejše poizvedbe po njegovem bivališču so bile brezuspešne.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti po zmislu § 24., št. 1, obč. drž. zak., se na prošnjo žene Amalije Škerjančeve, posestnice v Bistrici h. št. 8, uvaja postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa gospodu drju. Rihardu Zirngastu, odvetniku v Kozjem, ki se obenem postavlja za branitelja zakona, kar bi vedel o pogrešancu.
Anton Škorjanc se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali naj mu dä kako drugače na znanje, da še živi.
Po 10. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega in o predlogu, da je zakon smatrati za razvezanega.
Okrožno sodišče SHS v Celju, oddelek L, dne 20. novembra 1918.
Nc I 540/18—2.	50 3—3 ,
Amortizacija.
Po prošnji Jožefa Štuklja, posestnika v Črnomlju št. 203, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnega vrednostnega papirja, ki je bil prosilcu baje ukraden, ter se tisti, ki ga ima, pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev od dne prvega oklica, sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da vrednostni papir ni več veljaven.
Oznamenilo papirja: „Vložna knjižica posojilnice v Črnomlju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, št. 7041, glaseča se na Jožefa
Štuklja v Črnomlju št. 203, z vlogo 750 K“.
Okrajno sodišče SHS v Črnomlju, oddelek L,
dne 21. novembra 1918.
1' 134/18.	7£
Razglas.
S sklepom okrajnega sodišča v Konjicah z dne 23. novembra 1918., L 12/18—8, je bil Anton Ratej, dninar v Konjiški vasi, zaradi umobol-nosti popolnoma preklican.
Za kuratorja je postavljen Jožef Ratej v Konjiški vasi.
Okrajno sodišče SHS v Konjicah, oddelek L,
dne 23. novembra 1918.
Prež. 299/6/18.	70
Razpis.
Okrajno sodišče SHS v Kostanjevici razpisuje službo pisarniškega pomočnika, oziroma pisarniškega oficianta z dohodki, sistemiziranimi v zmislu naredbe celokupnega ministrstva z dne 25. januarja 1914., št. 21. drž. zak.
Osebe, ki so invalidi ali že uvedene v sodno-pisarniško službo, imajo po naredbi celokupne Narodne vlade SHS z dne 20. novembra 1918., št. 115, prednost pred drugimi prosilci.
Pravilno opremljene prošnje naj se d o d n e 3 1. d e c e m b r a 1918. vlagajo pri podpisanem sodišču.	(
Okrajno sodišče SHS v Kostanjevici, dne 5. decembra 1918.
Št. 300.	99 3—j
Razpis notarskega mesta.
Notarsko mesto v Mariboru je razpisano. Prošnje za to mesto, oziroma za notarsko mesto, ki bi se v območju podpisane zbornice izpraznilo s premestitvijo kakega notarja v Maribor, naj sc predlože tej zbornici do dne 25. t. m.
Notarska zbornica v Celju,
dne i. decembra 1918.
St. 95.	72 2—I
Razglas.
Pri podpisanem gozdnem oskrbništvu se ponudboma proda smrekov in jelov les za rabo, izgotovljen leta 1917. in 1918., in sicer:
Partija L (Skladišče: žaga v Soteski): približno 1200 fma krljev nad 26 cm debeline, približno 1600 fm3 krljev od 20 M 26 cm debeline.
S to partijo se odda v zakup tudi žaga v Soteski.
Partija II. (Skladišče: Podkorito, „štirce“ in Savski breg):
približno 800 fnr' krljev nad 26 cm debeline, približno 1000 fm3 krljev od 20 do 26 cm debeline.
Partija III. (Skladišče pri dovozni poti v gozdu, spravljalni okoliš Bohinjska Bistrica): približno 700 fm3 krljev nad 26 cm debeline, približno 1100 fm3 krljev od 20 do 26 cm debeline.
Splošni kupni pogoji in vzorci za ponudbe se dobe pri podpisanem oskrbništvu, ki daje tudi l>otrebna pojasnila.
Ponudbe naj se vlagajo pri oskrbništvu do dne 16. decembra 1918. do 12. ure dopoldne.
Gozdno oskrbništvo v Bohinjski Bistrici.
Natisnil« Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.