192. številka.
Ljubljana, vtorek 25. avgusta.
VIL leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD
Uhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti pnjeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 £<ii. la četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr Za pošiljanj« u dom bo računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za čotrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na luulHkih imitk [n za dijake velja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ee plačuje od <5*v«v stopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo Be dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j, administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hilL
Nemstvo in prevzetnost.
S—c. Prav lepo je o Nemcih, da so do tako lepe literaturo dospeli, še lepše bode, ako to literaturo razumljivo store srednjemn in kmetskemu in četrtemu stann svojega naroda. A da bi bili zato, ker imajo literatu m i zapovedovalci vsemu nenemškemu človeštvu, nad tem bode pač dosti glav dvomilo in morebiti več, kakor si pisec uvodnega Članka graške „Tagespost" od 23. t. m. ndas Deutscbtbum im Sudcu" domišljeva. Res je, „mrtva sesona" je, in žurnalisti ve licih listov nemajo s čem stranij izpolniti ter fantazijo na pomoč pokličejo; tudi uže dolgo v omenjenem listu nij bilo kaj „pi-kantnega"; zato se jo spravil nekdo v „Ta-gesposti" nad nas Slovence in primorske Slovane in tradira tako hude kakor preširne stavke. Le dobro, da se ga bati nij treba. Zrno dolgega premišljevanja je znana nemška narodna požrešnost in pohlepnost po nas.
Pa če bi le pohlepnost sama bila, te smo uže vajeni in smatramo jo kot vročinsko bolezen bratov — Nemcev. Ali v nebo vzdigajoči se napuh se ž njo rokuje in ta v članku nTapespošteu tako daleč dospe, da je sigurno izliv zagorelih možjan. Pravi se n. pr.: nKdor v Avstriji živeti hoče, ali učen ali neučen, mora se nen ščine naučiti," ali: nministerstvo naj so ohrabri ter narodnim agitacijam konec stori, ter naj prav ozbiljno na to misli, da se povsod nemščina uvede."
Jezna in narodov lačna nemška duša! Kako se vendar zastonj trudiš in rotiš. Pomisli vendar, da nas nij le pol pesti v jugu, nego da nas je 16 milijonov Slovanov v Avstriji, in naposled zunaj Avstrije še tudi nekaj; pomisli, da Živimo v 10. stoletji, v katerem so nemogoče dragonade, katere bi mogla slavna tvoja vlada porabljati, če bi hotela po tvojem receptu delati politiko narodnega tlačenja. Pomisli, da je stara reč, da nobena postava, nobeden vladen aparat, nobena moč nij v stanu zatreti naše pameti, in udušiti našega srca, ki nam velevata, biti gospodarjem na lastni zemlji in sveto čuvati svoj jezik; bodi vendar toliko milostljiv ter nam dovoli, da svojo osodo odločimo, kakor nam samim drago, pomisli, da smo morda vendar i mi človeki, Če prav naši pradedje nijso na tevtonfiki medvedovi koži spavali, in da smo zraven državljani v ustavni državi, kateri vendar nijsmo gola tvariua za nemške eksperimente. Pomisli vendar, da mi ne mara vendar nijsmo zarad države na svetu, pač pa narobe država zarad nas, in koncem pomisli, da zdajšnja nemška vlada ne traje vekomaj, v Avstriji mrtvi ministri hitro jašejo, in dobro si zapiši za ušesa: Mi Slovani ne spimo več, paznih očij je do-
volj po naših okrajinah, in dečko nemški, bdeč človek se ne da brez hranitve ubiti, tem menj pa vzbujen narod, katerega umoriti nijste mogli niti takrat, ko ste ga skozi tisoč let narodno spečega v svojem gospo-dovanji imeli.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 24. avgusta.
Cesnr pride 7. sept. ob 4 pop61udne v Prago, obišče češko gledališče in se potem vozi skozi razsvitljeno mesto okolo. Drug dan bode sprejemal deputacije. 9. pa odide k vojaškim vajam v Vinor.
v nema -zhin-ii bode baje minister Glaser predložil v bodoči sesiji osnovo o civilnem ženitvanjskem zakonu. Vse prav, ali potrebnejše in nujnejšo bi bilo, ko bi Lasser predložil izvršilne postave k §. 19 državnih osnovnih postav o dejanski ravnopravnosti vseh avstr. narodov.
Na itnlijnnskent Jii<tlskt>iti je namesti znanega duhovnega Prata, ki je zarad svoje odvisnosti kot duhoven moral mandat položiti, v državni zbor voljen narodno-libe-ralec dr. Celeste Mendiui s 353 glasi. Vladni kandidat je dobil 111 glasov.
v u »nj<• države.
Po časnikih je romala vest, da hoče ŠpttMijsko otok Portoriko odstopiti nemški državi in da se vsled tega nemška vlada tako zanima za priznanje španjske vlade. Ta vest je precej vznemirila Francoze in Angleže. Zdaj pa španjska oficijozna „Korespondencija" izreka, da so vsa poročila o odstopu otoka brez podlage. Tndi Portugal je baje uže priznal špansko vlado.
Po ZVemčkrtn se ima 2. decembra praznovati spomin na zmago pri Sedanu. Znani škof Ketteler je razglasil pastirski list, v katerem pravi, da se katoliška cerkev pri tej slavnosti ne more udeležiti, ker slav-noBt ne pride od celega nemškega naroda, ampak od neke stranke, katera se po krivici smatra kot zastopnica nemškega naroda in katera stoji na čelu boja proti krščanstvu in katolški cerkvi. Zato se katoliška cerkev ne more udeležiti pri tej svečanosti, tem uiauje, ker se je ravnokar odgovornost za napad nekega spridenega človeka navalivala na katoliško Nemčijo. A škof privoli, da se pri sv. opravilu bog prosi, da nam daje notranjo edinost.
Glede na procesije je nemška vlada ukazala, da se napravi zapisnik od nekdaj navadnih procesij; vsi drugi sprevodi potrebujejo po društvenem zakonu političnega privoljenja ter so imajo prepovedati, kakor tudi sprevodi na čast škofov, če motijo javni mir in kažejo namen demonstracije. Politična oblast odločuje Čas tacih sprevodov in pote, po katerih smejo hoditi.
Dopisi.
Iz /.am<oa 23. avg. [Izv. dopis.] Naš sabor je uže več kot tri tedne skupaj, pa še nij imel več ko tri javne sednice. „Obzor" tolaži občinstvo s tem, da se v odborih mar-
arj«
Ijivo dela, da pa kljub marljivosti vendar še noben odbor nij zadostnega gradiva za javno saborsko sednico zgotovil. To je slaba tolažba. Iz odborov se pa čuje, da se zastopniki v njih bolj prepirajo in pravdajo, nego meritorno razpravljajo. Dobro je, da žlindra razprav v odborih ostane, ter da pred sabor pride očiščen tok razprav pa ravno ta žlindra je baje, katera v odborih toliko nepotrebnih govorniških dvobojev zahteva. Naj marljivejši je baje še šolski odbor. Zakonsko osnovo o ljudskih šolah je malo ne uže do kraja prerešetal. Tudi pravosodni odbor je neki uže pii zadnjih paragrafih zakonskih osnov o tisku in o ustrojstvu sodnij. Pri tem takem bodo menda vendar enkrat tudi javne saborske sednice v pravilni in nepretrgani tok prišle! Sicer je pa še sedaj na našem političnem polji precej velika puščava. Vse nekako dremlje kakor lunina svitloba v kakem Walter Scottovem romanu. Pasji dani, in za politiko baje tako pogubne vkisane kumare, imajo kakor drugod tudi pri nas s vaj o veljavo.
Pretečenega šolskega leta je na naših srednjih šolah (gimnazijah, realkah in pre-parandijah) kakih 40 slovenskih dijakov bilo. Samo na Varaždinskej gimnaziji jih je bilo 21. V Zagrebu množi se od leta do leta tudi broj bolgarskih dijakov. Naj več jih je na preparandiji in na realki. Iz tega se \i-di, da Bolgari realne znanosti više cenijo, nego humanistične. Vsega skupaj je bilo pretečenega šolskega leta kakih 20 bolgarskih dijakov v Zagrebu, in vsi do zadnjega so izpite izvrstno in odlično naredili. — V programu reške gimnazije je Životopis „profesora i bibliotekara Matije Čopa," spisan po tamošnjem profesorju Slovencu Ivanu Zupanu. Životopis ozira se posebno na Čopovo delovanje in na njegove razmere do Franceta Preširna, zavoljo česa ga preporočam kot pripomoček za Preširnov životopis. Profesorju Zupanu pa gre zasluga, da je s tem životopisom hrvatsksko mladež v kolikor toliko spoznanil s slovensko literaturo. Naj bi se tudi drugi slovenski profesorji naših srednjih šol v njega ugledali. Nam Jugoslovanom je treba pred vsem bližnjega spoznanja mej soboj. llavuo ker Be premalo pozuamo, ne maramo drug za drugega. Ko sem še jaz gimnazijalec bil, vedel sem več o llotcutotih nego o Bolgarih ali Srbih, in dcues teško da je bolje na slovenskih gimnazijah.
Domače stvari.
— (Volitev v Brežicah.) Iz Bre-žic se nam 24. avg. telegrafira: Pri dena-šnji volitvi je dobil Žnideršič G"3 glasov, Lenček le 2G glasov vsled zedi njene strašne klerikalske, nemškutarsko
in birokratsko agitacije!! Sedem klerikalcev nij volit prišlo — —.
— (Shod narodnih volilcev ljubljanskega mesta,) ki je bil v soboto 22. avg. zvečer v čitalnični dvorani, nij bil tako dobro obiskan, kakor bi bilo želeti i ozirom na važnost predstoječe volitve v deželni zbor. Prišlo je kakih 40 narodnih volilcev obeh slovenskih strank. Tega slabega obiskovanja jm bilo deloma krivo, da se jo shod sklical mm nengoden čas, deloma da na oklicu nikdo nij bil podpisan, tedaj se nij vedelo, kdo sklicuje volilce. Za predsednika je bil gosp. Perme izbran. Debata se je mirno zvršila; udeležili so se debate gosp.: dr. Vošu jak, Murnik, Perme, dr. Zarnik, Debevec, Turk in EreČ. Skleneno je bilo po nasvetu dr. Zarnikovem, da se skliče volilni shod prihodnjo nedeljo ob 10. dop6lndne in da oklic k temn shodu podpišejo vsi navzočni volilci. Kakor vse kaže, dosegla se bode za ljubljansko volitev tista edinost, katera nam je k zmagi neobhodno potrebna.
— (Na ljubljanski realki) sta razpisani dve profesorski službi: za naravoslovje in za fiziko v zvezi z matematiko. Prošnje do G. septembra.
— (Na novomeško gimnazijo) pride za profesorja Ant. Drganec, dozdaj Buplent v Ptuju.
— (Učiteljske službe) v Ribnici, v Velikih Laščah, Sodražici, Loškem potoku, Morovcu (v Kočevskem); dalje v Zalemlogu, v OlŠevku, v Cerkljah, v Ihanu (pri Kamniku) — so razpisane. Naenkrat zopet toliko novih razpisov je dokaz pomanjkanja učiteljev.
— („Učiteljsko društvo za slovenski Štajer") naznanja, da se dobivajo ^pristopnice" k 1. zboru tega društva (ob enem prvi občni zbor slovensko-št&jerskih učiteljev) pri odbora v Ljutomeru do 15. sept. in sicer za družabnike po 20. kr. za nedružabnike po 30 kr.
— (Na Vrhniki) je v nedeljo po-poludne p igorelo okolo 40 poslopij mej temi 27 hiš. Ljubljanska prostovoljna požarna straža pod vodstvom g. Doberleta, je hitela z brizgalnico na pomoč, in je delala od 3 do 8 zvečer ter mnogo storila, da se nij ogenj še strašneje razširil. Ker na Vrhniki nemajo telegrafske postaje, morali so še le v Uorvonico iti, da so v Ljubljano po pomoč telegraf »vali. Tako je bilo mnogo dražega časa izgubljeno.
— (Pri Rado vljici) je — kakor se govori, v nedeljo večer bil tudi velik požar. Natančnejših poročil pred končanjem uredovanja mi nijsmo dobili.
— (Iz Postojne) se nam piše: Včeraj 21. t. so našli dober streljaj zvnnaj Postojne 49 let starega reveža Franceta Dolenca za nekim grmom mrtvega ležati. Ker nij bilo na njem nobene rane najti, mora se soditi, da je reveža kaka huda notranja bolezen tako močno prijela, da nij mogel več vzdigniti se, ampak da je zvunaj na prostem brez pomoči pri burji in dežji umrl.
— (Iz poljanske doline) na Gorenjskem se nam piša 20. t. m.: Ko bi ne videli zelenega perja po drevji in lepega so-čivja po polji, morali bi res misliti, da živimo sredi oktobra, a ne sredi avgusta. Uže 3 tedne imamo oblačno, pusto nebo, dež in meglo, ki se leno in dolgočasno vlači iz doline na bližnje gore, z gor v dolino. Sem
in tja so nam tudi solnce pokaže za par trenotkov, kakor bi nas dražiti hotelo. Čebele prav slabo kažejo. Spomlad nijso mogle rojiti, ker jih je mraz pritiskal, zdaj pa na pašo ne morejo, ker je večna moča. Namesto da bi one Čebelarjem med nosile, ga morajo pa čebelarji njim dajati, ker še toliko ne nabero, da bi živeti mogle.
— (Iz Metlike) 21. avgusta se nam piše : Kmetje pripovedujejo da je v začetka tega tedna mej Gabrovcem in Lašcem ker tudi trta raste, sneg naletaval; kakšno bode vino ako to vreme še nekolko drži, to si more vsakdo sam razsoditi. Zato pa nže tudi boljše lansko vino na kupa raste. Pravijo, da je uže zdaj grozdje vse razpokano.
— (Od Male Nedelje) se nam piše: Letos imamo tukaj za delavni kmetski stan slabo letino. Mraz in druge njime so nam strnino tako poškodovale, da je bila mlačba na kraje celo slaba. Pomladanske setve, posebno pa ajde bila so izredno lepe ; toda žali Bog! dne 15. t. m. nas je toča tako oklestila da nam je tndi še to slednjo upati* je popolnem potrto. Tudi vinska trta od ka-* tere edino tukajšnji posestniki najbolj denarne potrebe poravnavajo, je tako poškodovana da je ves up popolnem ob niči
— (Iz Rimskih toplic) na sloven. Štajerskem se nam mej drugim piše: Slovesnost v rimskih toplicah na čast Grillparzerju je prav po besedah izpala : Parturiunt montes nascitur ridicultis mus". — Aranžeri so bili gospodje iz Dunaja, ki menda nijso prav na dobrem glasu oziroma svojega imena. Gr-movnike in Radiče, in druge take ne mara niti Nemec. Zato nij bilo kaj tacega kakor je bilo pričakovati. Iz Dunaja in Gradca niti imena vredno. — Naši tržani so enkrat šli gledat, ali v drugo nijso šli več, rekli so, da na celi reči nij nič. Ljudij je bilo primerno malo, in zraven je še deževalo. Sicer iz vsega lehko posnemano, da „kultivirani" Nemec tudi zdaj v 19. veku svojih velikanov čestiti ne ve. Grillparzerjeva krasna dela se neki po Dunaji kaj slabo prodajejo in njegovo ime tudi nij privleklo nobenega „slavnega" moža v naš kraj. Apelira se na patrijotizem, čast nemštva etc, ali vse uže nič ne pomaga. Der spiritus ist zum teufel, das pblegraa ist geblieben.
— (Iz Laškega trga) se nam piše: Imeli smo denes 23. t. m. birmo in bilo je kacib 700 otrok birmanib. Skof se je včeraj pripeljal, sprejem je bil hladen, ljudij zraven ubogo malo. Zanimivega birma nij podajala veliko. Ukrali so potepuhi par stotakov ljudem iz žepov in nekateri iz daljnih hribov — je prinesel 3 letno dete, da bi ga tudi zapisali k birmi in ker ga nijso, tugoval je in argumentiral v svoji naivnosti: joj Če mi pa prej umrje, predno bode zopet birma pri nas !
— (Zoper dr. C os to) in njegovo sa-movladno postopanje v banki „Sloveniji", katero Costovo postopanje je dozdanji narodni slovenski kapital od 300.000 gld. zapravilo, kurzira in se sploh bere po Ljubljani in drugod v veliki množini zastonj raz-pošiljan list „Wieuer 1 landelspresse", kateri dr. Gosto dolži v tem gospodstvu tacih lior-renduih rečij in se sklicuje na originalne dokumente, katere se baje kazenski sodniji predložiti morejo, da smo prepričani, da dr. Gosta mora tožiti rečeni list in pisatelja, ako stvari nijso resnične.
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 17. avg. „Wtims1ci romar."
(Dalje.)
Priča Marija Oberstar izpoveduje dalje: „Prosit me jo naj ma posodim 100 gl. denarja, da bo zemlje za zidanje kloštra kupil. Ker nijsem sama imela, šla sem k bratu, ki mi ima dati 400 gl. dote, naj mi 100 gl. izplača, da jih dam Tončka, brat pa mi nij botel dati in je rekel, da je Petovar slepar. Tudi dekan ribniški so mi odsvetovali, vendar sem ma dala kar nem imela namreč 31 gld. Dal mi je tudi sv. Marijno olje, katero sem bratu dala, ko je bil v ustih bolan, ta pa je prec ven planil, zato nij nič pomagalo. V novi Štifti sem bila tudi zraven, ko je bil Tonček zamaknen. Na postelji je klečal, oči proti nebesom povzdigoval, tudi roke, pa nekaj nerazumljivega govoril. Samo neko „štimo" smo slišali, da je Marijo klical in se z njo pogovarjal. Ko mi je pravil, da je iz Rima prinesel eno odpustke, za strašno močne maše, dala sem mu 8 gl. Obljubil mi je tudi da bode iz Rima prinesel več sort odpustkov. Pisal mi je enkrat tudi to pismo: rHvaljen bodi Jesus Kristus ! Ljuba sestra! Pomagaj mi za Rim Vas bom posebno sv. očetu priporočil. Vse kar daste, daste srcu Jesusa, Marije in sv. Jožefa. Tvoj brat: Alojz Anton, 1. r.
Priča pravi, da če bi imel biti Tonček zaprt ne zahteva nič nazaj.
Priča Helena Riglar 48 let Btara oso-benica nij Petovara poznala, prej predno ga jej je Mica Lunder ali RetenBka Micka, po opravilu v farni cerkvi v velikih Laščah njej pokazala. Pripovedovala je Retenska Micka, da zida ravno tak klošter, kakor nekdaj sv. Frančišek. Prigovarjala jej je tudi naj dom zapusti v klošter idc in pri zidanji z denarjem pomaga. Dala je takoj G gl. šla ga je potem v Dob obiskat. Pozdravil jo je Tonček z „Hvaljen bodi Jesus Kristus," potem pa so šli prostor gledat, ker se je imel klošter zidati. Rekel je Tonček, da je kraj popolnem podoben kraju, kjer je sv. Frančišek nekdaj klošter sezidal, kazal je kje bode v skalo dal vsekati podobo križanega zveli-čarja, kje bo kapela matere božje, kje puščava sv. Antona in kje kapela sv. Frančiška. Pravil je da hudo moli, da bi zidanjo tako trdno in dolgo stalo, kakor naSa mati sv. katoliška cerkev, kakor bode svet stal in da bi pri zidanji noben zidar ne zaklel! Po noči je hodil Tonček po sobi, molil Jezusa in Marijo klical. Dala sem mu 10 gl. in G gl. kar sem nabrala, ker mi je obljubil, da me bo v svoj klošter sprejel.
Hotela sem nesti Dobskemu fajmoštru za mašo, pa je Tonček rekel, da je vse eno če njemu dam ali pa fajmoštru za maše in sem mu dala. Predno sem odšla, naročil mi je naj tiho bodemo, sicer bi se Mariji zamerili. Kmalu potem je prišlo pismo, da zdaj je velika sila, da naj dam kar imam. Dala sem 00 gld. oni Retenjski Micki in ene hranil-nične bukve za 130 gl. Rekla je Micka da vso nazaj dobim in da Tonček pravi, da je denar tako gotov, kakor v šparkasi. Potem smo se videli na božjem potu v novi Štifti, kjer je bilo veliko žensk. Tonček je pridigo-val in povem jim, gospode, da za božja premišljevanje je Tonček Čez vsa-cega duhovnega doktorja sv. pisma.
Ko smo se pozneje v Ljubljani videli, pravil mi je, da se Marija nad menoj močno veseli. Ko pridem potlej k Retenski Micki, mi pravi, da je de denarja treba in dala sem še druge hrauilnične bukvice ki sem jih imela, za 118 gld. od katerega mi je pa moral 20 gld. odrajtati. Okolo božica bi bila imela dobiti denar, ker so začeli gospodje pridigovati, da je Tonček slepar. Grem k njemu, pa mi je dal dolžno pismo za 320 gld. Dala sem pa gotovo dosti več. Le ta priča zahteva denar nazaj. (Razume se, da jo svoja pripovedanja veliko bolj na široko razplela in da jo je predsednik v sredi večkrat to in ono vprašal.)
Priča Špela Kaplan 09 let stara vdova, šešla se je v Petovarom prvikrat v Ljubljani, ker jo je nagovoril, da je naprvo nabirala za njegovo potovanje v Rim. Potem je začela za „Marijno hišico" nabirati, kateri je Tonček rekel da jo napravi. Revna sem zato sem si mislila: dobro je če v Marijno hišico prideš, delati ne moreš več, tam boš pa lepo molila in za sv. nebesa služila. G gld. sem dala, kar pa sem nabrala je bilo več ko GO gl. Ko sem bila pri njem sem še 3 gl. dala. Pravil je Tonček od Rima, potem smo moleti. On nas je lepo učil naj po krščanski ljubezni živimo. Pravil je tudi, da se bodo „čez cajt" sv. maše v kapelici za tiste brale, ki so mu kaj dali. Naročil je meni, naj denarja prosim in njemu prinašam. 'Prosila sem ga tudi naj mene v hišo vzame, kar mi jo Črez dolgo časa še le obljubil. Dal mi je tudi sv. Marijino olje, katero sem svoji sestri, ki je bila bolna dala.
Prvosednik: „Ali je oljo kaj koristilo?"
Priča (ginjeno): „Nevem, Bestra mi nij nič povedala, reva je umrla. (Smeh.) Dalje pravi priča: Ne terjam mič nazaj, kar sem dala in kar so dali drugi, vse smo dali v-boga-ime.
Priča Mica Lazar, 25 let stara lepa in Čvrsta deklica gruntarska hči iz Vač, ponosno se pred prvosednika postavi. Videla je Tončka prvikrat v Ljubljani pri frančiškanih ko so bile porcijunkule, kjer so ga jej druge pokazale, da je „rimski romar". Prišel je potem v Vačje. Ona nij slišala od njega nič slabega, samo dobro, naglašuje priča namreč da rad moli. Vzel je rad vse kar se mu je dalo in tako je tudi ona njemu nekaj darovala. Ko je prosil Mico Primožič, da bi mu posodila 100 gl. za zidanje Marijine hiše, in Primožič nij hotela brez poroštva dati, bila je ona porok, in jo vsled tega tudi teh 100 gl. za Tončka uže poplačala. Tonček se jej je strašno „voreng" Človek zdel. V klošter pa, reče, nij imela misli vstopiti. Ne zahteva ničesa nazaj, preti poslušalcem rekoč, da zavoljo te izgube ne pojdo „petljat."
Priča Mica Primožič 38 let stara, dala je Tončku 8 gl. da bi jej svetinj iz Rima prinesel, pa nij nič prinesel. Potem mu je 100 gl. posodila, katere njej je pa uže Mica Luzar poplačala. Priča se ne more odločiti, ali bi 8 gl. zahtevala nazaj ali nebi, samo pravi, „pogrvala" bi jih uže, ko bi vedela, da jih dobim nazaj.
S tem se prvi dan 17. avg. obravnavanje sklene.
Drugi dan obravnave 18. avgusta. Priča Janez Lavšin  iz Jurjevice pri Ribnici jo 42 let star  in „rešeta" prodaje.
Ta priča pripoveduje v široki ribniščini vse drastično in z neprostovoljnim humorom, da so bili večkrat sodniki, porotniki in občinstvo primorani zasmijati se. Premoženja ima 1300 gl. Seznanil se je s Petovarjem „n6 bužjem puoti" v Novi Štifti, iu o njem slišal, da zida klošter za ženske in za moške, in da v ta namen denar pobira. Dal mu je 1 gl. Ko je šel zopet v Itrezje na božji pot, obiskal je Tončka v Dobu in mu dal 50 gl. Pravil mu je Tonček pri tej priliki, da uže izdeluje klošter, in da tist kateri hoče sprejet bit mora dati 300 gl. Povprašal ga je Tonček koliko ima denarje, in ko mu pove, da ima okolo 700 gld., reče mu, naj da GOO gl., ker ima dosti. Najraji bi bil Tonček imel, da bi mn bil vse dal. „Jest sem misliv, da buom preskrbljean, tildi živež itueu in da se bua kar taku živajlu." Hotel je tudi klošter ogledati, a Tonček je pač „babe peljal tja „meane pa kruata naj tu." Nij mu hotel uže nič več dajati in iti v klošter v Brežice za kozla, kjer bi ga bili radi vzeli. Kar prideta na Krki, kjer jo romarska cerkev, z retensko Micko vkup in ona mu je pravila, kako de bo „lltštno", kakšno „vesealjea" v Tončkovem kloštru, da je kar obmolčal.
Vprašal jo svojega sorodnika J. Rusa, kaj on misli, kje bi bil bolj prijetno življenje ali v Brežicah v kloštru ali pri Tončki. On mu je rekel, naj dobro premisli in stori potem kar hoče. V Novi Štifti sta se s Tončkom zopet sešla in dal mu je 150 gl. Potem mu je po pošti 100 gl. poslal in dvakrat mu je v Dobu denarja dal, tako da zuaša vse dano vkup 505 gl. Akoravno mu je rekel, da on je prvi, ki pride v klošter, vendar mu nij prav upal. Šla sta v kanclijo dolžno pismo naredit. Kar se kloštra tiče mu je tudi ta dvom vstajal: „nu, tu je Šiša, alč kaj ba pa zna jest, ad malitve člouk na muare živet" Ko sta šla proti domu gresta v gostilnico. Študiral je Lavšin: bom plačal jaz ker babe pravijo, da Tonček vina ne pije in tako bom vsaj videl ali ga pije ali ne pije. „In vid'jo gaspud, an naj zman-kav, raji ga je piv ko jest." Ko popijeta, jo ostalo v kozarcu še nekaj vina. „Pravim izpij, izpij. An pa neače izpit', kar neače. Jest sem pa misliv, nu, kaj bo vino ostajalo, saj je dar božji inu plačenu je tiidi j vid'jo gaspudje, pa sem ga jest popiv, in sem ga." Ko gresta ven postane Lavšin kar nekaj pijan, „pa, veduo gaspud, jest najsem da b' djav, kakov pjan'c" a kar noge ga nijso več nesle. Tonček pravi: dajva se na travnik vleči, da malo zaspiva. Ko Lavšin malo zadremlje, začuti, da mu nedko suknjo trga. „Jest zcupijem: pust' muj priftošelj, pa sežem v aržer, pa ga že naj več bln." Vedel je gotovo, da ga je pred imel, torej je bil prepričan, da mu ga je Tonček vzel. Začne ga zmirjati z vsemi primki, pa neče povedati kako. Prvosednik: „Le povejte, le!" Priča: „Al' bi? Nu pa nej bua! Reku sem mu vsea samu človk ne: Lump, tat, ravbar, goljuf, hunevet. Priftošel som, sem rjeku". Dalje pravi priča, kako je Petovar „priftošel" res imel in ga proč vrgel in Lavšin ga pobere in gre, a ko še nij daleS od njega proč, prešteje denar in v listnici, kjer je bilo prej 220 gl., manjkalo je 20 gl. Gre k žaudarjeui na Brdo in TouČka ovadi. Ti so ga precej prijeli. Potlej je čakal ,,kaj bua za na pravica".   Potem je tožil in hiša
jo bila prodana, tako da je izgnbil sama 7 gld.
Pravile bo mn ženske tndi da se Tonček „zamaka je"; enkrat je bil sam zraven, pa nij nič razumel in nič Čudeža vidni ker je Tonček po latinsko govoril. Ženske so mu rekle, da je Tonček svetnik, kakor sv. Frančišek in da bo km al n bv. rane dobil. Tudi 80 babe rekle, da je bolj 1 ustno pred Tončkom klečati kadar jez a-maknen, kakor pred sv. rešn jim telesom! Tonček mn je zmirom kazal neko pismo od papeža, da ima dovoljenje klošter zidati in kaj 8e bode vse zadobilo za ta klošter. Pravil je tudi, da ima škapnlir od papeža in da ga je pod prvi kamen hiše podložil, da bodo sreča in da ne bode noben sovražnik do njega mogel. Na predsednikovo vprašanje pravi priča: „Jest papeževega pisma najsem mogu brat, vedno gos-pud, Be TicS ne spaznnm na tiste puštabe, no muarem vajdit kaj jo nuoter stala." Tonček pa mu je pravil, da so bode veliko zadobilo. Petovar pravi, da nij vse res, kar ta priča pripoveduje. Njemu bo le ženske rekle, da vedo za enega postarnega in bole-hnega Janeza, ki bi rad v klošter šel in potem je šele Ž njim govoril. Tudi pravi, da na travniku je bil še en berač prišel, je torej tisti lehko 20 gld. nkral, ne on.
Priča Lavšin: „Neč mu naj no vrjame-ja gaspnd. Veduo, on se je tildi rad z ženskami pečav, jim pavčm. Na vso zgudaj, je užo okol njih hlaČav, še prejd ko je dan biv, kosem ankat spav len-tam."
Franc C ešarek krojač v Ribnici 40 let star jn dal Petovar j u 200 gl. za zidanje kloštra. Seznanil se jo bil z njim v Ljubljani v frančiškanski cerkvi pri porcjnnkulali, potem sta se kot pobožua romarja pri Novi Štifti znašla in kasneje mn je Petovar pisal. Pravil mu je o svojem bivanji v Rimu pri papežu. Njemu je Petovar rekel, da ga dob-ski fajmošter v zidanji kloštra podpira. Rekel muje, da ima od pu stko v katere bi iz Rima prinesel kdor plača 10 gld. Dalje mu je kAzal nek ,,križ iz vrta sv. Neže." (Predsednik pokaže dotični križ narejen iz pečata na katerem stoji nPrinesel iz Rima Anton Alojz Petovar 187L") Tudi mu jo dal Petovar „kušnit od svetnikov kosti," dajal jo s križem žegen, pravil je Petovar da so od rims ke maše popolni odpustki, za to pobiral za rimsko maše. Petovar povprašan kaj ima na to reči, pravi, da odpustki se ne kupujejo, ali tistim se v Rimu nekaj da, ki jih ven dajejo.
Janez Rus, 51 let star posestnik, so je s Petovarjem seznnlil na božjem potu in mu dal 15 gld. za rrajžo" v Rim in za klošter, ker mn je Lavšin rekel, da bode ,,svoj an-doht peljal." Imel je Petovar ja, ki mu je v njegovi hiši veliko od Rima pravil, in kako se ie „Btisnil pod varstvo sv. Jožefa in Marije," z a poštenega. Le enkrat nm nej dopalo, ko v pričo žensk nij litel piti, potlej, ko so odšle, je pa pil.
Matija Gnidica iz Jurjevice pri Ribnici 66 let »far, gruntar je Petovarju kljnbu temu, da mu je zet odsvetoval in da je P. le 30 gld. prosil, posodil 50 gld. za rzidat kopejln" ker ga je njegova lici prigovarjala. Predsednik: rAli je govoril kaj od duhovnov?" Gnidica: „1 nejkaj jo gavurn, ja, taku pa damaoc." Pred.: Kaj jc govoril?" Crni d i ca: „1 nu, do dobovaki faj-
mašter rejdujejo uno kapejlo." Dalje starec pripoveduje, da je Petovar v njegovi hiši molil, -en dajal, dalje da je dajal „nejkaj kusV>vatu za ..odpllstke," ter da so ženske poklcki vale prcdenj.
M. Z a d n i k zet prejšnjega govori v tako lični slovenščini, da hc mu pozna, ka bere kak slov. časopis. Tudi je ena uajinte-ligentnejših prič. On nij poznal Pet. bolj na tanko, le ženske so mu pravilo o njem, da je pobožen. On prostovoljno opozoruje „slavno sodnijo" da je Petovar v svojem poslu zaveznike imel.
(Da'jo p rili.)
Oklic.
Huda nevihta s točo vred je razsajala 12. dan avgusta t. 1. v davkovskem okraji Novega mesta. Prišla je ta nevihta iz Do-berniča, ter se jo zasukala proti St. Petru in od ondot Črez Gorjance in je v 28 dav-kovskih občinah okrajnega glavarstva novomeškega pokončala poljske in vinogradske pridelke semtertje popolnem, semtertje nekoliko. Skoda uzročena po tej nevihti znaša po približevalni cenitvi več nego pol milijona goldinarjev. Temu se mora pa Še prišteti Škoda prouzročena na sadnem drevji in vinski trti, kakor tudi pri polnih po viharji podrtih kozlecih iu odkritih strehah na poslopjih.
Po hudem nalivu je nastala kar naenkrat taka povodenj, da so se hiše, hlevi, gumna in druga poslopja napolnila s točo in vodo; celo živina se je mogla iz nekaterih hlevov lo z veliko težavo oteti. Sadno drevje se je s koreninami izrovalo, voda je zagraje raztrgala in odnesla, ter je nanesla na mnoge travnike blata in je z mnogih njiv vzela vso prst.
Nesreča je toliko večja, ker jo bila 10. julija lanskega leta vse te občine zadela ravno taka strašna toča.
V pomoč tem revežem so bodo nabirali milodari v celi kronovini, ter se to razglaša g tem pristavkom, da se bodo milodari prejemali in naklanjali, kamor so namenjeni, v glavnem mestu Ljubljaui od c. kr. deželnega predsedništva, od mestnega magistrata in od uredništev časnikov, na deželi pa od c. kr. okrajnih glavarstev in županstev.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, 18. avg. 1874.
C. kr. dvorni svetnik: Wi d m a n u, 1. r. Administracija „Slov. Naroda" bode doneske rada sprejemala in na dotično mesto odposlala.
Razne vesti.
* (Crnogorski knez Nikolaj) je dobil od pruskega princa Frederik Karla dragoceno sabljo v dar.
* (Strela.) V Ekelji na Ogerskem je v cerkev treščilo, ko so ljudje ravno po maši iz cerkve šli. Strela je nekemu možu uho odtrgala, njegovo hčer ubila in nicžuar-ja ua nogi ranila ; drugemu možu je obleko raztrgala in še osem ljudi lehko ranila.
* (Ali smejo oficirji dežnike nositi?) Pri avstrijski armadi dozdaj nij dovoljeno, da bi oticirji, Če nijso v službi, v dežji smeli z dežniki hoditi. Neka vojaška komando v južnih provincijali, (menda v Dalmaciji) je predložila vojnemu ministerstvu, naj se z i >žirom na jesenske šesttedenske dežje privolijo oficirjem dežniki. Stvar se zdaj pre-rešetuje v vojnem miuisterstvu, a teško da se ugodno za oficirje riši. Pri ruski iu angleški armadi smejo oticirji z dežniki hoditi, pri drugih evropskih armadah pa nij te navade.
* (Iz Sibirskega) poročajo „Mosk. ved"., da se tam prebivalstvo jako hitro množi. V tomaki guberniji se je leta 1873 prebivalstvo samo po porodih za 2 V« atotiuk pomnožilo. K temu pride še 2234 poslanih in 309'J prostovoljnih naseljencev, veliko število, če se pomisli, da se prostovoljnim naseljencem razne ovire stavljajo. V državnih fužinah dela liOOO ljudij v zlatorudnikih 4000. Pravih fabrik je še malo v Sibiriji, samo žganja se dosti žge. Z zapadnim Mongolskim se trgovina naglo širi.
* (N e u s m i 1 j e n a ni a t i.) Na Japonskem je neka mati v ježi avoje dve hčerki vrgla v krop, da bi jih poparila. Otroka sta se sicer k sreči rešila, a oba sta. po životu poparjena. Mati je vsled tega bila obsojena, da se ona bkuha v kropu : pa ker otroka nijsta umrla, je kazen bila olajšana in mati s sulico pre bodena. _
Zahvala.
Za letošnje šolsko poročilo in šolsko veselico prejel sem od p. n. g. tržanov in uradnikov v Ljutomera 20 gld. 20 kr. za kar se blagim dariteljem v imenu šolske mladine lepo zahvaljujem.
V Ljutomeru 21. jan. 1874
_ J. Lapajne.
Letina.
Na mejnarodnem žitnem sejma na Du-naji se je tudi poročalo o žitni letini v raznih državah. V našem cesarstvu seje pridelalo 68 milijonov vaganov pšenice, za 5 milijonov več, kakor navadna leta ; moke se lehko 12 milijonov centov izvaža. Keži in zmesi se je pridelalo 80 milj. vaganov, pa se samo 3 miljone centov lehko izvaža, ječmena tudi 3 miljone centov. Oves slabo kaže, ga bode premalo. O koruzi se še ne more reči, koliko jo bode. — Na Pruskem je letina malo boljša od navadne srednje. Iz bavarskega bode mogoče 7 milijonov centov moke izvažati. Na Ilanove-ranskem je za četrti del manj reži, kakor navadno. — Francosko ima dobro letino ter samo pokriva, kolikor žita potrebuje; mogoče celo, da bode pšenico izvažalo, kar se maiokdaj zgodi, ker navadno se dosti pšenice na Francosko vvaža, zlasti iz Avstrije in Rusije. — Na Ruskem je žitna letina v vsakem obziru dobra. Rež je 77 do 81 funtov teška j pšenice je obilno v južni in srednji RuHiji, tudi na Poljskem je dobro. V Odesi in Nikolajevu so se velike zaloge lanskega žita. Ječmen in oves pa ne kažeta dobro.
Podlano.
Vsem bolnim moč in idravje brei leka in brei stroškov po izvrstni
Revalesciere i Barry
Vsem trpečim po izvrstni Revalescicre (tu Karry, katen brez porabo leka in brez stroškov sledečo bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljućah, jetrah, žlezah, na sliznici, v duSnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sulico, naduho, kašelj, naprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljevanje krvi tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje , revmatizem, protin, bledico. — Izpisek is 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki ao vsem lokom kljubovala:
Spričevalo št. 74.670.
Na Dunaj i 13. aprila 1873. Sedem mesecev je sedaj, ko sera bil v najo-bupnejšem puložaji. Bil sem bolan na prsih in živcih, tako da sem od dneva do dneva  vidno  ginćval in vsled tega dalj časa nijsem mogel se učiti. Slišal sem
0 Vašej čudovitej lievalesciero, rabil sem jo in Vaa morem zagotoviti, da so čutim po enomesečnem vži-vanji Vaše tečno in žlahtno Kevalescicre popolnem zdravega In okrepeanega, tako da morem, no da bi bc tresel, pisati. Napoten sem tedaj vsem bolnim to razmerno jako dober kup in okusno zdravilo kot najbolji le k priporočati in ostajem Vaš udani
(»abriel T c s c h n e r, slušatelj javnega višjega trgovinskega učilišča. Spričevalo st. 73.068.
Mitrovice, 30 aprila 1873. Hvala izvrstnej moki jo moja sestra, ki je na nervoznem glavobolu in nespečnosti trpela, po porabi 3 funtov na potu k boljšanju. Ob enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na poštno povzetje 1 funt Kevalescicre navadne sorte, poleg razločnega poduka za rabo te moko pri otrocih 8 tednov starih pošljete.
S spoštovanjem
Nikolaj G. Koatic Spričevalo št. 73.704.
Pfilep, pošta llolešan na MoravBkem 7. maja 1873. Ker mi jo od Vaa že davno prejeta Kevalescicre du liarrv pošla in jo za mojo želodčno slabost in neprebavljivost dobro in splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od prave Kevalescicre 2 funta na povzetje kakor hitro je mogoče pošljete.
Spoštljivo udani Jožet Kohacžek, gozdar. Tecnejii kot meBo, prihrani KevaloBCioro pri idraščonih in pri otrocih 50krat svojo oeno za zdravila. V plehastih pušieah po pol funta 1 gold. 50 kr.,
1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 60 kr., 5 fuu-iov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Revalesciere-Biscuiten v pušieah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 60 kr. — Bevalesoiere-Chooclatee v praha in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 ta« 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa 10 gold., za 288 taa 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: Barry du Barry & Comp. na »n-■lbjl, VfrttllilMvliKHHMe št. 8, v LJubljani EiL M n lir, v Uradni bratje Oberanzmeyr, v Ina-bruka Diechtl & Frank, v Celo vol P. H i rubac bor, v Lončl Ludvig MUller, v Maribora F. Koletnik & M. Morio, v Bteraua J. B. Stockhauson, kakor v vseh mostih pri dobrih lesarjih in špecerijskih trgovoih; tndi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Dunaj8ka borza 24. avgusta.
(Izvirno telografično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   71 gld. 50 Enotni drž. dolg v srebru
Akcije narodne banke Kreditne akcije    . .
London .....
Napol.......
C k. cekini ....
kr.
74	n	70
108	n	—
974	n	_
	fl	50
	n	65
8	n	79
103	m	65
23. a v g u s t a:
Kvcopa: Predika iz Celja. — Elorman iz Dunaja. — Crnologar iz Ravmaua.
Pri Slona: llerz, Micki iz Dunaju. — liaregi iz Hrastnika. — Fransl Silb rman z rodbino i/. Tista. — Jerom iz Koatanjevioe. — Jager It Šenfelda. — Fisoher iz Gradca. — Eder iz uio-muea. ■— Magollčl iz Si. Lamborta, — Drobnič iz Notranjskega,
Pri Jialiei: Baron Panton iz Zaloga. — Zupančič iz Kranjskega. — Premor, Potočnik iž Dunaja. — Baron iz Kani&e. — Senger iz Blonakovega. Zamboni iz Roke.   — Ornžen iz 1'u.ja.
Pri /iiinoiri: Presbnrger iz Gradca. — Martinem iz Ajdovščine. — Furlan iz Ljubljane. — Pospihal iz Laškega trga. — Išok, Martinec iž Zagreba.
Pri buYurr*k<*iu tlvoru : Jajci iz Logatca. — Tink iz Prage«,
Pri \ Ivanin : Pogačar iz Cuiperka.
— Winkior iz Ribnico.
Pri rurju nvNtrij*kcm : Zete iz št. Lorenca. — Pod mil »ak iz   ki usnje,
— Bleđio iz Gorenjskega. — Bonedok iz Notranjskega.
Išče se
domač učitelj
za tri dečke, ki zna podučevati v normalnih in realnih predmetih. Pogoji po dogovoru.
Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: A. L. v Postqjni (Ar Hubert/) poste restaate. (230_2)
Izdateij in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
4*^^*^ ^ 3 S BI M- s a i 1 i a-!■ 1
I      Jakob Murnik
+ V LJUBLJANI,
J   št. petersko predmestje, Glo"bočnikova hiša,
+
kupuje po najviši ceni : cunje vsake aorte, Ntfaro železo, me* ing (med), baker (kupfer), kositer, svinec, cink i. d. r., in prodaje perje po najnižji ceni. (234—1)
l I I I I I I I 1 I 11 j I I I I I 1 1 I 1 I I
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".