189. številka. Ljubljana, soboto 21. avgusta. VllL leto, 1875. SLOVENSKINARO I* vh»* a*u, lavtembi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avttro-ogarske dežele xa celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. jotrt ;o..a 4 gold. — Za LJubljano bre« pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., sa četrt leta 3 gold. 30 kr., za en meseo I gold. 10 kr. Za pošiljanje na ačo da ima niedju ustavami i sam h muhatnedauacah, ali po krvi i jeziku pravih čistih Srbinah. Gdje hc je krv krvi ovako milo javila i odazvala, kako nikad do sada, tu se možemo zastalno nadati svemu, čim Bog dieli složnoj i ljubeč oj se braći!" Od bosenttke meje 18. avg. [Izv. dop.] Zadnje tri noči bili so bregovi Une in Save od Kostanjice pa dole do srbske meje s kresovi razsvetljeni. Kresovi ? Kakšni kresovi! — Goreli bo turški karauli, turški čardak i, turški gradovi, tarška poslopja. Raja se je vsa naenkrat vzdignila, ter na nepripravljene, iznenađene Turke planila. Kdor Ttnkov more, beži preko Save. Na Hrvatskem in v Slavoniji uže mrgoli tacih turških begunov. Tekla je tudi uže krv. Mogel bi reči, da je uže do 100 Turkov kot žrtva palo. Vstajniki se zbirajo po gozdih in planinah, čakaje orožja in vodjev. Večjidel so še oboroženi z baltami, kosami, vilami in enakim orodjem. Paško ima komaj vsak deseti. Z golo roko in boso nogo si morajo stoprv od sovražnika orožje privoJBkovati. Ali junak se tega ne plaši, zlasti Bošnjak proti kukavici Turčinu ne. Vstaja je na isti dan v dolžini kakih 20 milj bruhnila. To je dokaz, da je uže dalj Časa in sicer po Btrogem načrtu pripravljena bila. Bosna in Hercegovina sta sedaj za Turčijo toliko kot izgubljeni. V treh tednih je vstajniška vojska v Sarajevem. Ce se še to v poštev vznme, Iz St. Peterbnrga, [Izv. dop.J Opisal sem bralcem „Slov. Naroda" nže dve svečanosti, vršivše se letošnjega Šolskega leta v tukajšnjej nuiverzi, dve učeni razpravi, kateri ste bili za vas morda nekoliko zanimivi, sauio za to, ker se je pri prvej govorilo o naših slovanskih bratih, zadavljeuih z nemško „kulturo," o Pribal-tijskih Slovanih, a pri drugej o vseh Slovanih, o najvažnejšej nalogi našega prihodnjega roda, o slavjanskej vzajemnosti. A denes vam ne pišem o bratskih pokojnikih, tudi ne o kreposti, proti katerej je naše slovansko pleme od nekdaj grešilo najfinejše, proti katerej grešimo žalibog še tudi mi, nego pisati mi je o našem delu, kateremu je predmet vejica slovenska, a pisatelj, rusk profesor, ki je živel Črez jedno leto mej Slovenci, pojavivši se mej tem i marljivega drlatelja v slovenske) žumalistiki. — 23. maja je napravil doktorat iz slovanskih jezikov, da iz primerjajočega jezikoslovja ariškib plemen sploh, v tukajšnjej univerzi J. A. Baudouiu de Courtenav, pr; katerej priliki je zagovarjal svoje najnovejše delo „opit fonetiki liezijanskih govorov. St. Peteraburg 1875. Tipogr. A. E. Ko-žančikov." Omenjenega duo bilo je prekrasno vreme, bila je i nedelja. Lahko je razumeti, da pri tacik okolšoiuak dvorana aniverzitetska uij bila tako polna obrazovanega tukajšnjega naseljenja, kakor je navadno pri jednacih prilikah — bilo je poslušalcev še precej. Prezanimiv bil je nvodui govor g. di-sertanta. Občinstvo poslušalo ga je z veličini pozorom. G. profesor je v pojašnjenje svojega razbora pričujočim prav mično risal Kezijane sploh: v geogratičneni, etnograličnem, zgodovinskem, literaturno-kulturnem in v druzih o h/i rib, risal lego i sosedstvo rezi- jansko zemlje, ter tiko dotaknol se tam pa tam tudi Slovencev sploh. Sama disertacija je trajala le dve uri, vršila se tako prosto, da se še nobena nij tako, kolikor sem jih jaz slišal. G. d.ver-taut je rezultate svojih studij skopičil v 11 stavkov, položenij (thesis). Ti rezultati so v celej razpravi tako silno dognani, da ućeni oponenti skoro nijso mogli ničesar najti, na čemer bi si bili smeli resno izpod-tikati. Oporekale so se samo nekatere malenkosti, katere so odvisne od posamnih ličnustij, iu se morejo povsod izvohat'. Tak n. pr. g. Lamanskemu nij bilo všeč, da se je učeni jezikoslovec ograniČil na tak malem prostranstvu, da v krog svojih razizka-vuuj nj vzel več narečij jugoslovan-nkih, na pr. vseh slovenskih. G. Srezujev-ski j starši srdil se je na doktrino, da bi bila ,,/** i samoglasna, a ne, kakor on hoče, 8( glasnika. Omenjena knjiga je v resnici delo, svo- da je srbsko ministerstvo palo, je gotovo, da bo tudi Srbija Turčiji vojsko napovedala, Če se to morebiti mej tem, ko to pišem, uže zgodilo nij. Ne mara, da bo celi Balkanski polotok v živem plamenu vzplamtel. Bolgari Arnati in Grki gotovo ne bodo prekrižanimi rokami gledali borbo celega srbskega naroda proti mahomedanizmu! UŽe sedaj je opravičeno vprašanje: kaj bo z Bosno, kaj z Hercegovino, če se otreseti turškega jarma. — Avstrijski Nemci so rekli, če ne morebiti iz hinavščine — da se jim gabi hercegovinske in bosniške „ divjake" v svojo državno družbo sprejet'. Hvala jim na tej izjavi! Saj se tudi Bošnjakom in Hercegovcam prav nič ne mili okusiti nemški ustavoverni absolutizem. Raje bi Magjari posegli po teh deželah. Saj njihovi zgodovinopisci trde, da ste tudi Bosna in Hercegovina spadalf pod ogersko krono, in pri zadnjem kronanji se je tudi bosniški grb nosil pred kraljem. Če bi se to kedaj uresničilo, kar se ne bode, onda bi Magjari takoj Sarajevo prekrstili v Sarajvaroš, Tre-binje v Terebinvi itd. Bošnjaki in Hercegovci ne prelivajo denes svoje krvi niti za Svabe niti za Magjare, niti za kogar bodi drugega nego za s e b e, za svojo slovansko slobodo, za svojo samostalnost, za svojo vero in za svojo narodnost. Gotovo bo diplomacija na to delala, da se ne ustvari nova slovanska država na jugu, zakaj ne, ravno in samo za to ne, ker bi slovanska bila. Sicer je pa denes v taboru vstajnikov toliko inteligentnih ljndij, da se nij bati, da bi diplomacija Bošnjake in Hercegovce tako lehko prevarila. Politični razgled. Notranje d.«c>le. V LJubljani 20. avgusta. Cesarjev rojstveni dan je bil povsod v Avstriji slovesno obhajan. V Berlinu je dal dvor v to ime obed. V Galiciji se močno agitira, da bi namesto Golubovskega prišel Potočki, a ne Ziemialkovski za cesarjevega namestnika. Ogerstei državni zbor bode 23. t. m. odprl najbrž cesar osobno in se bode otvorenja morda i cesarjevič naslednik udeležil. Vna^Je «li-£aav«*. Francoska „Liberte" poroča, da je minister ButTet 17. t. m. z britanskim poslanikom govoril zarad hercegovskega vstanka in precej potem pismo v London poslal. jega tvoritelja vredno. Njen predmet je, kakor kaže naslov, nkat( eksoh'en" jezikosloven, torej tak, da mi ga tukaj nij razpravljati, da-si je ta učeni trud za slovensko literaturo prevažen, da bi ga smeli ne preži rati za vsem, da bi se z njim ne seznanil slovenski kniževni svet „ mit einem gewissen An8trich von trockener Schulgelehrtheit." A slovenskim čitateljem sploh, gotovo bolj it streže m, Če vam predam nekoliko o pisatelji samem, kateri se je toliko potrudil raziskavati skrivnosti rezijanskega govora, obdelovati ledino slovenskega slova. J. A. Baudouin de Courtenai rodil se je 13. marta 1845. leta v Radzvminu, malem selcu blizu Varšave. Kakor ime kaže, bili so njegovi predki francoskega roda, a so potem se na ruskej zemlji delom popolj-fičili, delom porušili. Gimnazijske studije do-fHJ je v realnej gimnaziji v Varšavi, tam je obiskaval tudi „prigotoviteljnij kurs za univerzitet" ; trpel je dve leti tak tečaj, in Is JMafiritla poročajo, da bode po novej rekrutbi do 1. decembra možno dobiti 70.000 bojevitih vojakov. Vlada neče pred začetkom zime nobenega odločnega udarca delati. — Kakove so uže socijalne razmere, kaže to, da so razbojniki napali železnični vlak mej Bacelono in Seragoso, ter potnike oropali. Dopisi. Iz (Grajske vaat 18. avg. [Izv. dop.j Dne 14. t. m. je bila v Grajskej vasi in dne 16. t. m. na Gomilskem volitev novih udov v krajni šolski svet Gomilski. Mi smemo s to volitvijo prav zadovoljni biti, ker pridejo v krajni šolski svet narodni, svobodomiselni, in za Šolo jako vneti možje, od katerih pričakujemo, da bodo sedanjo našo zelo zanemarjeno šolo nekoliko povzdignili iu v red t spravili. Se ve da jim bode veliko truda prizadejalo, predno se šola uravna toliko, da bode vsaj podobna našim sosednjim šolam, kajti kakor uže znano, imamo učitelja starokopitneža, ki nij prijatelj narodnega napredka. Kavno kar smo na Vranskem dobili novega c. kr. sodnika g. Kotzbeka, kateri nam bode gotovo glede uradnega jezika bolj pravičen, kakor njegov prednik, kajti prva njegova okrožnica na županstvo poslal je pisano v poštenem, pravilnem slovenski m jeziku, kar se poprej nikdar nij zgodilo! Tukaj se je torej na bolje obrnilo. Ali ravno narobe se je zgodilo pri e. kr. davkarstvu. Bo uže skoraj leto in dan, od kar so izostali slovenski dopisi. Gospodje, ne mislite, da §. 19 drž. osnovnih postav za vas nij postavljen. Če vam je dober slovenski kruh, vam mora biti tudi po godu slovenski jezik. —s— Iz Idrije 17. avg. [Izv. dop.] Brali smo denes v nSlov. Nar.", da misli neki dopisovalec kritikovati nemško gledališče. Zakaj ne poroča on nič o slovenskoj predstavi, ki jo je napravila tukajšnja čitalnica? Naj pa jaz malo izpregovorim o našej čitalnici. V nedeljo, ko je minola popoldanska služba božja, podali so se tukajšnji narodnjaki v Ljubevč, kraj, katerega po leti radi obiskujejo Idrijčani. Napravila je namreč tam čitalnica veselico. — Igralo se je, srečkah), pelo in plesalo, da je bilo kaj. V igri „S i t n o s t za sitnostjo" obnašali so se vsi igralci prav vrlo, posebno pa moramo kolikor jaz vem, so se zdaj uže odpravili. 1862. leta stopil je v varšavsko univerzo, katero je dovršil črez četiri leta kakor magister s slavnim uspehom, kar pa je veljalo le za kraljestvo poljsko, ibo za carsko ruti ko moral je magistrat napraviti še posebej leta 1870., v Peterburgu 1867. Odpravil se je v Prago, kjer je slušal Hatalo, potem v Jeno, k znamenitemu Schleicheru, in posled-ujič v Berlin, kjer slovi Veber. 1868. leta prišel je v Peterburg, kjer se je pod vodstvom Srezujevskega staršega pečal dve leti s primirjajočo gramatiko. 1870. leta postal je „doktor der vergleishenden Sprachwissen-schaft in Leipzig," a za tem ruskih uuiver-zitetov magister v Peterburgu, kjer je prihodnje leto kak privatdocent prepovdaval indoevropejske jezike 1872. 1. Šel je zopet za granico, da bi nadaljeval svoje studije. Živel je mej Slovenci Kranje, Goriške in Primorja skoraj dve leti, izgledoval v tem kratkem času devet grup zapadno-južuoslo- pohvaliti gospodičino Podobnikovo in gotpo-dičini Premersteinovi. To so narodnjakinje, da malo tacib, marljivosti teh treh gospo-dičin in gospoda Pajglja imamo se zahvaliti, da smo se ta večer prav dobro zabavali. — Vse so omenjene gospodičine same okinčale, delale so s me priprave od jutra do mraka. Take morale bi biti vse slovenske devojke. Iz IJutainera 10. a ve. [Izv. dop.] (Naši Slovenci inn jih gibanje. Naši nemškutarji in njih neznosna oholost.) Napredek socijalnega života slovenske napredne stranke je sličen prizadevanja mostnim penam o vrenji v tacem soda, katerega manjka barem za osmino; kajti, odkar je slabo finančno gospodarjenje našo čitalnico spat spravilo, zahman so odborovi sklepi proti letergiji, katera brani čitalnici na noge. Zaletavajo in vzpenjajo se pram vehi sangvinične sile, da bi kdo mislil, da morajo črez odprtino planiti šumeče peae, a ipak smo še uvek onda, gder smo bili pred letom. Jedva poznamo drag druzega, ker se nikdar ne zidemo v čitalnici. Pa kako bi se tudi zbirali v Čitalnici, katere nemarno. Zakaj pa ne? Motivi temu, da je naša čitalnica le na papirji, so mnogi. Glavni nzrok je vsakako ta, da nam manjka voditeljev za to. Kje pa je gosp. Kukovec? poreče kdo. Evo, on ima nže druzih neogibljivih opravil črez glavo, kot načelnik okrajnega zastopa, krajnega zastopa, krajnega šolskega sveta, posojilnice itd., da bi često skoro ne znal poleg vsega tega še kot ekonom, kam naj bi stopil na delo. Zakaj pa čitalničarji druzega nijso volili za svejega predsednika? Ker nijso imeli koga, razven g. Lapanja, kateri bi bil edini sposoben poleg g. K. za to mesto. Novine sicer cirkulirajo od či-talničarja do čitalničarja, a to nij mogoče brez čestih nered nos ti j. G. dr. M r a v 1 j a k je pripravljen za gmotne žrtve, a za odbor on neče biti, zaradi bolehnosti svoje. Ostalo učiteljstvo in pa svečeništvo se pa itak često prestavlja. Okoličanov, osobito pa tržanov nam se je pa absolutno tvegati za čitalnično smoter. V kratkem mora biti inače ali — ali. Edini g. G......bi mogel prevzeti razven K. in L. to zadačo, samo da bi barem nekoliko popustil puško in divje race. Tu bi bile narodne zasluge. Naš po večini narodni krajni čolski svet je uže več učiteljev izvolil, da bi ne stradala vanskih govorov, prisvojil si i praktično slovenski literaturni jezik, v najnovejšem času živci v Lipsiji, kjer je napisal svojo „posknšnjo fonetike Rezijanskih govorov," kak prvi sad dveletnega trudnega nka, ter z njo dosegel n:* i višjo stopinjo učene karijere. G. Baudouiu de Couttenai je črezmerno marljiv in rodoviten pisatelj. On govori vse slavjanska narečja s precej dobro razliko. Pisal je največ ruski, zatem poljski i slovenski. Dovršil je nže 16 spisov, večjih in manjših, kateri segajo v slavjansko i pre-mirjajoče jezikoslovje sploh. Mej temi se odlikujejo posebno „o drevnje-poljskom jazikč do 14. stoletija. Leipzig 1870," in spis, o katerem vam denes govorim. Mladi učenjak kaže v svojih raziskavanjih nenavadno toč-; nost, vstrajnost in pridnost, za kar ga gosp. Lanianskij nij brez velike pohvale imenoval , nučenago monastirskoj priležnosti" — Klo-[ stergelehrter. Kazanski univerzitet si pač sme ■ čestitati, da dobi v krog svojih profesorov mladež poduka, kakor pa po nepotrebnem mora. Deželni Šolski svet se pa za Ljutomer tako briga, da kar ne potrdi volitve kraj-nega šolskega sveta, tebi nič meni nič, ne da bi se izrazil, zakaj da neče tega ali onega sposobnega učitelja. Vsled teh nerednostij ne more nijeden učenec I. razreda biti sposoben za višji razred. Ali nij to čudna špekulacija? Sploh se misli pri nas, da ho dež. Sol. svet jako boji tacih učiteljev, kateri so „prenltra" rodoljubi. Pa odkar je lesem prišel Premrov, vedno čutimo nedostatek v učilnem osobji in nezadovoljnost tukajšnjega učiteljstva proti Premrovemu, ki si je pa radi premogočnosti prste opekel. Ozirajoči se na razne historijce, se nam sam vriva, da Prernrov (ali Premrl) tudi pri dež. Šolskem svetu nepotrebnosti mala, kali? Radi tega pa tudi mora ostra interpelacija naših poslan-cev v okom priti tema. V kavarni v Ormuži se je ustil ta „krotitelj", Premrl pred svojim kolegom, da mora vse „ukrotiti" pri nas, kar narodno diše. Za kulise se pak vse jasno čuje. Naši želodarski tržani ne bahajo, češ, da morajo vse „Kranjce" iztirati, ter je nadomestiti z učitelji „der denkenden Nation". Pa resno, 99% slovenske mladeži se bode š vab s ki učila zaradi 1% konglumeratov, kaj še ! Ako jih je zadosta, naj si „Švabi" tu sami utemelje svojo nemško narodno učilnico in dobe kacih 6 nemških učiteljev iz Berolina makar. In vsled zopetnega propada pri nekej seji radi „presvete" nemščine, katero je Karel V. bil odloČil svojemu Šarcu, so 8e faktično baje izražali nekoji, da bodo sami svojo šolo imeli. A brez Slovencev ne bode — nič. Tačas sem mislil na ono žabo, ki je hotela vola dorasti. Ha! ha! Pervlje ne bode v Ljutomeri bolje, dokler ne iznose vseh starih kostij na pokoj. Iz št. Jirrja pod Kumom 14. avg. [Izv. do p. I Okrajni šolski svet v Krškem je poslal 12. t. m. k rajnemu šolskemu sveta v št. J u rji pod Knmom dopis (štev. 443.) ki je za nas št. Jarčaneče v več nego enem ozira zanimiv. V onem dopisu, ki je seveda stiliziran v medvedovej nemščini (saj dražega jezika mi št. Jurčani menda nikakor ne umemo), se čita, da je c. kr. okrajni šolski Bvet 30. pr. m. imel sejo, kar nij ničesa učenjaka, kateri bi bil kinč vsake visoke šole v Evropi. V tem je prepričan vsak, kdor je sposoben čitati njegove spise, ter sme soditi v tem obziru. To visoko veljavo mladega g. profesora izrekel je sam g. Sre-zujevskij maj., ko ga je po okončavši se učeni razpravi proglasil z veliko pohvalo za doktora st. peterburške univerze, za svojega kolega, kar so poslušalci pritrdili z glasnimi si ava-klici. Mej mnogoČislanimi pozdravitelji (gra-tulanti) novega g. doktora imeli ste tudi Slovenci svojega zastopnika, ter ste se mu na tak način i vi zahvalili, zahvalili lično za njegov velik trud ne Bamo v njegovo, no i vašo čast in slavo, da ste namreč po njem in vi bili zanimiv predmet slovesno-učcne obravnave v dvoranah univerziteta ruske stolice — pisatelj teh vrstic se je predrzni!, osvojiti si za ta trcnotek poslanstvo vseh Slovencev, ter čestitati našemu so bratu i nekako posebnemu ljubimcu k blestnemu vspebu, kar mi pa blagovolite ne zameriti. P. M. Štiftar. nenavadnega pri okrajnih i krajnih šolskih svetih nemškatarskib, ki iako radi po-sejajo ter sede tuhtajo, kako bi mogli s 1 o-venščini škodovati ali kako neumno ugauitt. V omenjennj seji se je pak posvetovalo o dnevih ca skušnje šol, ki so v okraja Krškem, ter o vodjah, ki imajo pri takovih skušnjah navzoči biti ter skušnje „voditi". Za št. Jursko enorazredno šolo je bil v onej seji 14. september odločen za skušnjo ter za nje vodjo imenovan neki gozdar „Scheijer" ; takov odlok je storil naš okrajni po večini nemškatarski šolski Bvet, ki jako rad poseja in modruje. — I res! lepše nij mogel izmodriti, nego je ono, ki se Črno na belem čita v njegovem dopisa št. 443. Naš učitelj je na prvi dan septembra poklican k vojaškim vajam in —■ 14. dan septembra bode se vršila tukaj skušnja! Ta bo lepa! Ali pak okrajni šolski svet Krški res nij vedel, da je naš učitelj tudi vojak? Ali Be ..učeni gospodje" onega krajnega šolskega sveta res nijso utegnili brigati za takove „malenkosti" V Vtem navedenem hI u čaj u sta si okrajni šolski svet i vojaško povelništvo prišla navzkriž. Ali če vzamemo više instance, bode moral vojni minister ministra nauka opomeniti, ka se bode zadnji tudi za kaj druzega nego za šolske paragrafe moral brigati; in kaj bode, Če se ti dve viši instanci v tej čuti ji vej točki spreti? Se-li ne bode prelivala kri? I to vse bi morala „učena nemškntarska gospoda" okrajnega šolskega sveta na vesti imeti ? Moj bog! I lejte! okrajni šolski svet v Krškem bode na ta način posta1 historičen. Različna so pota, po kojih postane človek „slaven". — Gosp. učitelja pa opomnimo, ka se v novem času vsak vojak, ki pride za eden, dva ali tri dni prepozno k vajam, za toliko dnij v temnico zapre, ter da mu od 6—6 ur nekaj na roko i nogo denč, kar slovenski fantje imenujejo „roženkranc" i vsak drugi dan se mora zaprti še postiti, a mora tudi toliko dnij dalje pri vajah biti, kolikor jih je zamudil tako je nekov vojaški ukaz. Dober tek ! — Sigurno boste, g. učitelj, raji ustregli vojaškim poveljem, nego onemu c. k. okrajnega šolskega sveta; i vendar ste tudi dolžni svojo stanovsko dolžnost izpolniti ! Kedo vas bode odvezal? Mar okrajni šolski svet, ki se po onem povelji res mora prištevati k „imenitnostim" kranjske dežele. Drugo kar je v dopisu štev. 443. okr. š. sveta zanimivo, je to, da je imeuoval za vodjo pri skušnji gozdarja Scheijerja. Mora se priznati, da je v tem oziru ne le dobro, temveč še celo izvrstno rešil svojo nalogo. Da, renegatov je malo i to malo številice slovenskih begunov okr. š. svet v Krškem neki dobro študira. Takovi slovenski politični breznačajniki imajo pri nemškutarjih — kdo bi sovražil lastno krv — mnogo veljave i izvršujejo jako nvestno" nalogo ovaduhovanja, očrnenja narodnjakov. Za to se (v tem nas jako dobro podučeva izkustvo) — večjidel takovi nastavljajo za vodje pri izkušnjah, se ve da tc-le od nemčurskih okr. š. svetovalstev, ki se za ta posel posebno kvalificirajo. Pri izkušnji je najboljša prilika za vodjo nemšku-tarakega, da pika učitelja, ki je znaČajnež, ter da ga potem priporoči „ad expropriationem" nemškutarkemu vladarstvu— pardon — samo-vladarstvu. Ali takvi „vodje za skušnje" kaj vedo ali ne, za to se nemate brigati nemčarski okr. š. svet. Gospodin Scheijer ! ne zamerite nam, ko so nam takova premišljevanja prišla na misel o priliki vašega naimenovanja. Kako natanko i točno izpolnil je okr. š. svet v Krškem svojo nalogo, naj vam kaže sledeče: Naša šola je v jako bednem stanji. Kolikokrat se je obrnil tukajšnji krajni šolski svet s prošnjo do okr. š. sveta, da naj stori svojo dolžnost, tolikokrat je bil odbit ali pa se mu nij odgovorilo. Zahteva se uže za leto 76 proračun za šolske potrebe, a vrnili nam nijso niti onih za 74. leto. Da nekove šolske oblasti tako strašno zanemarjajo svojo dolžnost, je lehko razvidno, da tu za šolo vneti možje do nje vsako veselje izgubivajo, te da so neuspeha novih šolskih postav največ krivi njeni izvršujoči organi, ki se najprvlje pečajo za nemčur-sko politiko, a slednje je stoprvza Šolo, za ko j o jim pak pri jako težavnem delovanji v prvej primanjkuje mnogo mnogo časa. Položaj našega kraja je izpostavljen ob zimi silno mrzlim vetrom — saj smo pod Kumom. Okna, vrata, peč itd. so pak v našej šoli v nepopisljivem stanji. Otrok se nam mora smiliti, ki več kot eno uro daleč v naj hujšej zimi v šolo prispe, a se niti tam ogreti ne more, ampak ga zvija mraz ter ga stresa do zadnje kosti; a otrok bi naj bil pazen na poduk tudi na polovico zmrzlega učitelja? Kdor to zahteva, kakovo ime mu li pristuje? A okr. š. svet v Krškem se dozdeva, da zahteva takove nemogočnosti! R-v. Domala BtVAff. — (Narodna čitalnicaKamniška) napravi besedo dne 22. t. m. s programom: a) „Domovina", zbor 86 samospevom bariton* in I. tenora, b) „Simphonie", koncertni komad za dvoje gosle in glasovir, c) „Zvezdi", zbor. d) rErinnerung an Kms", koncertni komad za citre, e) Gledališčina igra: „To sem bil jaz", v 1. dejanji, f) Ples. K tej besedi so uljudno vabljeni udje in sposobni apeljani neudje. Odbor. — (Požar.) 12. t. m. je pogorelo v Hajdini pri Ptuju četvero hiš in 6 druzih poslopij. — (Pretep in uboj.) Iz Gorice se nam piše: Nedeljo 15. t. m. so se stepli vaščanje Kronberški z Ajšovicijani; bilo je pmesarsko klanje," vsled katerega je denes v torek ob 6 uri zjutraj umrl nek kmet iz Ajšovice, zapustivši še mlado vdovo in sedmero otrok j ubijalec seje sam sodnji izročil. Trije so ranjeni, eden smrtno, ki bode teško ozdravel. — (Iz Solkana.) Nedeljo zjutraj seje pripeljal hribovec v Gorico; na poti doidepoznano ženo ki je šla peš na božjo pot k sv. B »ku v Gorico in jo povabi naj sede na voz. Se nije so dobro vsela reva k njemn, se utrga žl»jf, konj se splaši in dirja po nevarnem klancu, voz prileti v kameneno kolono m ubogo vrže tako nesrečno na tla, da je tekoj mrtva ostala. Baš ta dan bo zasačili na sv. gori neeega Furlana ki je menjaval mej neumnim ljudstvom ponarejene bankovce po 5 gol d. Vsem bolnim moo in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Eevalesciere k Barry v Mđomdnmttki. 2S let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila oidra-▼ila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brei medicin in stroškov; zdravi vse bolezni t želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze t naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato iilo, vodenico, mrzlico, vitoglavje, ailenje krvi v glavo, iumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otolnost, diabet, trganje, shuj sanje, bledicico in pre-hlajenje; pocebno se priporoča za dnjenee inje bolje, nego dojtiičino mleko. — Izkaz iz. mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. "VVurzerja, g. P. V. Beneka, pravega procesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, »dravilncga svčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-■tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oeob, bo razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Jtratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnib boleznih, a t. d. pri kainnju, pri prifiadljivem a bolehnem draženji v ■calui cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obiBtih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo Bredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne 1 nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede va;3ga zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, rauoceluik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam gledč Revalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angel b tein, tajni sanit. svetovalec M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Fer d. Ulausberger, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry pu-polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v -Berliner Klinische VVoehenschrift" od 8. aprila 1872 to le: »Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revaleuta Ara-bici- (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Kevalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. GoBpo vdovo Klemmovo, Dusseldorf. na dolgoletnem bolebanji glave in davljenji. Št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipobondriji. Št. 65.715. Gospodični de Moutlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujsanji. Št, 75.970. Gospoda Gabrieia Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademijo dunajske, na ■koro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutuic. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolebanji dušni k a, omotici i tiačanji v prsih. St. 75.928. Barona Sigino 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d. Revalesciere je 4 krat tečueja, nego meso, ter •e pri odraščeuih in otrocih pribrani 50 krat več na ceni, gledč hrane. 7 rdehastik pueicaii po pol frjnta 1 gold. 50 kr, 1 fant ■! goid. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 6 iun lov - : goUL, 12 funtov 20 ^olu., 24 funtov 36 l>ii v lokarnici usmiljenih sester, v Čer-novicah, pri N. Šnirhu, v Oseka pri Jul. Davidu, lekarju, v • 50 » OTa 211 m n 90 * 111 n 80 6 • 94 5 n 28 • 101 9 55 Važno za gospodarje! Oglas. (281-1) Si1 a risi pozor! S oktobrom začne tukajšna c. kr. pripravnica svoje drugo đolsko leto. Kakor zuano, je namen te dole, prevelikemu pomanjkanju ljudskih učiteljev v okoui priti. Do sedaj jc moral vsak, kdor je hotel stopiti v učiteljsko izobraževališče, naj manj spodnjo gimnazijo ali realko dovršiti, zdaj nij tega več treba, ampak popolno zadostuje, da euo leto to pripravnico z dobrim vspe-hom obiskuje iu po prestanem sprejemnem izpitu se sprejme v izobraževališče. Pogoji za sprejem v pripravnico so: 1. dovršeno 14. leto; 2. telesna sposobnost in nravna nepokvarjeuost ; 3. odpustno spričevalo ljudske ali meŠčauske šole. Sprejemajo se dečki in deklice m sicer vsak dau od denajnjega dne začenši do IG. oktobra ustmeno in pismeno pri podpisanem voditeljstvu. Pridni učeuoi dobe 50 gold. dižavne štipendije. Ta šola uij namenjeua le za okoličane, ampak ravno taku za Kračevce in Vipavce in sploh vsacega, kdor se hoče oglasiti. Želeti bi tedaj bilo, da bi se mnogo mladine udeležilo. V Prošeku, 17. avgusta 1875. Voditeljstvo c. kr. pripravnice. jatsr Komi. ~axs Dober in izttrjen Špecerijski prodajalec na drobno se v enej zelo čib ant trgovski hiši naše kranjske kronovine takoj v službo sprejme. Zahtuva se znanje nemškega in slovenskega jezika m dobra spričevala. Oglasi naj so p šljojo pod napisom S 1000 poste restante v Ljubljani. (276—3) H isu z 2 nadstropjema in litiiiin vrtom ju na prodaj v Ljubljani, rožne ulice štev. 112, katera so nahaja v prav dobrem Btanu. Pogoji so ugodni. Natančneje povč lastnik Luka Gradišnik, (266—3) na Vranskem pri Celji. Sirovi loj kupuji-tn vsafci i-at po n:yviŠji coni Kari Pamperl-ova sina, Topilnica za loj, svci'urija in milarnica, zulumu v/igiilnili, svotiltiih in raiiaćolmili tvarin v CEL0VCI na Koroškem. ■ ■ ■ (169—3) Zaloga poljedeljskih masin od II. zmetan v Gradcu (Oriesgasse), priporoča svojo najboljše in prav ceno Itoine m hii iiiM- inušine s patentiranimi vroten- skimi bobni po 110 ^Ul. \ liiciliir uinsine od 270 do 300 gld. Vlnte za žito snažiti, male 35 gld., velike 50 gld. Trir (mašina za iztrubljonje kokalja in grahora) 135 gld. Kočim uiitMina za lickanju taršico 35 gld. iCo«-iii mlin za debulo mleti, mali 75, veliki 95 g d. itc^.aliiiu r.i repo ribati, mali 35 gl., veliki 50 gld. I*reiie za vino in sadni mošt od 100 do 3(55 gld. Mkonoresne lua&ine od 75 do 100 gld. IMugi razne vrsto od 12 do 20 gld. Katalogi in zapiHki cen su franko pošiljajo, če so želi. (280—1; Piccolijeva lekarna „k angelju". Farmacijske specijalitete