Leto XVIII. Marijin List št. 3.-4. marc.—april. 8. 1922. Nevtepeno Poprijeta Devica Marija. Prihaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice od 1. 1904. dec. 8., ka je za versko istino raz glašeno Marijino nevtepeno poprijetje. Vrejuje ga z dovolenjom od vikariata v D. Lendavi pod št. P. H. 48 1920. danim KLEKL JOŽEF vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje. Cena: Ža naročnike Novin dobrovoljna podpora, za nenaročnike Novin pa 6 din. ali 20 K. na leto. K listi dobijo naročniki za to ceno kalendar Srca Jezušovoga. Ki strašno trpo je za nas, Mu speva celi svet na glas: Alleluja 1 ) Veseli se, več ne merje Sin tvoj i Večnoga Oče O Marija! Več ne merje... Vse ožive O Mati ednok tiid' mene. Alleluja. Srčen. Radostnoj Materi. Veseli se, že pa žive Sin tvoj i Večnoga Oče . . . O Marija I Nevtepenoj. „Zdravo Marija, milošče puna, svetejša od svetcov, višiša od nebes, slavnejša od Cherubinov, častitljivejša od Seraphinov i več časti vredna kak vso stvorenje. Pozdravljena golobica, ki nam nosiš i sad olivke i nam naznanjaš Rešitela z dOševnoga potopa pa pristanišče zveličanja; štere peroti so posrebrene i na hrbti se svetijo v najvetejšega zlata i presvetljajočega Duha bliščobi. Pozdravljen, najprijetnejši i razumen boži paradižom, šteroga je njegova najdobrotivnejša i vsegamogoča roka naredila dnes na Shodi, šteri sladko dišečo lelijo i nevenljivi ščipek rodi za vrastvo tistim, ki so smrtinosno i pogibelno britkočo smrti na zapadi spili: paradižom, v šterom je precvelo živo drevo za spoznanje pravice, z šteroga ki do jeli, nemrtelni postanejo". „Zdrava bodi, sveta hramba, nevtepena i najčistejša palača Boga najvišišega Kralja, štero je tč isti Bog i Kralj imenitno okinčo i v štero za goste sprime vse ljildi i je tO napuni z skrivnostnimi radosti; v štero je položena ne z rokov delana i od vsevrstni kinčov se bliščeča diihovna postela Zaročnikova; v šteroj je štela Reč blodno človeče pokolenje nazaj pozvati i se zato zaročila z telom, da bi tiste, ki so z lastne vole postali brez domovinci, pomirila z Očom. Zdrava, rodovitna i senčana gora boža, štera je zredila razumnoga agneca ki je nošo naše grehe i slabosti; gora, z štere se je brez človeče roke odtrgo kamen, šteri je razdro oltare bolvanov i postao je vogelni kamen, čOdoviten v naših očeh" (Sv. German : In Praes. Deip.) Ka piše sv. Bernard apat od sv. Jožefa. „Što i kakši človek je bio sv. Jožef, sklepaj iz naslova, z šterim, čeravno milostno, se je tak počastio, da se zvao i držao za očo samoga Boga; sklepaji iz last-noga imena, da ne boš dvojio njegovo velikost razlagati. Zednim si zmisli tQdi na tistoga velikoga nekda v Egipt odanoga Patriarha i zvedi, da je on ne samo njegovo ime podedovao nego dobo i njegovo čistost, dosego njegovo nedužnost i milost. Tisti Jožef naimre, koga je bratska nevoščenost odala i pripelala v Egipt, je predpodobio Kn'stušovo odajo : te Jožef, bežeč pred Herodovov nenavidnostjov, je Kristuša v Egipt odneso. Tisti je veren ostao svojemi gospodi, z gospov ne je pregrešo ; te je svojo Gospo, mater svojega Gospoda kak devojko spoznao i sam čisti kak devojko verno občuvao. Tistomi je dana znanost razlagati skrivnostne senje: tomi je zročeno znati nebeške skrivnosti i teh se vdeležeti. Tisti je zrnje občuvao ne sebi, nego ljiidstvi, te je živi Kruh dobo z nebes, da ga čuva sebi kak celomi sveti. Brez dvojbe je dober i veren mož bio te Jožef s kom je zaročena mati zveličara. Veren sluga, pravim i moder, koga je Gospod postavo tolažnika svojoj materi, hranitela svojemi teli, nadale njega samoga naj-vernejšega pomočnika pri svojem velikom deli". — Toga velikoga moža, dragi člevci tak i te najbole počastite, če ga bogate kak ga je Jezušek. Bi radi znali ka je ino ka zapovedava sv. Jožef? —Samo to : greha ne delaj, ljubi Boga! V tom ga bogajte! Martinišče. Sveta Maticerkev ostro zapovedava vsem katoli-čancom, da se poskrbijo za versko vzgojo svoje dece po šolah, ^a vse šole moro meti v svojih predpisih to verskojakostno vzgojo označeno, so ljudske šole ali pa srednje i visoke. Vsi smo se dužni z najbole gorečim srcom poskrbeti, da so takše šole. V 1372—1383 kano-naj (zapovedi) novoga crkvenoga zakonika (kniga zakonov) je ostro predisano, da katoličanska deca samo katoličanske šole smejo obiskavavati, ne pa mešane ali nepristranske, da odkrito moro biti katoličanske, gde se po načelih katoličanske vere vči vse, to je gde profesor za telovadbo ali phisiko ali račune ali naravoslavje itd. ne de nikaj včio proti tistomi, ka vči kateheta, gda vu-čenikom katoličansko vero razlaga. V 1374. kanoni se izrazito povdarja: „ Katoličanska mladina nesme pohajati mešanih ali nepristranskih (štere majo za vse vere enako stališče, da se ne brigajo za nje) šol, štera se tudi nekatoličancom od-pirajou. 1 samo sama Maticerkev sme dovoliti pohajanje takših šol i tudi samo te če se zavarva verskojakostna zgoja mladine na drugi način. Že pred bojom, po boji pa ešče stokratbole, se dela za to, da se potere moč kat. Materecerkvi i da se njoj vzemejo šole, i tak duše. Prostozidarje so rovarili pred bojom i rovajo zdaj po boji proti verskim šolam. Ve ešče pomlimo kak so na vse štiri se opirali v biv-šoj madjarskoj državi proti verskim šolam i žalibog zavolo brezbrižnosti tistih, ki bi mogli v prvoj vrsti zab-raniti kat. šole, so jih na stotine i stotine ztrgali z rok Materecerkvi i je izročili veri sovražnoj državnoj oblasti. Pri nas v novoj državi te veter močno piše tiidi. Ljudje, ki so vodili v staroj državi protiversko politiko, jo vodijo zdaj v novoj i zdriiženi z starimi sovražniki katoličanstva divjajo, čeravno so vnogi iz med njih katoličanci (liberalci, samostojni, socialisti itd.) proti obstanki katoličanskih šol. Vera se toti zdaj ešče trpi vu vseh šolah, ali od štrtoga razreda više se nameni zbrisati na vseh gimnazijah verenavuk, pač šče se vrčti iz vseh šol še ljudskih, to je naših domačih, ar dOhovnik ne bi smeo včiti katekizmuša nego samo vučiteo. Se posreči te peklenski načrt ali ne, neverno. Vendar če gledamo denešnje šole, — čeravno se v njih trpi vera, — zavolo brezverstva i spačljivoga življenja vnogih vučitelov i profesorov je moremo meti za nevarne, od Materecerkvi prepovedane šole i moremo iskati sredstva, da se ta nevarnost odstrani. Posebno velika nevarnost preti našoj mladini v vrednjih šolah, če se zglednemo na našo jedino srednjo šolo v M. Soboto, je nevarnost onaista: vsi profesorje ne bodo vsikdar strogo katoličanskoga osvedočenja, mesto Sobota pa bo vsikdar bole pokvarjeno. V toj pokvarjenoj Soboti (hvali Bogi, so jako dobre, poštene družine v Soboti vseh vereizpovedi, a poprek ja Sobota bila pokvarjeno gnezdo zdaj je pa ešče bole) prosto puščati okoli našo mladino brez pazke i jo pošiljati te ešče kakšemi never-nomi, veri naravnost sovražnomi profesori v roke — je nedopiistno, je prelomlenje bože i cerkvene zapovedi, je greh. Ta nevarnost se more odstraniti. I odstrani se jedino po ednom katoličanskom zavodi, v šterom bi deca bila celi den pod pazkov, bi se včila, hranila, po veri veselo živela i iz šteroga bi hodila v šolo. To je, dobro zarazmite katoličanci Slovenske Krajine. vaša velika, jako velika dužnost. Podpisani sem iz ljubezni do vaše dece privi cigeo za tč zavod poslao letošnje leto v Veržej: najmre pčtjezero koron. Druge cigle zdaj vi davajte ! Ne pitajte zdaj, kakša bo šola : slovenska ? vogrska ? — Pitanje, štero se nas vseh tiče, je samo to: rešite dušo vaše dece. Za to se ide tu. Ravno stem, da se je prle samo to gledalo i pitalo, naj vse madjarsko bo i ne kak bi se moglo naj katoličansko bo, se je vnogo zagrešilo, vnogo zamudilo, vnogo pogubilo. V diihi Matere-cerkvi delajmo, to je pravi duh, to je Kristušov duh. Te novi zavod ali internat bi posvetili sv. Martini, velikomi svojemi rojaki na čast, zato bi ga imenflvali po njegovom imeni „Martinišče". To je bila moja misel i žela že za časa madjarske vlade. V Somboteli sam nameno „Martinišče" podignoti za naše slovenske dijake. A politična zagriženost, štera je gledala samo madjari-zacijo, ne pa rešenje duš i božjo čast, je to mojo ponudbo zavrgla. Časi so se spremenili, ne pa moj namen. „Martinišče" bo oživelo doma, kje je najbole potrebno i gde bo desetkrat toliko duš rešilo kak bi je v Somboteli. Tak je dober Bog po zaslepljenosti ljudi ešče znao svojo diko povekšati. Večna hvala njemi bodi. Jaz bi se z poniznov prošnjov obrno do našiva dva g. vikara i vse č. dOhovščine proseč je, naj se zavzemejo za to reč, naj jo priporačajo vsem vernikom. Z posebnov prošnjov se pa obrnem še do vlč. g. Slepec Ivana, vikara v M. Soboti, naj z svojimi zvezami poskrbi od grofa Szaparija par plugov zemlje za „Martinišče" i dovoljenje cerkvene oblasti da se Salezijanci v Marti-nišči smejo naseliti. Za velikodušni trud že naprej jezerokratna hvala. Ti pa dragi naš slovenski romar, koga pot vodi v Veržej k Mariji pomočnici i Materi dobroga sveta, ne pozabi tfl odsehmao vsaki hip kaj daruvali na „Martinišče". Dobre, božo čast iskajoče duše v vsakoj vesi nastavite en odbor za Martinišče. Pobirajte dare... Zidali te streho vašoj deci, ka ne zablodi z pota življenja! — Zidali te sebi mirno, veselo starost 1 — Zidali te sebi i vašoj deci večni, veseli dom . .. Začnite zidati. KLEKL JOŽEF vp. plebanoš. Krščanski navuk. I, Zapoved. Boga moliti teliko zadeve: spoznati da je jedino Bog gospod celoga sveta i da mi vsi smo od njega odvisni. Vsi smo stvorjenje, samo on je Stvoriteo. Kj to pri zna, ga že moli. Bog od nikoga ne visi, mi vsi od njega. Kj to spozna ga že moli. Oda je sv. Mihal nadangeo Lucifera i njegove angele prema-gao z temi rečmi: „Što je kak Bog" ? je molo z dobrimi angeli Boga. A ta molba mora biti oznotraj v srci i kazati se mora tudi ozviinaj v djanji. Oznotraj molimo mi Boga po veri, vupanji i ljubezni. Po veri verjemo mi vsem božim rečam i tak priznamo njegovo neskončno pravičnost; po vu-panje vse od Njega čakamo i stem molimo njegovo neskončno dobroto; po ljubezni iščemo samo njega i ga molimo kak svoj zadnji cio. Sv. Bernard pravi: „Čas-titev Boga v trojoj reči stoji: vu veri, vupanji i ljubezni". Sv. Augustin pa „Po veri, vupanji i ljubezni moramo Boga častiti." Znotrašnjo molitev moremo pokazati na zvu-naj po aldovi, sprejemi svest, po viistnoj molitvi i raznih, zamenjah. Aldov ali žrtev, daritev, štera se vniči, nas opomina, ka če je boža vola, moremo se mi tudi vničiti, to je življenje dati za Njega. Sami si ga vzeti ne smemo, a moramo privoliti, če nam je on šče vzeti sebi na diko. Najimenitnejša daritev je sv. meša, gde se vničijo podobe kruha i vina, naj stem Jezuš pokaže ka je pripraven dati za nas Bogi na čast svoj žitek kak ga je dao na križi. Takse čutenje more meti i krščenik vsaki den pa dužen je tudi raj se dati osmrtiti kak vero zatajiti. Kj so to včinoli, je častimo na naših oltarah kak sv. manternike. Po svetstvah priznamo, da vse duševne dare od Boga mamo, zato je pa moramo sprijemati. Kj se vretine ogiblje, merje od žeje. -- Med viistnimi molitvami je najlepša očanaš, na štero nas je sam G. 1. Kristuš včio i Zdrava Marija, štero je sam oča nebeški dao prvič moliti po angeli Gabrieli, naj ž njov počesti najsvetejšo mater svojega božega sina. O kak sladko je to našemi srci, ka mamo te neprecenljive kiuče nebeške. Da bi je samo dostakrat i dobro devali na naša viista. — Med znamenji, z šterimi na zvilnaj kažemo svojo znotrašnjo molbo, omenimo: klečanje, sklepanje rok, bitje v prsi, odkritje glave. — KJečanje pomeni, ka smo mali pred Bogom. Gospod Jezuš je na olivskoj gori klečao i tak molo krvavi znoj točeč. K'®čiš ti gda moliš? Lejko samo na ednoj koleni ? Obe je Gospod za tebe dao na kamčnji pobiti i obe nogi prebodnoti. Obe njemi daj! Na obema kleči vsikdar če ti zdravje dovoli. Sklepanje rok pomeni vezanje, to je ka smo zvezani slabi brez vse pomoči. Bitje v prsi pomeni ka smo vredni, bitja, kaštige. Odkritje glave pa ka smo mi premaganci, pre-magao nas je greh, ponižajmo se zato. — Gda se pos-lužimo teh znamenj, mislimo na pomen njihov ka de naša notrašnja molba i na zviinaj popolna. Kak kaštigati. Dete lehko prenese ostrost, se razmi, če je ta združeno z pravičnostjov i ljObeznostjov. Dete ma že v ranoj mladosti razviti čut pravičnosti i zato dobro čiiti, če je zaslflžilo kaštigo ali ne. Zato pa kaštigajte samo te, gda ste se zagvušali da je krivo i kaštigajte hudobijo ne pa detečo nespamet ali nesrečo. Vnogi kaštigajo samo te, gda so slabe vole, gda so pa dobre vole, te pa lehko deca napravijo, ka ščejo. Driigi pa kaštigajo če se je deteti ka ponesrečilo, to je če je po nesreči dečkec kaj potro ali zgubo ali ednako če se pa prav grdo zlaže, preklinja, grdo guči, njemi pa nika ne pravijo. Kak smo že pravili ne sme za vsakšo stvar včasi šiba priti na red, nego ta naj bo prav zadnja. Tudi zdravnik ne vreže povsedi gde boli. Kaštiga se niica kak zdravilo. Za menše bolezni slabšo, za vekše močnejšo i celo bridko, i gda pa zdravila ne pomagajo nika več, te pride zdravnik z nožom. Pri vzgoji so zdravila kaštige, nož je pa šiba. Prle pa kak kaštigate, primislite če je dete zaistino zaslužilo kaštigo, in če jo je, kakšo. Naj ne bo kaštiga primerjena škodi štero je dete napravilo, nego razpoloženji s šterov jo je zato napravilo, da bi druge čemerilo, ali pa samo iz lehkomiselnosti. Ka pa je kaštiga ? Vse ka nilcate za kaštigo je pri deteti kaštiga. Zato morete nttcati najprle naj menše in potem vsigdar vekše in najtazadnja je šiba. I te male kaštige dostakrat bole bolijo nego pa šiba. Na priliko njemi vzemeš kakšo stvar, štero rad ma, njemi prepo-veš, da bi se šo z drugimi špilat, ga postaviš v kot, njemi prepoveš iti na sprehod, njemi ne daš jiižine, ali njemi pri jedi kaj prikrajšaš. Tudi ga lehko v hižo zap-reš, nego pazi da bo meo zadosta dela i ga večkrat pogledni. Včasi njemi tudi lehko vzemeš popolnoma jed na priliko večerjo, nego to naj se ne zgodi pogosto, ar se tak dete navči kradnoti. Nigdar pa ne kaštigajte z tak-šimi stvarmi, štere dete more rado meti in rado dela'i. Nigdar njemi ne dajte za kaštigo molitev, tudi je ne dobra kaštiga klečat postavlati. Moli se samo liiboga Boga, da se ga kaj prosi ali se pa za prijete dobrote zahvali i pri molitvi se kleči. Če pa vi date deteti za kaštigo moliti i klečati, se njemi bo to prigrstilo i je ne de ščelo delati, gda bi je moglo. Kaštiga more pobogšati deco in zato ne sme biti pogosta, ar se je dete privadi i njemi več ne hasni. Nego gda ne vejte, ka bi napravili, obrnte se v molitvi k Bogi za rasvetljenje i pomoč i potem kaštigajte. Da vam pa ne bo potrebno dosta kaštigati začnite to že prav rano. Ne zgovarjajte se, da malo dete šče ne razmi. Le probajte, gda vam mali paklavec začne od čemerov kričati, i ga kresnite, če ne bo razmo. Oda pa kaštigate, bodite pravični. Naj deca nigdar ne zapazijo da ednoga raj mate i zato ga ne kaštigate tak kak drugoga, šteroga nemate tak radi. Ar takša kaštiga ne bode hasnila ne ednomi pa ne drugomi, nego bo tak kak bi z olijom ogenj gasili, šteri ne da bi ga pogaso, ga povekša. ' Bojan. Hoja za Kristusom. Naše življenje je hoja z ednroga kraja na drugi kraj, hoja iz časa v čas, iz ničesa v nekaj, iz mladosti v starost,] iz pozemeljskoga življenje v posmrtno življenje. Čeravno je vsakšemi človeki sama obsebi določena pot, po šteroj mora hoditi, pa itak po pravici pravimo, ka je človek brezi vodnika pri belom dnevi kak siromaški slepec. Niti eden korak njemi je ne varen ; nanČ rok se ne vupa stegnoti, da ne bi prijeo za nesrečo. Zato se že v navadnom zemeljskom življenji trtidijo, ka bi človeki kazali zemeljske poti. Dnesden je že tak lepo vrejeno, ka kama šteč ideš, na vsakšem križopotji dobiš takzvani kažipot, roko, na šteroj je zapisano kama prideš, če boš šo ta kama kaže. Če se po mašini voziš, ti je potrebno samo povedati kama se ščeš pelati, pa te odpelajo z ednoga konca zemlje na drugi, prideš v daljno deželo v šteroj si ešče ne nikdar bio brezi vsak-šega dugoga spitavanja. V školaj se včijo mape čteti, s šterimi je tudi mogoče brezi spitavanja skoz svet priti. Turisti (šteri po visiki goraj hodijo), majo vodnike, brezi teh jako lehko zablodijo. Tak vidimo, človek mora nekoga imeti, što njemi pot pokaže eli bar nekše znamenje po šterom se lehko ravna. Če pa pomislimo kama nas pa vsi ti kažipoti, mape, knjige, vu šterih so popisani kraji in pota, vlako-vodje, vodniki itd. — kama nas pa pripelajo ? Človek bi mislo, ka nas bodo srečno vodili, — pa z žalostjov moramo zapisati, ka nas vodjo — bi pravo — samo zavolo toga iz kraja v kraj, da bi tak pretrpeli vse težave i nesreče, štere so kak listje raztrošene po našoj siromaškoj zemlji. In da so pa tak vodili z bridkosti v bridkost, ga pa nazadnje pripelajo do groba i njemi pokažejo v jamo rekoč: „Zdaj pa ešče samo eden stopaj, te pa : z Bogom" i nahajo ga samoga v grobi . .. Siromak človek, če nemaš v svojem življenji drugoga vodnika kak so gori imenuvani; siromak človek šteri hodi samo po potaj in cestaj, štere je človeča roka na-sipala ali zozidala; siromak taksi človek, ar prišeo bo samo do groba ... Mi vsi pa znamo, ka smo ne rojeni za grob, mi vsi znamo, ka se naša pot pri grobi ne konča, liki ka je grob samo razpotje na konci našega življenja i od toga razpotja dale vodita dve poti: edna v večno nesrečno smrt v pogflbljenji, druga pa v večno blaženo veselje v nebesaj. Po šteroj poti bomo hodili za grobom ? To si sami odločimo na poti do groba. Zato je pa tak velkoga pomena, ka si na toj poti poiščemo vodnika, šteri nas nede samo do groba vodo i nas tam zapilsto, liki takšega, šteri nas tildi pri grobi ta ne neha, liki i i) z nami tiidi za grobom, pa po poti, štera vodi / večno veselje. Sto se ne bi z najvekšov skrbnostjov potriidio, da bi najšeo takšega vodnika. Da bi ga pa najšeo, bi se ga okleno kak se oklene malo dete svoje matere, poslušen bi njemi bio kak dobro dete svojoj materi, ljubo bi ga iz vsega svojega srca, bogao bi ga iz vseh svojih moči. Naša najvekša sreča bi zato bila, če bi našli vodnika šteri bi nas po istinskoj poti vodo v večno blaženo življenje. Preljubi, mi smo našli* toga vodnika, eden sam je, eden sam za vse in vsakoga pozoseb. Sto ne pozna toga vodnika, šteri pravi od samoga sebe: Jaz sam pot, pravica i življenje ? Vsi ga poznamo — to je Jezus Kristuš. „Jaz sam pot, pravica i življenje." Ka nam je pa potrebno poleg toga? Nikaj več. To je zadosta za nas. Pot nam kaže v večno življenje i to je resnica, to je istina, on nas ne de vodo na stranske poti, on nemre lagati ar je sam najvčkša istina. Kak dober vodnik je to! Pred nami hodi, nam kaže pot, če smo lačni nas nahrani, če smo žedni nas napoji, če nas sovražnik napadne, nas brani, če spadnemo, nam pomaga stanoti, če smo ranjeni, nam vlevle olje v rane i nas vrači, če smo žalostni, nas tolaži, če smo veseli, se z nami veseli, če mi spimo, nas čuva, — oj što bi mogeo popisati vso dobroto predobroga našega vodnika ! Z žalostjov pa moramo omeniti, ka je telko ljfldi, šteri se neščejo dati voditi tomi dobromi vodniki. Ponuja se njim, pa oni ga odbijajo; zove jih, pa neščejo čiiti njegovoga miloga glasa. „Kelkokrat sem vas šteo zbrati, kak zbere kvočka svoje piščence pod svoje peroti, pa ste ne šteli." (Mat. 23, 37)., milo pravi naš Zveličar. Ka je zrok tomi, ka ljiidje ne sprevidijo te velke sreče meti takšega vodnika? Zrok tomi je to, ar je potrebno za tem vodnikom križ nositi i križa se ljudje tak jako bojijo. Človek pomisli : križ moraš nositi pa naj si bo da ga nosiš za Kris^ušom ali pa za svetom. „Ali lehko misliš, da boš se ti tomi izogno, komi se dozdaj nišče ne mogeo ognoti ?! Ako se znebiš ed-noga križa, najdeš gotovo drugoga i morebiti še težjega". Križ je vsikdi pripravljen in nas vsikdi čaka. Obrni se gori, obrni se doli, obrni se vo, obrni se noter, povsod najdeš križ." Da bi nam naš dober vodnik v življenji tOdi tU pomagao* ide on naprej, sam nosi križ, da bi nam po-kazao zgled na samom sebi. On ide na ^alvarijo i se da pribiti na njega, mi pa idemo samo do groba, tam se pa ležemo k počitki i naharno križ nad nami. Pa ne samo ka nam davle zgled na samom sebi, liki tudi pomaga nam našega nositi. Če je križ žmeten, nam da moči, da ga leži nosimo ; eli nam zmčnjša križ. So ljudje, i dosta jih je, šteri neščejo spreviditi te dobrote. Zvolijo si raj križ sveta, šteri je ešče bole žmeten. Nosijo ga da groba; tam njemi znanci na grob popičijo križ, kak če bi ga mrtvi na zemlji nahao. Pa zobston, les šteroga ste vi izrezali, te je nad grobom, pravi križ, žmeten in strašen, je šo z mrtvim v grob i nesrečni človek ga nosi celo večnost v pogubljenji. Predragi I Vzemimo zato z radostjov Kristušov križ na rame. Objemimo naše vsakdanešnje težave z rado-voljnim srcom. žmetno tije pretrpeti kakšo malo krivico žmetno prenašaš ježo dneva, v deli si od zajtra do večera. Predragi, če boš čemeren, če boš znabiti celo kuno zavolo težav, ali do ti zavolo toga odvzete ? Nikak ne; ešče žmeče je boš prenašao. Ne je zato bole pametno, če vzemeš vse to kak Kristušov križ na svoje rane i praviš sam pri sebi: „Moj Gospod, ti si telko trpo, pa si ne bio niti z ednov rečjov nevolen, ttidi jaz rad pretrpim to malo krivico, to malo težavo !" Zaistino, zaistino, sladkost boste občiitili v svojem srci. križ vam postane ležeši, vaša moč se pomnoži, v nebesah pa mate zasliiženje. Ne misli, ka tisti, šteri posvetno in grešno živijo, ka so tisti brezi križov. V strastij svojega tela iščejo krepčila, da bi leži nosili svoj križ, pa čim bole se po-davlejo strastem, tem bole je teži križ*. Ne veri njihovim govoricam. Laž je na njihovom jeziki. Zaistino prava pobožna dflša najde več srčne zadovoljnosti, radosti in mira pri ednom svetom obhajili kak pa posvetneži pri vseh svoji veselicaj. Mi pa ne poslušajmo teh posvetnjakov. Mi raj poslušajmo Kristuša fcj nam pravj: jaz sarn pot, pravica življenje. Sto šče za menom iti, naj zataji samoga sebe, naj dene križ na svoje rame in naj hodi za menom. Potrebno nam je po mnogih bridkostih iti v božje kraljestvo. Misijonski Glasi. Iz življenja sv. Vincencija Pavelskoga. Dobrote toga velkoga svetnika navadno dosta bole poznamo kak njega samoga, njegovo življenje. Pravijo njemi svetnik krščanske ljubezni. Celo njegovo življenje, vse njegovo delo, je bilo posvečeno bližnjemi. Pomagao je bližnjemi navadno najprle na teli, zednim je pa delio dare za dušo. Vzljubo je med prvimi siromake i ešče prav posebno vbogo kmetsko ljudstvo. Ustanovo je dva reda, ženski i moški, to je: vsmiljene sestre i pa mi-sijonare. Oba sta na pomoč posebno siromakom: vsmiljene sestre skrbijo za betežne na teli po špitalaj i spodobni zavodaj, misijonarje pa vračijo dušne rane siromaškoga kmetskoga ljudstva. Skoz Vincencijove roke je šlo v dobre namene okoli 12 miljonov koron s predbojnov vrednostjov. Večkrat je pravo, da sam ne ve, kak je nastala njegova „Misijonska družba," štere predstojnik je bio do svoje smrti. Stem je šteo povedati, ka ne on, liki Bog je ustanovo to družbo. Začetek družbe misijonarov je zaistino bio tak neznaten, ka če pomislimo, ka ma ta družba zdaj 3600 kotrig misijonarov in misijonskih bratov, vidimo očividno v njej delo božih rok. Prvi začetek družbe je pa Vincencij imeniivo 25. januar 1617. i te den se po njegovoj želi ešče dnesden sveti kak ustanovni den Misijonske družbe. Sv. Vincencij je bio vzgojiteo i domači dOhovnik pri grofovskoj družini (Gondi) v Parizi. Pobožna grofica Gondi je imela pri svojem potuvanji po obširnom posestvi Vincencija s sebom. V januari 1. 1617. so bili v gradi Folleville. Naednok pridejo iz bližnje vesi po Vincencija, prosit ga, naj bi šo betežnoga kmeta spovedat. Kmet je bio, kak so ljiidje pravili, kak pravičen pa dober spoznani od ljudi; ne je pa bio taksi pred Bogom. Že dugo je živo v grehi pa se zavoljo nespametnoga srama ne viipao ščista spovedati. Vincenciji se je posrečilo, ka njemi je betežen grešnik vse grehe povedao; napravio je pri njem dugo spoved od celoga življenja. Kmet je zadobo velki dušni mir i srčno veselje. Tri dni, štere je ešče preživo, je glasno pripovedavao, kak je bio pred Bogom zaduženi pa kak se ga je Bog usmilo. Grofica je bila jako genjena. „Kelko ljiidi se pogubi! Če je bio te človek, od šteroga smo mislili, ka je pravičen pred Bogom, bluzi pogubljenja, kaj pa ešče te drugi, šteri dosta slabše živejo !" — Na želo dobre grofice je Vincencij 25. jan. 1617. v cerkvi v Follevilie predgao od duge spovedi. Predga je obrodila takši sad, ka je Vincencij ne mogo vseh ljudi spovedati, telko jih je prišlo k spovedi. Pozvali so ešče z drugih far duhovnike pomočnike. Sv. Vincencij je pravo sledi, ka je bila to prva misijonska predga. Zgodilo se je to ravno na „spreobr-nenje sv. Pavla", 25. januara. Čeravno se je prava Misijonska družba začnola osem let po tom dogodki, 1. 1625, je sv. Vincencij vsikdar den svoje prve misijonske predge imenuvao za začetek Družbe. Cerkvene novice. Prvi Amerikanski svetec. Iz Severne Amerike dozdaj še nišče ne bio med svetce spisan. Prvi, šteroga so sveti oča lani dec. 11. k blaženim prišteli, je Neumann Ivan Nepomucenski, ki je bio škof (pflšpek) v Piladelfiji iz reda redemtoristov. Zahvalni govor je meo o. Murray redemtorist, ki je v njem omeno, da se s tem priznanjom razveselijo vsi amerikanski katoličana', posebno pa Nemci, ki so dali blaženomi Ivani očo i Čehi, ki so njemi dali mater, Blaženi je pri Niagari spreobračao pogane k pravoj veri. Nastavo je zavod za tretjerednice, v šterom štirijezero sester služi Bogi. — Blaženi Ivan prosi za nas i posebno za naše Amerikanske Slovence. Grob sv. Petra odprejo. Papa Benedikt XV. so posliihnoli prošnjo vučenjakov i dajo odpreti grob sv. Petra apoštola, prvoga rimskoga pape. Te grob leži globoko pod zemljov pod starov cerkevjov sv. Petra, nad šterov se dnesden zdigava velikanska bazilika, veličastno delo Michelangela stavbenika. Casar Konstantin, okoli tristolet po smrti Kristušovoj je dao apoštolovo telo v pet črevljov dugo trugo položiti, na štero je bio 150 funtov težki križ iz čistoga zlata pritrjen. Te križ je daruvao sam casar. Zadnjič se je vido te križ 1. 1594. gda je Giacomo della Portaslikao (malao) kapelico nad grobom. Pri tom deli so se tla na ednom mesti predrla i skoz te odprtine je vido slikar (malor) pravi grob sv. Petra z Konstantinovim križom. Oda so to zvedili rimska papa Klemen III. so taki šli z tremi kardinali k odprtini i to zadelali. Od toga časa nišče ne vido groba sv. Petra. Priporočitev, V molitev, posebno v sv. meše na č. Sv. Drilžimi se priporačajo : N. svoje duševne boje; B. betežnike svoje ; K. .svoje pokojne. M. ka se ogne i reši krivične pravde. D. Matercerkev i vso diihovništvo naj se napuni z duhom sv. Drtlžine. S. Tolažnike Srca Jezušovoga. I. prosi od sv. Driižine svetost duhovnikov. O. T. Naj se spopolnimo v ljubezni do bližnjega, posebno v smilenosti. K- duše, štere so naj bliže k rešenji i vmirajoče, šterim zviin bože gole smilenosti nikaj drugo ne more pomagati. F. B. za dilhovnoga pastira z duhom Srca Jezušovoga. Zahvala. S. Črensovci, se srčno zahvali za velike milosti štere je od sv. DrOžine dobo po prošnji sv. treh kralov.. — Uredništvo naših listov Sv. Družini i angelom čuvarom za razširjenje krščanskih listov se toplo zahvali. Na vodavanje M. Lista so daruvali v dinaraj: Z Bakovec: Kuhar J. Obal A. N., Cigilt Št. Obal Št. Borovič Št. Bratkovič A. Serec Lud., Lukač Fr., Prkič Fr. po 2'50, Kuhar Fr., 5, Titar T., 4, Husar Št., žokš J., Bagari J., Herič Cila, Ranteša M. po 1'50, Prkič J., Pečič J., Cvetko Fr. po 1 25, Rajner T., Mesaric Št. Poredoš K-, Jelenovec A., Meolic L, Gomboša A., Ivanič L, Lovenjak M., Rantoša P., Mesarič L., Lukač A. po 1, Mauče« L., Flegar K- po 50 par;, Voroš Ana 25 par; Rogač M. siroti za Novine 5 din; Beltinci: Šprager M. 2-50, f Kuhar Št. pleb. 40; Lipa, Zadravec Fr. 10, Sv. Jurij, naročniki K'kec M. po 2-50 - 27-50, Sv. Benedek, naročniki 20, Žižki f Bežek A. 20, Ropoče, Šadl M. 5, Hari M. kovač 1, Rankovci, naročniki 33 50, D. Lendava, Davorin Gruškovnjak 5, M. Središče, BaratF. L50 Maribor, Batistič K- 1 -50, M. Nedelja, Sobočan St. 5, Ptuj, Erna Razlag 5, Slana Marija 2 50 dinarov. Gančanski darovniki so eti: Tratnjek Matjaš, Ger-lec Marija, Pucko Tila, Maučcc Tila, Gomboc JanoŠ, Voroš Ana, Ivanka Nežima po 20 K- Gider Ana, Bakan Ivan, Seči Matjaš, Lipič Jožef, Toplak Tomaž, Maučec Števan, Šomen Martin, Vinkovič Ivan, Maučec Števan, Jerič Marija, Maučec Matjaš, Jerebic Martin, Jerič Bara, Horvat Jožef, Bakan Št. Gyorkoš Jožef, Nemec Pavel, Cigan Mihael po 10 K. Maučec Lajoš, Maučec Ivan, Sabotin Števan, Cigan Martin, Mujdrica Ivan, Litrop Janoš, Maučec Jožef, Žižek Martin, Gomboc Kata, Forjan Marija po 8 K- Kpcipar Matjaš, Glavač Ferenc, Balažic Andraš, Mujdrica Mihael, Maučec Jožef, Žižek Števan, Pflcko Martin, Glavač Marija, Kuzma Andraš, Jerič Števan, Fratar Martin, Berendjaš Mihael, Šuklar Jožef, Šuklar Števan, Žižek Jožef, Vučko Ivan, Žalig Franc, Maučec Ivan, Jerebic Jožef, Žalig Ana, Berendjaš Jožef, Berendjaš Ivan, Žalig Marko po 6 K. Maučec ožef, Zorko Števan, Horvat Ivan, Jerič Mihael, Sabotin tevan, Jerebic Jožef, Žižek Ivan, Jerič Marija, Maučec Martin, Hajduk Števan, Kos Martin, Kuzma Ivan, Berenjak Toni, Seči Jožef, Pavel Orša po 4 K- Maučec Števan 16, Sraka Jožef 12, Horvat Orša 2 K- Mekiš Janoša darovniki iz Nuskove so eti: G. Cerni Viktor, nadučitelj pri Sv. Juriji 30, Iz Roga-čovec: JaniČ Imre, Kovač 20, Hajdinjak JOrij, Gider Janoša davica, Lovenjak Jožefa dovica, Šinko Jožef, Sinko Alojz, Mekiš Franc, BertalaniČ Roza, Rogač Franc, Marič Jožef, Gider Janoš, Šbull Jakob, Frčko Jožef po 10 K- Iz Nuskove: Karr>pl August, Mekiš Franc, Janič Štefan, Marič Ivan, Gomboc Anton, Vidonja Pavel, Mekiš Štefan, 43 št. Šinko Štefan, Mekiš Mikloš, Buček Rozina, Krenos Franc, Šarkanj Štefan, BertalaniČ Franc, Mekiš Štefan, Gomboc Karol, Borovnjak Andraš, Janič Peter, Lang Mihael po 10 K- Iz Srdice : Čontala Franc, Sračnjek Ivan, Lang Alojz, Godar Tomaž, Hajdinjak Jožef, Bakanič Franc po 10 K- Ros Jožef, Ivanci 6 K. Razkriž: Stojko Štefan 5 K- Naročniki s Tišine 120 K- Gabor Janoš Petanci 10 K- Nemethy Štefan Dol. Lendava 8 K-, z Murske Sobote Lutar Jožef, Flisar Anton, vsaki 20 K< J. Zorman Ravne 20 K- V dinaraj: Prosečkaves, Kerec Št. naročniki 56-50. Večeslavci, Kolmanko Jožef 2'50. Mihalič Št. 0-75. Trnje, Horvat M. i J. po 2. Križevci PostruŽ-nik A. duh. v pokoji 1 50., Darvas A. ev. dukovnik 5 (na, Novine); Sv. Martin, Ambruš J. žena, Krištofič P. po 2 50. D. Lendava, Dr. Nem@thy Viljem 15. G.Radgona, Kocbek A. pleb. 5. M. Sobota Dr. Vladimir Skerlak 14 (za Novine), D. Bistrica, Kislin Marija 10; Garešnica Rožman Ivan 5. Bodonci, Drvarič M. 2-50. M. Sobota, Fr. Kerec 5. Veržeji Koroša Marija 4. Trdkova, Zrim M., Sukič A., GubičM., Kuhar M., Črpnjak Št., Kožar J., Sukič R., Duh T., Kalman A., Gubič J., Križman J., Zrim J., po 2 50; Bedek Roza, Viner po 1 din.; Matjašovci: Bunderla J. 2'50; Novi-Sad, Dr. Kočar J., sodnik, 40. Turnišce N. N. 20. Našice Fdmund I