19 dec. 1975 - leto XI. - št. 49 (308) - cena 2 din Glavni urednik Ljuban Naraks Odgovorni urednik Stane Volk
konioiilar IIMIIISI
Vsi vozniki so si edini, da je megla hudo neprijetna prometna „ovira", ki zahteva previdno vožnjo, od voznika pa zbranost, premišljeno ravnanje s krmilnim mehanizmom in mirne živce.
S posebno vrsto „megle" se srečujemo tudi v družbi nasploh. Dobrodošla je vsem tistim, ki žele zaradi najrazličnejših vzrokov zamaskirati svoja dejanja, ki so vse kaj drugega kot družbeno všečna.
Rezultat takšnega početja je kot na dlani: ljudje se nemalokrat izgubljamo v maratonskih diskusijah, ki so zvečine vzbujene iz iskrene pripravljenosti, da z delom premostimo ali odpravimo nekatere subjektivne in objektivne slabosti našega vsakdana. Toda problem o katerem govorimo se kdaj pa kdaj zaradi „megle" prav
-
»MEGLA«
zvijonsko zmakne kritični besedi, vse prepogosto postane „družben pojav", ..objektivna posledica minulosti' itd.
V takšnih primerih zato le stežka udarimo žebljico na glavico, ker se je tisti, ki je problem skuhal, potuhnil v meglo frazaijenja in politične demagogije.
Prav zato pa so toliko bolj dobrodošle besede predsednika Tita na minuli seji predsedstva CK ZKJ, ko je dejal, da je nastopil čas, da tiste, ki delajo napake, javno imenujemo.
Ni potrebno biti globokoumen poznavalec naših družbenih razmer, da bi prišli do sklepa, da te besede niso bile izrečene zgolj za to, da bi pričeli kazati s prstom na vse tiste, ki bolj ali manj zavestno grešijo na račun družbene skupnosti. Slednje je zagotovo le element globjega smisla Titove misli Napake in slabosti moramo namreč poznati z njihovimi imeni in priimki tudi zato, ker lahko samo s konkretnim obravnavanjem posameznih stvari pridemo do najboljših rešitev, da bi postale posamezne napake neponovljive. Toda ..neponovljivost" ni neki abstrakten pojem. Hočemo reči, da se je potrebno organizirati tako, razume se^ da samoupravno, da bo že sistem dela onemogočal posameznikom, da bi delali napake, ali da bi v njem uveljavljali svoje interese, ki nimajo ničesar skupnega z večinskim, kolektivno dogovorjenim, interesom
MILAN MEDEN
Odlikovanji za Milico Podvratnik in Vero Musec
Na krajši slovesnosti je v sredo sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov Slovence Celje Janez Zahrastnik izročil visoki odlikovanji predsednika republike tovarišicama Milici Podvratnik in Veri Musec.
Omejeni tovarišica sta delali več kot 25 let na odgovornih dolžnostih v organizaciji zveze komunistov.
Svečane podelitve so se udeležili tudi sekretarji in člani delovne skupnosti občinskih komitejev širšega celjskega območja.
slovenske telesne kulture
V	petek, 26. decembra, bo v Velenju osrednja slovesnost ob 30-letnici svobode in telesne kulture v Sloveniji. Tako se bodo v Velenju zbrali telesnokultumi delavci iz vseh občin, vodstvo telesnokulturne skupnosti Slovenije, zveze telesno-kulturnih organizacij Slovenije in številni znani slovenski športniki, ki so v preteklosti zastopali Jugoslavijo na vseh koncih sveta.
V	dopoldanskem času bo zasedala skupščina republiške telesnokulturne skupnosti. Prav tako bo imelo sejo zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije, najprej ločeno po zborih (za tekmovalni šport, šolska športna društva in športna rekreacija) nato pa skupno sejo.
V	domu kulture bo popoldne svečana seja ob 30-letnici svobode in telesne kulture v Slove-
niji Na seji bodo podelili letošnja Bloudkova priznanja in plakate najzaslužnejšim telesno-kulturnim delavcem in športnikom Slovenije.
Ob 17. uri bo v večnamenski dvorani slavnostna prireditev, ki jo bo neposredno prenašala RTV Ljubljana, udeležili pa se je bodo najvišji predstavniki republiškega političnega in teles-nokulturnega življenja, okoli 300 povabljenih gostov, 500 predstavnikov telesne kulture iz vseh slovenskih občin.
V dveurnem programu bo sodelovalo okoli 1300 nastopajočih, ki bodo prikazali vsa področja razvoja in dela telesne kulture v Sloveniji v 30 letih.
Predsednik Nestl Žgank pozdravlja delegacijo deželnega odbora Furianije-Julijdce krajine
Delegacija Furianije-Julijske krajine obiskala Velenje
Med tridnevnim obiskom v Sloveniji je delegacija deželnega odbora Furianije-Julijske krajine prejšnji teden v sredo obiskala tudi Velenje. Najprej je goste sprejel predsednik skupščine občine Nestl Žgank ter jih med daljšim prijateljskim pogovorom seznanil z gospodarskim in družbenim razvojem Velenja. Predsednik Žgank je še zlasti opozoril na skrb, ki jo v Velenju posvečajo družbenemu standardu delavcev. Med pogovorom so gostje izrekli presenečenje nad lepoto in urejenostjo mesta, zanimali pa so se tudi, kako je s kulturnim življenjem, katere kulturne ustanove ima Velenje, od kod so prebivalci oziroma delavci, seznanili pa so se tudi z naglim razvojem šolstva v občini
Po sprejemu pri predsedniku skupščine občine Velenje Nesdu Žganku je delegacija Furianije-Juliske krajine odšla še v tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Tam so si ogledali proizvodnjo hladilnikov in štedilnikov, nato pa jih je tajnik združenega podjetja Gorenje Milan Šterban seznanil z dosedanjim razvojem tovarne ter s programsko usmeijenostjo združenega podjetja in njegovo samoupravno organiziranostjo. Milan Streban se je dotaknil tudi odnosov z italijanskimi partnerji in dejal, da so le-ti zelo dobri. Med enournim pogovorom so se gostje iz Italije tudi zanimali, kakšen je položaj proizvajalcev bele tehnike letos na trgu, kakšni so odnosi med posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela, pa tudi kakšna je odsotnost z dela in kako ta vpliva na proizvodnjo.
• 3. JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ »VARSTVO PRI DELU V RUDARSTVU, GEOLOGIJI IN METALURGIJI TER SODOBNA TEHNOLOGIJA« V VELENJU:
Od 11. do 13. decembra je bil v Velenju v okviru proslav 100-letnice rudnika v organizaciji Jugoslovanskega komiteja za varstvo in zaščito pri delu v rudarstvu, geologiji in metalurgiji 3. jugoslovanski simpozij »Varstvo pri delu v rudarstvu, geologiji in metalurgiji ter sodobna tehnologija." Pokrovitelja simpozija, ki so se ga udeležili tudi gostje iz Madžarske in Poljske, sta bila Mika Špiljak, predsednik Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije ter Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje.
Na začetku dela simpozija je udeležence simpozija ter zbrane goste pozdravil Rade Galeb, član predsedstva Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije ter predsednik zvez-
• V VELENJU OSREDNJA SLOVESNOST
V četrtek, 11. decembra, popoldne je predsednik Zveznega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, Rade Galeb, obiskal Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje. Skupaj s predsednikoma republiških odborov sindikatov delavcev kovinske industrije, Rajkom Orešnikom, ter energetike in premogovništva, Teodoijem Jelenom, in predstavniki Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje se je pogovarjal s političnim aktivom kombinata o razvoju, trenutnem po-, ložaju in razvojnih usmeritvah delovne organizacije. Podrobno so spregovorili o uveljavljanju ustavnih novosti ter v tej zvezi o odnosih med temeljnimi organizacijami združenega dela, govora pa je bilo še o odnosih med premogovniki in elektrogospodarstvom.
nega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije. Poudaril je, da sindikati cenijo prizadevanja' za izboljšanje delovnih pogojev ter za varnejše delo. Glavni direktor Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, Mirko Bizjak, pa je predstavil delovno organizacijo, v kateri je združeno celotno energetsko gospodarstvo Šaleške doline, spregovoril pa je tudi o prizadevanjih velenjskih rudarjev, da bi nakopali — zaradi velikih potreb po domačih energetskih virih - kar največ premoga.
V uvodnih referatih simpozija v Velenju je bilo zlasti govora o stanju in težnjah razvoja tehnologije pri nas in o njenem vplivu na varstvo pri delu v rudarstvu in metalurgiji. Sicer so med simpozijem, na primerih različnih rudnikov in delovnih organizacij črne metalurgije, opozorili na probleme, ki jih pogojuje uvajanje sodobne tehnologije v te tri gospodarske dejavnosti (rudarstvo, geologija in metalurgija).
Zadnji dan 3. jugoslovanskega simpozija „Varstvo pri delu v rudarstvu, geologiji in metalurgiji ter sodobna tehnologija" so udeleženci simpozija obiskali več delovnih kolektivov v Šaleški dolini.
Simpozija seje udeležilo okrog 200 tehnikov in inženirjev
Rade Galeb obiskal REK Velenje
NOVOLETNO PRESENEČENJE V
VELEBLAGOVNICI
nama
VELENJE
v času od 15. do 31. DECEMBRA prireja VELEBLAGOVNICA Nama Velenje
10% NOVOLETNI POPUST
za nakup:
-	moške, ženske in otroške konfekcije
-	moških srajc in ženskih bluz
-	drobnih gospodinjskih aparatov »Elma«
Z GOTOVINO IN TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT!
Razpored prireditev
za otroke ob praznovanju dedka Mraza
Novo leto je pomemben praznik, čas, ko ljudje obračunavamo s preteklim in delamo načrte za nova dejanja. Kako močno so otroci ob praznovanju čustveno vznemiijeni, koliko vsebin jim „roji" po glavi, kako močan motiv je praznik za njihovo delo, lahko povedo le tisti, ki skupaj z otroki doživljajo trenutke pričakovanja in toplino srečanja z dedkom Mrazom.
To pa se zavedamo tudi vsi, ki imamo otroke radi Koordinacijski odbor družbenopolitičnih organizacij, vzgojno izobraževalnega zavoda in društva prijateljev mladine je letos prvič pripravil celoten program prireditev za predšolske (od tretjega leta naprej) in šolske otroke; tako da bi vsi otroci lahko doživeli prijetne trenutke ob kulturni prireditvi in seveda srečanju z dedkom Mrazom. Mislimo, da otroci, mlajši od treh let, ne bi mogli zbrano slediti predstavam, zato zanje nismo pripravili prireditev. Želimo pa, da tudi ti otroci doživljajo dedka Mraza in novoletno veselje v krogu družine.
PROGRAM PRIREDITEV - I. Velenje - Dom kulture - velika dvorana
20/12-1975 lutkovna igrica „Rdeča kapica" - ob 11. - za predšolske otroke KS Konovo, Šalek-Bevče, ob 15. - za predšolske otroke KS Stara vas, Staro Velenje, Kavče-Podkraj
21/12-1975 barvna risanka ..Zvezdica Zaspanka", ob 15. - za predšolske otroke iz KS Konovo, Salek-Bevče, Staro Velenje, Kavče-Podkraj
23/12-1975 mladinski film „Deček z violino", ob 11 in 16 - za osnovno šolo „Anton Aškerc"
24/12-1975 mladinski film „Deček z violino", ob 11. in 16 - za osnovno šolo Gustava Siliha
25/12-1975 lutkovna igrica ..Rdeča kapica", ob 11. - za predšolske otroke iz KS Velenje - levi breg, ob 15. - za predšolske otroke iz KS Velenje - desni breg
28/12-1975 glasbena pravljica „Peter in volk", ob 9,30 uri - za vse predšolske otroke, ob 11. uri - za osnovno šolo Gustava Siliha - nižia stopnja	J
29/12-1975 glasbena pravljica ..Peter in volk", ob 11. uri - za osnovno Solo „Anton Ašerc" nižja stožnja, ob 16. uri - za osnovno šolo Miha Pintar - Toledo nižja stopnja
II.	Velenje - Redni kino - Rudarski dom
18/12-1975 barvna risanka ..Zvezdica Zaspanka", ob 9.30 - zaključna groslava za WZ Velele, ob 11. - za predšolske otroke iz KS Velenje - levi
20/12-1975 ob 10. - za predšolske otroke iz KS Velenje - desni breg Stara vas, Šmartno, in I. in II. razred osnovne šole Miha Pintar Toledo
22/12-1975 mladinski film: Deček z violino, ob 11. in 16. uri - za osnovno šolo Miha Pintar Toledo. Učenci Posebne osnovne šole se £nWju<5ij° vsem prireditvam po razporedu za osnovno šolo Miha Pintar
III.	Kulturni dom Šoštanj
19/12-1975 barvna risanka ..Zvezdica Zaspanka", ob 9,30 uri - za predšolske otroke in otroke do 4 razreda osnovne šole
23/12-1975 glasbena pravljica ..Peter in volk", ob 9,30 za predšolske otroke ob 11 in 15 uri - za nižje stopnje osnovnih šol „Biba Roech" in ..Karel Destovnik Kajuh"
25/12-1975 lutkovna igrica Mojca praznuje novo leto", ob 15,30 uri - za predšolske otroke iz KS Šoštanj - desni breg, Gaberke in Družmirje
26/12-1975 lutkovna igrica „Mojca praznuje novo leto", ob 15,30 uri za predšolske otroke iz KS Šoštanj - levi breg, Lokovica, Skorno, Florian ob 11. uri lutkovna igrica „Hiša tete Barbare" za otroke celodnevne šole „Biba Roedk"
29/12-1975 mladinski film - „Deček z violino", ob 11. in 16. uri za osnovno šolo „Biba Roeck" in ..Karel Destovnik Kajuh"
IV.	TopolSca
19/12-1975 barvna risanka ..Zvezdica Zaspanka", ob 11. uri v kinodvo-rani za predšolske in šolske otroke Topolšice in okolice
23/12-1975 lutkovna igrica ..Mojca praznuje novo leto", ob 15,30 v Prosvetnem domu za predšolske otroke Topolšice in okolice
24/12-1975 glasbena pravljica „Peter in volk", ob 10 uri v kinodvorani za predšolske in šolske otroke Topolšica in okolice
26/12-1975 mladinski film - „Deček z violino", ob 11. uri za šolske otroke Topolšice in okolice
V.	Šmartno ob Paki
18/12-1975 barvna risanka ..Zvezdica Zaspanka", ob 15,30 uri za predšolske in šolske otroke do 4. razreda iz Šmartnega in okolice
22/12-1975 glasbena pravljica „Peter in volk", ob 9,30 za predšolske otroke Šmartnega in okolice, ob 11. uri za osnovno šolo Šmartno ob Paki
25/12-1975 mladinski film „Deček z violino", ob 11. uri za osnovno šolo Šmartno ob Paki
27/12-1975 lutkovna igrica „Hiša tete Barbare", ob 11. uri za predšolske otroke okolice Šmartnega (Gorenje, Skorno), ob 14. uri za predšolske otroke iz Šmartnega
VI.	Osnovna šola Paka
23/12-1975 ob 10,30 - ozkotračni filmi za otroke osnovne šole Paka ob 15,30 - lutkovna igrica „Rdeča kapica" za predšolske otroke KS Paka
VII.	Osnovna šola Cirkovce
25/12-1975 ozkotračni filmi za otroke osnovne šole Cirkovce ob 11. uri. 27/12-1975 ob 13,00 lutkovna igrica „Rdeča kapica" za predšolske otroke KS Cirkovce
VIII.	Škale
23/12-1975 ob 12,30 - osnovna šola Škale - ozkotračni filmi za otroke osnovne šole Škale
27/12-1975 ob 16, uri - lutkovna igrica ..Rdeča kapica" v gasilskem domu za predšolske otroke KS Škale
IX.	Osnovna šola Plešivec
24/12-1975 ob 11. uri - ozkotračni filmi za otroke osnovne šole Plešivec 27/12-1975 ob 10. uri lutkovna igrica ..Rdeča kapica" za predšolske otroke KS Plešivec
X.	Šoštanj
21/12-1975 ob 10. uri lutkovna igrica ..Rdeča kapica" v Prosvetnem domu Šentilj za predšolske otroke KS Šentilj
27/12-1975 ob 11. uri ozkotračni filmi za otroke osnovne šole Šentilj na osnovni šoli Šentilj
XI.	Pesje
22/12-1975 ob 16. uri lutkovna igrica ..Rdeča kapica" v Prosvetnem domu Pesje za predšolske otroke KS Pesje.
27/12-1975 ob 9. uri ozkotračni filmi za otroke osnovne šole Pesje.
XII.	Ravne - osnovna šola
24/12-1975 ob 13. uri lutkovna igrica „Hiša tete Barbare" za predšolske otroke KS Ravne
26/12-1975 ob 9. uri - ozkotračni filmi za otroke osnovne šole Ravne
XIII.	Zavodnje
24/12-1975 ob 10. uri lutkovna igrica „Hiša tete Barbare" za predšolske otroke KS Zavodnje v Prosvetnem domu Zavodnje
26/12-1975 ob 12. uri ozkotračni filmi za otroke osnovne šole Zavodnje v prostorih šole
XIV.	Bele vode - osnovna šola
22/12-1975 ob 12. uri lutkovna igrica „Hiša tete Barbare" za predšolske otroke KS - Bele vode 29/12-1975 ob 11. uri ozkotračni filmi za otroke osnovne šole Bele vode Dedek Mraz bo obiskal vse prireditve za predšolske otroke, vse osnovne šole in vrtce.
Prosimo vse starše, da bi ob obisku prireditev upoštevali razpored. Dedek Mraz vse vljudno vabi - nasvidenje.

ZADNjE DNI PO SVETU...
•	Pariška konferenca
V	Parizu se je začela konferenca o mednarodnem gospodarskem sodelovanju; uvodoma je govoril francoski predsednik republike Giscard d'Estaing.
Tik pred konferenco je v Parizu potekala zelo živahna diplomatska dejavnost predstavnikov raznih delegacij. Strokovnjaki držav v razvoju so imeli zadnja posvetovanja.
Napovedali so tudi možnost, da bi pri osnovnih vprašanjih o tem, kakšne naj bi bile pristojnosti in vsebina dela štirih stalnih komisij (za energijo, surovine, razvoj in denarna vprašanja) ostala ameriška stališča večinoma na liniji, na kakršni jih je državni sekretar formiral na 7. posebnem zasedanju generalne skupščine ZN.
#	Več svobode?
V	novi vladi premiera Car-losa Ariassa Navarra je več pristašev notranjih reform, med njimi pa sta najvidnejši osebnosti notranji minister Manuel Fraga Iribarne in zunanji minister Jose Maria de Arelza. Fraga Iribarne, vplivni in dinamični minister za informacije in turizem od
1962. do 1969. leta, do nedavnega pa veleposlanik v Londonu, bo kot notranji minister držal v rokah ves policijski aparat in vso državno administracijo, torej položaj, ki mu omogoča močan vpliv na bodočo notranjo politiko Španije. Fraga Iribarne je napovedal, da bo vlada ukrepala hitro, češ, „v dveh tednih seje treba omočiti, v dveh mesecih spraviti program v tek in ga v dveh letih uresničiti."
Tudi zunanji minister Jose Maria de Arelza, meni da bi bilo mogoče v dveh letih revidirati špansko zunanjo politiko. Arelza, ki je bil v kritičnih letih Francov veleposlanik v Buenos Airesu, VVashingtonu in Parizu, je bil pozneje dolga leta v opoziciji in velja za »najbolj evropskega Španca", kar pomeni, da si bo predvsem prizadeval izboljšati stike med Španijo in zahodno Evropo.
• Napori OAE za angelsko spravo
Sekretariat Organizacije afriške enotnosti (OAE) je poslal nujen poziv vsem članicam OAE, da povedo svoje mnenje o datumu izrednega zasedanja na vrhu, na kate-
rem bi preučili položaj v Angoli.
Za zdaj obstajata glede datuma tega zasedanja dva predloga. Somalija in Tanzanija sta predlagali, da bi bil od 19. do 21. decembra ministrski sestanek, 22. decembra pa konferenca na vrhu. Predsednik OAE Idi Amin pa je predlagal, da bi do konference na obeh ravneh prišlo 8. januaija.
Zambija in Kenija sta danes pozvali vsa tri angolska gibanja, naj takoj ustavijo boje in tako store prvi korak k ustanovitvi vlade narodne enotnosti.
• Obsodba apartheida
Južnoafriška politika apartheida je bila izpostavljena ostri obsodbi mednarodne skupnosti tudi na sedanjem 30. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov, ki se ujema s 30-letnico nepretrganih prizadevanj v okviru svetovne organizacije, da bi južnoafriške rasiste prisilili k umiku in jih osamili.
Generalna skupščina, v kateri so se konec prejšnjega tedna spomnili 15-letnice deklaracije, je opozorila, da so Združeni narodi v tem
obdobju opravili zgodovinsko vlogo — 18 izmed 46 držav v Afriki je dobilo neodvisnost po sprejetju te deklaracije, vendar, kakor je ob tej priložnosti izjavil predsednik 30. zasedanja Gaston Thorn, „še ni prišel čas, da bi popustili v prizadevanjih za dekolonizacijo".
Šest resolucij iz svežnja določil proti apartheidu je šlo skozi plenum generalne skupščine brez težav, pri sedmi resoluciji pa so nastopili zapieti. Prav ta resolucija je najpomembnejša, ker govori o mednarodni podpori zakonitemu osvobodilnemu boju južnoafriškega ljudstva ter zahteva prepoved na dobavo orožja in vojaškega materiala Južni Afriki in učinkovite ukrepe Varnostnega sveta proti agresivnim akcijam rasističnega režima v Južni Afriki.
• Sodba
Po šestmesečnem procesu pred deželnim vrhovnim sodiščem v Duesseldorfu je bil obsojen nekdanji Brandtov referent Guenther Guilla-ume na 13, njegova žena Christel pa na 8 let zapora. Obtožnica ju je doložila, da sta se že pred preselitvijo (prikritim prebegom) iz Nemške demokratične republike (1956) v ZRN izšolala za vohuna, nato pa pošiljala v vzhodni Berlin državne skrivnosti iz Frank-furta in Bonna.

GORIVA - V Sloveniji se je letos zmanjšala poraba trdih goriv v primerjavi z lanskim letom za 11 odstotkov, medtem ko se je poraba tekočih goriv povečala za 14 odstotkov. Podobno usmeritev napovedujejo tudi v predlogu energetske bilance za prihodnje leto. Po mnenju republiškega komiteja za energetiko gre za nekontrolirano in nesistematično zamenjavo premoga z drugimi vrstami goriva. Komite predlaga, da bi takšno prakso preprečili s selektivnimi ukrepi na podlagi družbenih in tehnoloških kriterijev, ki bi jih predlagale ustrezne ustanove.
REKLI SO TE DNI:
DOVOLJENJA - Z novim letom se obetajo tri novosti: drugačno vozniško in prometno dovoljenje ter registrske tablice za avtomobile. Zavod za bankovce je že dobil odlok zveznega komiteja za promet in zveze naj izdela nova vozniška in prometna dovoljenja, ki jih bodo dobili vozniki, katerim se bodo dovoljenja iztekla po 1. januarju, prav tako pa tudi novi vozniki. Prometna dovoljenja in potrdilo o registraciji bodo prav tako zamenjana po 1. januarju ob podaljšanju registracije. Fluorescenčne registrske tablice bodo dobila vsa na novo registrirana vozila.

.IN DOMOVINI

POPUST - Jugoslovanske železnice tudi za letošnje novo leto pripravljajo popust na običajne cene vozovnic. Za 20 odstotkov ceneje se bomo vozili, če bomo odšli na pot v sredo, 31. decembra ob 00.1 in vse dni do 4. januaija do 24. ure, vračali pa se od 1. januaija do 00.1, do ponedeljka, 5. januaija, do 12. ure.
Cenejša vožnja v tem primeru velja samo za razdalje do 100 km. Za potovanja, daljša od 100 km, bodo povratne vozovnic
prav tako cenejše za 20 odstotkov, veljale pa bodo šest dni. Toda, vse tako kaže, da bo po
JOSIP BROZ TITO (na seji predsestva CK ZKJ): Tukaj sem občutil popolno enotnost pogledov v tem, kako te probleme rešiti in odpraviti nekatere pomanjkljivosti. Toda ena stvar me vendarle moti. Nekako vedno ostajajo tisti, ki grešijo, brezimni Mislim, da je čas, da grešnike javno povemo.
FRANCE POPIT, predsednik CK ZKJ: Iz povečanja zveznega proračuna ne smejo izhajati povečanja obremenitve gospodarstva ter s tem tudi občutnejša povečanja kotizacije republike.
JANKO ŠUŠNJAR, general JLA: Danes smo sposobni, da z lastnimi raziskovalnimi, razvojnimi in proizvajalnimi silami, zagotovimo oborožitev in opremo, potrebno za uspešno kljubovanje vsaki agresiji.
novoletnem popustu na železnicah sledila podražitev za vse vrste vozovnic.
IZOBRAZBA - Od leta 1970 do danes je v Slovenji 25.000 otrok zapustilo osnovno šolo, ne da bi jo končali Po ocenah strokovnjakov tudi v naslednjih petih letih 23.000 otrok ne bo končalo osnovne šole, tako da bomo leta 1980 imeli 50.000 ljudi, v glavnem mlajših od 25 let, brez končane osnovnošolske izobrazbe.
DAVEK - Načrt novih predpisov o prometnem davku na potniške avtomobile predvideva večje obdavčitve nekaterih voziL Tako je na primer osnovni pro-
metni davek na avtomobile, katerih cena je zdaj do 48.000 dinaijev, zdaj 6 odstotkov. Če se bodo predpisi spremenili, bo davek skoraj petkrat večji in bo znašal za ta vozila 10.880 dinarjev. Na vsak dinar nad 48.000 bi bilo treba plačati še 100 odstotkov. To naj bi veljalo za vsa vozila, v katerih je manj kot 50 odstotkov domačih delov. Z drugimi besedami povedano nekateri avtomobili, kot so renault 12. citroen GS in 125 P, bi bili veliko dražji, čeprav njihova cena že zdaj ni nizka.
SPODBUDE - Trideset največjih slovenskih izvoznikov čaka na več kot 274 milgonov dinaijev povračil in spodbud za izvoženo blago v letošnjem letu. Kot ocenjujejo, znaša vsota vseh teijatev za izvozna povračila in spodbude v Sloveniji približno 400 milijonov novih dinarjev. Najstarejše terjatve so stare več kot pol leta, nekaj pa jih je celo še iz januaija in februaija letošnjega leta.
POKOJNINE - S 1. januarjem bodo vse pokojnine vojaških zavarovancev usklajene s plačami aktivnih vojaških starešin ustreznega čina in položaja že decembra letos. To uskladitev je moč izvesti, če so plače aktivnih starešin čez leto narasle nad določeni odstotek. Ker je letos prišlo do takšnega povišanja, so ocenili, da so zakonski pogoji za uskladitev. Povečanje vojaških pokojnin bo različno, odvisno od činov in položaja.
O vračanju zdomcev
Koordinacijski odbor za vprašanja naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini — odbor deluje pri občinski konferenci SZDL Velenje - je imel v mesecu decembru dva sestanka. Na prvem sestanku so obravnavali splošno problematiko v zvezi z vračanjem naših zdomcev ob novoletnih praznikih in ugotovili, da glede tega v velenjski občini ni posebnih problemov. Na drugem sestanku, ki je bil pretekli teden pa so obravnavali konkretne naloge posameznih služb (banke, pošte, skupnosti za zaposlovanje, trgovine, občinske uprave, idr.). V zvezi s tem so se dogovorih, da bodo vse službe v delovnih dneh ob praznikih normalno uradovale. Kordinacijski odbor za vprašanja naših delavcev začasno zaposlenih v tujini je sklenil, da ob letošnjih novoletnih praznikih ne bo posebnih sestankov z našimi delavci. V zgoraj navedenih ustanovah bodo lahko dobili naši delavci,
ki so na začasnem delu v tujini, vsa ustrezna pojasnila o pogojih oziroma možnostih vrnitve in zaposlitve v domovini, posebej še v velenjski občini, nadalje bodo lahko dobili tudi informacije o urejanju carinskih zadev, vprašanju najemanja kreditov, menjave deviz idr.
V akcijo za navezovanje stikov z zdomci se bo še zlasti vključilo tudi trgovsko podjetje Era, ki bo med drugim omogočilo zdomcem dolgoročno kooperacijsko pogodbeno sodelovanje, posredovalo pri uvozu strojev, ki so last zdomcev, najemanju bančnih kreditov.
Koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL Velenje želi vsem našim delavcem veliko uspeha pri urejanju navedenih zadev in srečno novo leto z željo, da se čimprej vrnejo v domovino.
O varčevanju občanov za stanovanjsko posojilo
V času, ko želimo z vsemi silami izpolniti perspektivni program anovanjske izgradnje v občini in ko že načrtujemo gradnjo tudi i obdobje 1977-1980, se postavlja vprašanje, kako čimbolj Jvečati sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Ne moremo mimo gotovitve, da je tudi varčevanje občanov za stanovanjsko iz-adnjo izredno pomembno. Zaradi spodbude k stanovanjskemu irčevanju želim s temi vrsticami navesti nekaj misli, kajti jubljanska banka, podružnica Velenje sodeluje pri kreditiranju ikupa in gradnje stanovanj z izredno visokimi zneski. Način rčevanja, pravice in dolžnosti, so določene s pravilnikom, ki je v Ijavi in ga je mogoče dobiti v vseh poslovnih enotah Ljubljanske mke, podružnice Velenje.
Občan, ki se bo odločil za adnjo stanovanjske hiše ali za ikup stanovanja, lahko var-ije z rednimi mesečnimi po-gi ali pa da vloži že privarče-ni znesek enkratno. Najkrajša doba varčevanja je leti. Znesek, ki ga tako privar-ije, mora biti tako visok, da iko dobi občan pravico do
posojila najmanj 10.000.- din.
v znestu
Sicer pa je najbolje, da ogledamo sledeči dve tabeli:
si
a) Občan, ki kupuje stanovanje ah gradi stanovanjsko hišo v okviru družbeno usmerjene gradnje:
Varčevalna doba	Posojilo izraženo z odstotkom od privarčevanega zneska (brez obresti)		Če znaša povprečni mesečni dohodek na člana družine	
			manj	več
	z rednimi mesečnimi pologi	z enkratnim pologom	kot polovica povpre.čnega mesečnega osebnega dohodka, ugotovljenega v SRS v letu pred odobritvijo posojila	
			je doba vračanja posojila	
2 leti	80 %	120 %	12 let	9 let
3 leta	120 %	160 %	15 let	12 let
4 leta	160 %	200 %	18 let	15 let
5 let	200 %	250 %	20 let	17 let
b) Občan, ki kupuje stanovanje, ali zida stanovanjsko hišo ven usmeijene gradnje:
arčevalna oba	Posojilo izraženo z odstotkom od privarčevanega zneska (brez obresti)		Če znaša povprečni mesečni dohodek na člana družine	
			manj	več
	z rednimi	z enkratnim pologom	kot polovica povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ugotovljenega v SRS v letu pred odobritvijo posojila	
	pologi			
			je doba vračanja posojila	
leti	60 %	100 %	9 let	6 let
leta	100 %	140 %	12 let	9 let
leta	140 %	180 %	15 let	12 let
let	180 %	220 %	17 let	14 let
Znesek, ki ga občan privar-je, obrestuje podružnica ban-po 2 % letni obrestni meri, sojila pa daje po 4% letni restni meri. Po poteku 10 let začetka odplačevanja poso-i bo podružnica banke pove-la letno obrestno mero za odplačani del posojila na 6 % no. Občan vrača posojilo v (sečnih obrokih, ki znašajo itino polletne anuitete. Največ vprašanj med kandi-ti za stanovanjsko varčevanje za kakšne namene se lahko orabi posojilo odobreno na novi varčevanja. Tako odo-:no posojilo se lahko koristi
-	nakup stanovanj — seveda pooblaščenih organizacij za
)dajo,
-	zidanje stanovanjskih hiš,
-	obnovo stanovanj in sta-vanjskih hiš, če se pridobijo ve površine ah se izboljšajo novanjske razmere z nape-ro sanitarne ali ogrevalne reme,
-	pridobitev stanovanjske ivice v novih najemnih stanovih,
-	nakup stavbnega zemljišča pooblaščene organizacije.
Občan lahko prenese pravice dolžnosti iz pogodbe o na-nskem varčevanju v soglasju odružnico banke na zakonca, oke, brate, sestre in starše. fCot primer navedenih podat-i ter za boljše razumevanje im navesti praktičen primer: Občan želi varčevati z redni mesečnimi obroki 5 let. sečno vplačuje 500.- din. V ih letih bo privarčeval ,000.- din, ta znesek se mu
obrestuje po 2 % letni obrestni meri.
Po preteku varčevalne dobe pridobi pravico do posojila v znesku 60.000.- din. To posojilo mora občan vrniti v 20 letih, če znaša njegov povprečni mesečni dohodek na člana družine manj kot polovica povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ugotovljenega v SR Sloveniji v letu pred odobritvijo posojila in v 17 letih če znaša več kot polovica povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ugotovljenega v SR Sloveniji v letu pred odobritvijo posojila.
Tako razpolaga po 5 letih občan-varčevalec s 90.000.- din za stanovanjsko izgradnjo. Na zahtevo občana, podružnica banke vrne polovico privarčevanega zneska, to je v našem primeru 15.000,- din v gotovini. Preostali znesek 75.000.- din pa lahko porabi le ob predložitvi ustrezne izplačilne dokumentacije. Znesek 60.000.- din pa odplačuje občan s pripadajočimi obrestmi v 20 ali 17 letih.
Mesečni obrok v tem primeru znaša 370.- din oziroma 410.- din. To pa ni edini način, kako si zagotoviti sredstva za stanovanjsko izgradnjo.
za vse domove bo vedno dovolj prostora -toda ce bomo predolgo odlašali, nam utegne
zmanjkati Časa ...
Poleg pogojev pridobitve posojila za stanovanjsko izgradnjo, navedenih v prejšnji številki je možno pridobiti posojilo tudi na osnovi vezave domače ali
tuje valute. Določila tega pravilnika temeljijo na tem, da mora občan poslovno sodelovati z banko.
Občan pa poslovno sodeluje z banko, če ima najmanj 6 mesecev pred vložitvijo »zahtevka za posojilo" pri podružnici Ljubljanske banke Velenje naloženo domačo ali tujo valuto kot varčevalec ah kot imetnik tekočega računa, žiro računa ali deviznega računa.
Občan, ki ob vložitvi »zahtevka za posojilo" ni poslovno sodeloval z banko najmanj 6 mesecev, lahko prav tako dobi posojilo, vendar se mu doba vezave podaljša za največ 6 mesecev.
Osnova za pridobitev pravice do posojila za stanovanjsko izgradnjo po tem pravilniku, je sklenitev pogodbe o vezavi sredstev.
Banka in občan skleneta pogodbo o vezavi domače ali tuje valute, v kateri določita:
—	znesek domače valute,
—	znesek tuje valute in dinarsko vrednost tuje valute po srednjem tečanju, ki velja na dan sklenitve pogodbe o vezavi sredstev,
—	dobo vezave,
—	znesek posojila,
—	namen posojila in
—	dobo vračanja posojila.
Najkrajša doba vezave sredstev je 3 leta in najdaljša 16. let. S tem, da je potrebno posojilo vrniti eno leto prej, kakor je doba vezave, ah v 2 do 15 letih.
Višina posojila znaša 200% vezanega zneska, posojilo pa ne more biti nižje od 20.000.- din in ne višje od predračunske vrednosti objekta. Obresti od vezanih sredstev so 7,6 % letno in jih banka pripisuje glavnici, mogoče pa je obresti letno dvigovati Ce občan veže tujo valuto se obračunavajo tudi obresti v tuji valuti.
Po pogodbeno določeni dobi vezave banka vrne vezana sredstva in neizplačane obresti.
Obrestna mera za posojila pa je 11 % letno.
Občan lahko izkoristi posojilo za:
—	nakup stanovanja ah stanovanjske hiše od pooblaščene organizacije za prodajo,
—	zidanje stanovanjske hiše,
—	rekonstrukcijo, vzdrževanje in popravilo stanovanja ali stanovanjske hiše,
—	nakup stavbnega zemljišča od pooblaščene organizacije,
—	plačilo komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča,
—	pridobitev stanovanjske pravice in
—	nakup aH zidavo garaže.
Praktičen primer:
Občan razpolaga z 20.000.-din. Odločil se je, da bo znesek vezal za 6 let. Ta sredstva bodo obrestovana po 7,5 % letni obrestni meri. Ob predpostavki, da je izpolnil pogoje poslovnega sodelovanja z banko, bo lahko, takoj dobil 40.000.- din posojila za stanovanjsko izgradnjo za dobo 5 let in po 11 % letni obrestni meri.
Torej posojilo bo občan odplačeval 5 let, s tem, da bo znašal mesečni obrok 890.- din
V kolikor razpolaga občan z deviznimi sredstvi, se znesek deviz najprej preračuna v di-
Ste že naročeni na tednik Naš čas?
naije po srednjem tečaju na dan sklepanja pogodbe. Sicer pa so ostali pogoji enaki, kot je navedeno v zgornjem primeru.
Če občanu za odplačevanje posojila ne zadostuje prosta tretjina osebnega dohodka, bo pač moral podaljšati dobo vezave, s tem pa tudi dobo odplačila posojila.
Prihodnjič kaj več o vezavi sredstev organizacij za posojilo.
U.M.
CELJE TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA
VABIMO VAS, DA PREŽIVITE Z NAMI TEDEN V JANUARJU ALI FEBRUARJU 1976 V BELI OPOJNOSTI ENEGA NAJZANIMIVEJŠIH GORSTEV V SRCU EVROPE TATRE V ČSSR.
CENE 7-DNEVNIH SMUČARSKIH PAKETOV NA OSEBO:
—	prevoz z letalom od 2.450,00 do 2.650,00 din,
—	prevoz z avtobusom od 2.100,00 do 2.300,00 din. MAR IA ALM — zimsko Športno središče ob vznožju avstrijskih Alp. Cene 7-dnevnlh smučarskih paketov na osebo: 2.290,00 din.
GOLTE — turistični center nad Mozirjem. Dnevni penzlonl od 210,00 do 300,00 din.
Oglasite se čimprej v Izletnikovih poslovalnicah, tam boste še dobili podrobnejše informacije in programe potovanj.
CELJE, ŽALEC, VELENJE, MOZIRJE!
Takšna odlagališča kot je ta, so - posnetek smo napravili v Škida h - verjet no še kje
V verigi zaščite zdravega okolja je vsekakor omembe vredna problematika neškodljivega odstranjevanje poginulih živali. Pa naj si bo to posamezna domačija ali širša območja. Varstvo zdravega okolja je vsekakor splošen svetovni problem. No, nas zanima problem v ožjem smislu besede, varstvo tistega prostora v katerem delamo, snujemo in živimo.
Na začetku smo omenili neškodljivo odstranjevanje poginulih živali. Takoj postavimo vprašanje, kaj smo storili doslej v tem pogledu, nadalje naša negativna zapažanja in naša bodoča hotenja za odstranitev te vrzeli in drugih neskladnosti
Higienska služba je sestavni operativni del osrednje strokovne dejavnosti določenega področja. Lokacija zakopavanja poginulih živali so rudniške ugreznine v Skalah, ki nudijo kar „najpovolnejšo" komunikacijo z vodnimi potmi Delo opravlja nekvalificiran delavec - kmet, ki je istočasno proizvajalec mleka za javno potrošnjo. Po vseh strokovno zdravstvenih normah, sme ta delavec opravljati le eno izmed obeh del! Neograjena uta v neposredni bližini kmetije omogoča dostop psom, mačkam in divjim živalim do mrhovine, ki često ostaja čez noč ali več dni nezakopana in tako omogoča Siljenje bolezni Vozilo za prevoz poginulih živali je neprimerno s konjsko vprego.
Klateškim psom se ne posveča pozornost zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za honorarno zaposlenega delavca.
S tem smo prikazali neurejenost službe, pa čeprav je le-to uredil zakon že leta 1967, ko je zadolžil pristojne družbenopolitične skupnosti za ureditev perečega problema. Menimo, da je prav ta problematika osnovni člen v verigi zatiranja in preprečevanje širjenja kužnih bolezni in preprečevanja onesnaževanje okolja. Trupla poginulih ali pobitih živali je treba napraviti neškodljiva v kafilefijah. V ožji ali širši družbeni skupnosti mora biti ustrezno število zbirališč za mrhovino in odpadke. Ta zbirališča zahtevajo lokacijo izven naselja, ureditev objekta, posameznih prostorov in naprav, prevoza ter strokovno usposobljeno službo za odstranjevanje kadrov in redno vzdrževanje zbirališč. Torej to delo lahko opravlja delavec, ki je vsaj načelno seznanjen z naravo in preprečevanjem kužnih bolezni. Povsod v svetu posvečajo vso pozornost neškodljivemu odstranjevanju trupel poginulih živali. Brez dobro organizirane higienske službe ne moremo pričakovati trajnejših uspehov pri preprečevanju, zatiranju in izkoreninjenju živalskih kužnih bolezni
Poginule živali pa niso samo epidemiološkega pomena, neugodne, ker povzročajo smrad v okolici naselij in onesnažujejo okolje, temveč so tudi ekonomskega pomena. V živinoreji potrebujemo vedno več animalnih beljakovinskih koncentratov, industrija pa tehnične maščobe, kar vse moramo zaradi pomanjkanja uvažati Uvoz bi zmanjšali če bi pravilno organizirali zbiranje kadavrov in drugih animalnih odpadkov ter predelavo teh surovin v obratih za proizvodnjo proteinskih koncentratov - v kafilerijah.
Iz podatkov letošnjega leta je razvidno, da smo zakopali 5,5 tone poginulih živali iz neposredne okolice. Nesporno je, da zavlečemo trupla tudi v gozdove, jih mečemo v vodo in tako pogojujemo možnosti širjenja nalezljivih bolezni Po naši oceni je teh surovin najmanj še za dodatnih 3-4 tone. Nemudoma bi se moralo pristopiti z večjo mero odgovornosti do tako nekontroliranega zakopavanja živalskih trupei
Neškodljivo odstranjevanje trupel se nanaša na vso mrhovino in
druge odpadke, ne glede na vzrok pogina.
skladnosti pri
mislih osnovno načelo, določeno z ustavo, ki pravi: „Nihče ne sme
Uvodoma smo govorih o neskladnosti pri čemer smo imeli v
ogrožati zdravja drugih". Žival, ki je zbolela za boleznijo, ki je skupna ljudem in živalim (zoonoze) ali ki izloča povzročitelje te bolezni lahko direktno ali indirektno ogroža zdravje človeka. Nekatere zoonoze (vročica Q itd.) so danes za zdravje ljudi zelo pomembne. Med preventivnimi ukrepi ki jih je dolžna izvajati zato pristojna strokovna služba, je tudi varovati zdravje ljudi in zagotoviti izvajanje zakonskega določila - to je, da lastniki oziroma posestniki živali ne ogrožajo zdravja ljudi
Preprečevanje in zatiranje zoonoz pri živalih in preprečevanje prenosa teh bolezni z živali na živali ali direktno od živali na ljudi je del preventive v splošnem zdravstvenem varstvu.
Pomembna ustavna pravica človeka je tudi da živi v zdravem življenskem okolju, družbena skupnost pa mora zagotavljati pogoje za uresničevanje te pravice. Če družbena skupnost ne bi zagotavljala med drugim tudi zdravstvenega varstva pred živalskimi kužnimi boleznimi in ukrepov za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje teh bolezni se ta pravica ne bi mogla uresničevati ker bi bilo življenjsko okolje okuženo.
Okužene živali njihovi odpadki in kadavri lahko okužijo in onesnažijo zemljišče, vodo ali vodotok. Divje živali in ribe so po ustavi naravna dobrina in so kot dobrina splošnega pomena pod posebnim varstvom. Ohrenitev avtohtonih vrst divjadi in rib je v interesu družbe. Obstoj divjadi in rib pa je odvisen tudi od stanja živalskih kužnih bolezni pri teh živalih in domačih živalih. Strokovni ukrepi za preprečevanje m zatiranje kužnih bolezni morajo biti in so torej del varstva te kategorije družbene lastnine in podlaga za okrepitev sedanjega bogastva naših avtohtonih živalskih vrst
Nekatere domače živali (kopitarji in psi) imajo posebno vlogo v pripravah za splošni ljudski odpor. Pomemben vir prehrane v primeru vojne predstavljajo živila živalskega izvora. Ustrezne rezerve teh živil pred in med vojno so del priprav za SLO. Zato bodo le zdrave živali v največji meri sodelovale v SLO in družbeni samozaščiti Dobra organizacija preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni in priprave v mirnem času pa so tudi garant za učinkovito varstvo živali, vode in živil živalskega izvora.
Za popolnejši prikaz pomembnosti in ovrednotenja učinkovite higienske službe kot preventivnega ukrepa se moramo dotakniti vsaj dveh bolezni - zoonoz z vsemi katastrofalnimi posledicami za ljudi in živali
Vranični prisad je bolezen tal. To so predvsem nižinski pašniki tako imenovani vranični distrikti. Povzročitelj te bolezni preživi se razmnožuje v tleh in je sposoben okužiti tudi po več desetletjih. Živali se okužijo s travo, senom, vodo in poginulimi živalmi ali njihovimi deli Človek se okuži z mesom, mlekom, iztrebki prisilno zaklanih ali bolnih živali tako, da bacil vraničnega prisada prispe tudi skozi nevidno poškodbo kože v krvni obtok. Smrt nastopi v nekaj urah ali nekaj dneh, če diagnoza ni pravočasna. Uspešno se borimo proti tej bolezni le z neškodljivim odstranjevanjem poginulih živali tako da preprečujemo razsežnosti novih distrikov.
Druga pomembnejša bolezen je steklina, ki se prenaša z ugrizom ali s slino steklega psa. Povzročitelj je virus. Obolijo vse živali in človek. Le hitra zdravniška pomoč je še morda uspešna. Najučinkovitejša mera za preprečevanje šiijenja stekline so pnjava sumljivih, ubijanje potepuških psov in mačk, odstrel lisic ter evidenca psov. Nadvse pomembno vlogo pri tem pa nedvomno pripisujemo dobro urejeni higienski službi, lci kadrovsko, materialno in tehnično obvlada nenadne situacije. Kako bi obvladali masovno pojavo vraničnega prisada ali stekline v primeru vojne, če v miru dopuščamo možnosti m posledice.
Ti dve bolezni omenjamo kot izraziti zoonozi Manj prijemljiva za človeka sta slinavka in parkljevka, ki sta pa silno pomembni in gospodarskega vidika. Zelo sta eksplozivni in hitro se »rita na razne načine, najbolj s trgovino. Če ob prvih pojavih bolezni kar najhitreje ne ukrepamo z zakoli in neškodljivim odstranjevanjem poginulih in ubitih živali in drugimi ustaljenimi strokovnimi ukrepi lahko povzročimo naslutene gospodarske škode, kot so ukinitev izvoza živine, mesa, turistični aranžmaji in drugo.
Za popolnejši prikaz zmede nenadno se pojavljajočih na desetine še drugih bolezni zoonoz, omenimo še razne elementarne nezgode, predvsem poplave, dolga suša obdobja, omenili pa smo že eventualno vojno stanje. Kako vse obvladati brez pripravljene preventive?
Menimo, da je skromen prilog dovolj jasen pokazatelj pomembnosti in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti, vsega življenjskega prostora, da v tem iskanju ravnotežja za varstvo okolja izpolni obvezo ustavnih pravic do človeka, kot enkratno stvarstvo in vse za in zaradi njega.
V zaključnem razmišljanju smo želeli osvetliti nakazano problematiko tako, da bi prikazali kar najbolj dostopno pomembnost neškodljivega odstranjevanja tistega, kar ogroža zdravo okolje človeka in ga, kot najdragocenejšo psihofizično stvarnost ohranja dolgo zdravega in koristnega člana družbenih stremljenj.
IMAŠ ROMAN
• HARRISON E. SALISBURY
S : Policijo so dKrepili. V mestji je bilo 36 policijskih oddel kov, razdeljenih na 352 enot, ki so skupno šieie 2341 nfož. Povrhu je bilo še 1250 policijskih stražarnic v raznih ustanovah in 80 posebnih opazovalnic na hišnih strehah.
Znova so se lotili zbiranja prostovoljcev in do 28. avgusta vpisali 36.658 oseb. V septembru so ti ljudje sestavljali 5. in 6. prostovoljno divizijo.
Svfet za obrambo mesta Leningrada se je sestal 20. avgusta, že prvj dan svoje ustanovitve. Polkovnik Antonov je dobil nalogo, da do četrte ure prihodnjega dne izdela načrt za notranjo obrambo mesta.
Na križiščih so zgradili, majhna skladišča orožja, ročnih bomb in molotovskih koktajlov. Na tovornjake - po dvajset za vs ax seKior mesta - so postavili topove in jih pri pravih
da jih takoj prepeljejo na katerikoli predel mesta.
Mesto so obdajala področja, Iger bi lahko vsak hip odsko^ čili nemški padalci. Posebno nevarni so brli Seneni trg, Gledališki trg, vVorovski, Maisove poljane, Palačni trg, Tavriški vrtovi in Smolensko pokopališče. -	i
Na kiipoli katedrale sv. Izaka, najvišji zgradbi Leningrada, na strehi Leninovega mlina, Trojici katedrale in.tovarne Rdeči prapor so postavili opazovalnice, ki so delovale noč in dan.
Mesto so posejali z „zmajevijni zobmi" - velikimi cementnimi bloki, da bi zaustavili nemške'tanke. Vsa predmestja so zagradili z železnimi tračnicami.
Statistika kaže kolikšno delo so opravili Leningrajčani -in Leningrajčanke, 600 km protitankovskih jarkov, 25.000 km strelski jarkov, 15.000 betonskih bunkerjev, 30 km barikad, 4600 protiletalskih zaklonišč.
Ko .se je Pavel Luknicki 14. avgusta vrnil $ karelijske fronte v Leningrad, se mu je na prvi pogled ^zdelo, da se qiesto ni bokvekaj spremenilo. Gneča na kolodvorih, prerivanje za mesta v vlakih, ki so odhajali v zaledje. Na cesti le tu in tam kak avtobus, pozornost pa so vzbujale prazne izložbe.
TodaTčez deset dni je zapisal v svoj dnevnik: „Kako naglo se je v zadnjih desetih dneh vse spremenilo!"
„Ali bomo odbili sovražnika?" se je vprašal. „Se bo, umaknil razbit z našimi četami za petami? Ali pa ... ne,o' tem nočem razmišljati.!.
Po mestu se. je šušljalo: Znova smo zavzeli Kingisepp ... Narvosmo dobih nazaj... in Smolenskin Staro Rušo .. .
Ce je vsaj ena od teh vesti točna, potem se položaj popravlja," je zapisal Luknicki. Žal ni bila nobena. Nemci baje uporabljajo plin ... Tudi to ni bilo res. Močne sovjetske sile prihajajo na pomoč Leningradu ... Tudi to ni držalo.
Mesto je začelo dobivati ^trdnjave. Velike poslovne in upravne zgradbe na Nevskem in Litejnem prospektu, tovarne na petrograjski strani, industrijske naprave onstran Narvskih vrat,- vse se je spreminjalo v bunkerje, obdane z vrečami peska. Luknickemu se je zdelo, daje stara tržnica - ostinski dvor postala nekakšen miniaturni Kremelj.-Vsi mestni parki so bili po dolgem in počez prekopani z jarki. Poletni vrtovi, Marsove poljane — vse samo okopi.
Prostovoljcem' se je • priključilo kakih osemdeset leningrajskih pisateljev. A bili so tudi drugačni. Našli so se ljudje, ki so skušali zbežati iz Leningrada, ,,kakor podgane s potapljajoče se barke", je pripomnil Luknicki. .
Neki taki bojazlivec se je znašel tudi med člani Zveze književnikov. Izključili so ga zaradi „dezertersrstva."
V,Kako nam bo po vcjni pogledal v oči? " se je spraševal Luknicki. .	~
Oče Luknickega je bil star petinšestdeset let in je bil profesor na pomorskem institutu. Skupaj z akademikom B.G. Galerkinom sta vstopila v posebno komisijo, ki je dajala partijskemu sekretarju Kuznjecovu znanstvene nasvete pri gradnji'utrdb in protiletalski obrambi. 22. avgusta je Luknicki pomagal svojemu očetu povezati majhno culo najosnovnejših potrebščin. Poslej bostarček živel v pom paski baraki!
Ravno tisti čas se je novinar Kočetov vračal z lugovske fronte v Leningrad.
Tistega večera, ko je prispe! - bilo je 22. avgusta - sta skupaj z Mihaljevim staknila v stari restavraciji na Nevskem nabrežju čudovit jagnječi kotlet; Sredi n -večjega užifka.ju je zmotila pikra pripomba nekega, častnika komendature o frontnih dezertcrjih. Kočetov je ogorčeno ugovarjal, češ da na fronti ni takih primerov.
Slabe volje mu ni razbistrilo niti srečanje z urednikom > Izročil mu je rokopisno reportažo o nekem rdečearmejcu, katerega je sam odvlekel v pdjsko ambulanto, razmesarjenega od dvaintridesetih drobcev granate. Urednik mu je zgodbo zavrnil, češ da je preveč krvava, preveč strašna, lahko bi de moralizirala. Pripomnil je še, naj nikar toliko ne štorklja po hodnikih s težkimi vojaškimi škornji.
V svojem besu je Kočetov sklenil, da se takoj vrne na-fronto. Potem je obiskal uredništvo lista „Obramba Lenin-grada". Tam je naletel na prijaznejši sprejem. Slikal se je skupaj s člani uredništva, „kar tako", je pristal. Povabili so ga na večerjo. In to kakšno večerjo! Niti ministri nimajo toke. To je bio že bolj po njegovem okusu! Morda bo še' odporedal »Leningrajski pravdi" in preSel k »Obrambi Leningrada .
Najbrž istega dne, 25. avgusta, je Pavel Luknicki skočil k Ani Ahmatovi, veliki leningrajski pesnia. Našel jo je še zmerom v istem starinskem stanovanju na Karelskem prehodu ppleg Fontanke, Iger je preživela že toliko let
Ležala je bolna, toda Sprejela ga je na moč prijazno. Bila je židane volje, kljub bolezni, kljub nevarnosti, kije pretila njenemi ljubljenemu Leningradu. Povabili so jo, da spregovori po radiu, je dejala.
»To je patriot," je zapisal Luknicki v svoj dnevnik. »Zavest, ki preveva rojenega duha, ti vliva pogum."
Veliko zanimanje za razstavo ptic
wm
Društvo za varstvo in vzrejo ptic pevk Velenje je pred tednom pet dni (od 12. do 17. tega meseca) razstavljalo ptice pevke
v Šoštanju. Glede na to, da je bila tovrstna razstava prvič v tem mestu, je seveda vzbudila precej zanimanja. Poleg lepih
Ptice je še bolj vzljubil
Tudi Sama Pučka, učenca 7. razreda osnovne šole Karel De-stovnik Kajuh, doma iz Topolšice, je pritegnil lepak, ki je vabil na ogled razstave ptic v Šoštanju. Ko si je skupaj z materjo ogledal zanimive ptice, je poskusil še srečo na srečo-
Samo s kanarčkom
lovu. Zadetek je bil poln. Bil je prvi, ki je zadel najlepši zadetek — kanarčka. Dobitek ga je tako navdušil, da je vse sile vložil v to, da je nagovoril mamico, da mu je kupila še kletko, sam pa je takoj odšel po ptičjo hrano v trgovino. Žal ni prinesel prave, kajti kanarčki jedo drugo hrano kot pa papige. »Napako" so popravili člani velenjskega društva, saj so dali Samu hrane za nekaj dni, hkrati pa tudi nasvet, kako je treba krmiti kanarčka. Oborožen z znanjem in hrano je nato Samo z veseljem odšel domov.
Takšne in podobne, čeprav skromne geste članov društva za varstvo in vzrejo ptic pevk vsekakor vplivajo na to, da člani pridobivajo mlajše v svoje vrste, nove, mlajše člane, ki ne bodo skrbeli le za sobne ptice, ampak tudi za zunanje ptice, ki so v času zime prepuščene same sebi
ptic pevk je mnoge obiskovalce, še zlasti najmlajše, pritegnil še srečolov, ki ga je organiziralo društvo med razstavo.
Že danes so člani društva, prav tako prvič, odprli razstavo v Mozirju. Tudi zanjo so pripravili bogat srečelov, obiskovalci bodo lahko dobili klubsko značko in se včlanili v društvo. Tistim, ki se jim sreča ne bo nasmehnila na srečolovu, bodo lahko kupih kakršnokoli ptico pevko kar od članov društva. Tudi v Mozirju bo razstava odprta vsak dan od 9. do 18. ure do ponedeljka, 22. decembra.
RADIO VELENJE
9 UKV frekvenca
88,9 megahercov e oddaje: v četrtek ob 15,30, v nedeljo ob 10. uri
ŠoStanjčani so se razveselili prve razstave ptic
Nemogoče se jih je otresti, a žal, to opazim prepozno. Janko in oficir že drvita po stezi med visoko travo navzdol k hudourniku, polnem deroče vode. Ucvrem jo za njima in nakajkrat čudovito padem na mokri travi, tako da je okrog mene poleg pjavk tudi vse polno zvezd.
Sele ob vodi nam po dolgi borbi uspe zatreti vsiljivke stem, da se slačimo in jih vsako posebaj mečemo v deročo vodo, medtem ko mi stojimo na varnih skalah. Voda jih odnaša, z njimi pa odhaja tudi kanček naše dobre volje. Se veliko kasneje, ko pijavk že nikjer več ni, mi jih oficir puli z vratu.
Pot postaja vedno lepša in bolj urejena. Oficir pravi, da smo že čisto blizu meje, blizu Tibeta. Prepove nama tudi slikanje z grožnjo, da bova ob aparate, če jih le pokaževa. Ubogljivo jih zavijeva v oblačila in tlačiva na dno nahrbtnika. Kasneje nama kljub grožnjam dovoli fotografirati. Pod nami še vedno hrumi Arun. Opazujem razbeljeno in penečo se vodo ter razmišljam, koliko časa je rabila, daje našla pot med ogromnimi vrhovi in masivi
In tu poleg mene je Tibet, pravljična dežela, ki je nihče od nas ne pozna. Sami vrhovi, na njihovih pobočjih pa tu in tam skupina hiš v taki strmini, da mi ni jasno kako lahko tam živijo ljudje. Pa vendar so tam, kar čutim jih, ko se spotikam za Jankom in oficiijem. Naenkrat na vrhu ne vem katere vzpetinice, ki smo jih prešli že nešteto, zagledamo ozko, zeleno dolino, po kateri se mogočni Arun nebogljeno razlije in umiri, postane krotek kot otrok. A obrniti se moraš le za nekaj stopinj in že ga spet vidiš vsega penastega in podivjanega v ozki soteski Kako čudovito se zna poigrati narava. Srečen sem, da sem lahko tukaj. Tik pod nami je policijska postaja Khimantanka. Tukaj bomo pustili radijsko postajo. Verjetno zaman, kajti preveč je vrhov in bregov, ki jo loči od našega Makaluja, da bi se lahko slišali
Vidim, da so možje postave zelo veseli našega obiska, saj je kraj zelo osamljen in verjetno lahko na prste prešteješ belce, ki so že bili tukaj. Kljub temu, da vemo, ,da radijske zveze gotovo ne bo, saj nimajo baterij niti za svojo postajo, in še tako med vrhovi zaprt kraj je, smo veseli, ko se naslednji dan obrnemo proti našemu pravemu cilju, proti Makaluju.
Sedemnajsti dan naporne in deževne poti proti bazi počasi mineva. Steza nas preko skoraj pet tisoč metrov viskogega prelaza vodi spet nazaj navzdol v džunglo. Izgubljamo se v blatu in travi.
Nekaj časa hodimo ob deroči reki, potem pa se spet strmo vzpenjamo. Karma, ki smo ga najeli nekaj dni prej za vodiča, kar naprej kaže in govori o raznih živalih, jaz pa še vedno nobene ne vidim. Le skrivnostno piskanje škrgačev me venomer vznemiija, ušesa pa me od teh visokih tonov že rahlo bolijo.
Pred dnevi mi je slučajno iz radovednosti uspelo takega muzikanta spraviti izpod skoije ogromnega drevesa. Ko se je vame zakadil več kot deset centimetrov dolg črn stvor, sem trdno sklenil, da takih stvari ne bom več počenjal. Veijetno me je le opozoril, da je bolje delati kaj drugega, kot pa motiti domačine džungle. Oprosti piskač, ali kar si že, saj ne vem točno, v katero zvrst resne glasbe spadaš.
Pot še vedno sili kvišku ob strmih skalah, s katerih curkoma lije voda. Čisto nenadoma se pot spet spusti navzdol in pod sabo kmalu
zaslišimo šum reke. Džungle zmanjka in pred nami se v popoldanski svetlobi prikaže čudovita dolina. Z vseh strani zaprta dolinica je enkratna. Obkrožena z visokimi, rahlo poraščenimi skalnimi vrhovi od zgoraj, spodaj pa zasenčena z džunglo, daje videz pravljice.
Po dolinici vijuga mirna, kristalno čista reka, ki jo z vseh bregov napajajo nešteti slapovi in ustvarjajo po dolini prijetno glasbo. Reka si je poiskala pot iz doline po čisto ozkem, skoraj nevidnem kanjonu, kjer hitro izgubi svojo nežnost in mirnost. Nad dolino se je nebo razpelo v plavo sivi podobi, med slapovi pa krožijo prosojne meglice in dajajo prizoru še bolj pravljično obliko.
V kotu, že čisto na robu gozda, se stiska skromna pastirska koča, iz katere se prijetno kadi, da čutimo toploto že sedaj, ko še razmišljamo, kako bomo prešli vodo.
Opazimo tudi ogromne bivole, ki se pasejo blizu in daleč od dima, kar pomeni, da bomo nocoj večeijali več vrst okusnega bivoljega mleka.
Ko se grejem in dremuckam ob prijetnem ognju, sem še bolj prepričan, da je dolina rajska, saj žive tukaj složno pod isto streho ljudje in živali.
To me v teh trenutkih prav nič ne moti, čeprav se preko mene venomer sklanja ogromna bivolja mati in,hoče na vsak način ugotoviti kaj imam v rokah. Opleta z dolgim, hrapavim jezikom, da me počasi mineva vljudnost. Šele ko ji pastir vzame mladiča, ji zanimanja zame zmanjka.
Pastirji povedo, da že odhajajo, saj bo kmalu zapadel sneg, ki pomeni zanje konec paše . bivolov. Odšli bodo v dolino.
Pravljici je ime Sadim in kmalu bo ostala sama in spet bo čakala na koga, ki se bo kot jaz zaljubil vanjo, pa jo bo moral žal kmalu zapustiti.
Poleg mene spi ogromen pes in celo noč ga odganjam, ker hoče po vsej sili imeti glavo poleg moje na blazini Telički mi ližejo spalno vrečo, da moram ležati čisto skrčen, ker je le tako ne dosežejo. Nad Jankom pa se bohotijo kokoši tako da njegova spalna vreča še dolgo budi spomin na to noč.
Zjutraj se Sadim do tal zavita v meglo, iz katere neprestano lije.
Le z mislimi se poslavljam od nje, ko me spet požira nepregledna džungla.
Kmalu pozabim nanjo, kajti na nogi že čutim kot poleno težko pijavko, ki nakazuje konec idile.
Baza, ki jo dosežemo dvajseti dan, je postavljena na zeleni ravnini dvignjeni nad ledengko moreno in strugo deročega Baruna.
Okrog šotorov se dvigujejo šest in sedemti-sočaki pred nami pa se dviguje mogočna južna stena Makaluja tako blizu, da bi jo skoraj lahko božal z roko. Kipi tako visoko, da te zaboli vrat, ko ji skušaš videti konec oziroma uzreti vrh.
Okoli baze neprestano šumi poka in buči ko se lomijo seraki in hitijo v nižino spoštovanja vredni plazovi. Tukaj gore ne mirujejo nikoli so že premogočne, da bi bile lahko tiho.
Z velikimi razsežnostmi in nevarnostmi pa bregovi le še bolj budijo v vas želje po osvajanju. Zdi se mi da bi bilo prekrasno stati na vseh teh špicah in vrhovih, a kaj, ko nam zmanjka časa že pri prvem. Počasi se privajam na ta divji svet in če mi bo dano, da ga bom čez precej dni spet zapustil, bom upam, že njegov prijatelj in zopet si ga bom želel nazaj. Prepričan sem, da mi bo prirasel k srcu in da se bom vračal, kot otrok k materi
Barun krmari po moreni med ogromnimi skalami, od jezerca do jezerca in jih napaja z kristalno vodo, po kateri plavajo tudi velike ledene plošče, darilo bližnjih velikanov.
Bazni tabor je postavljen 4900 metrov visoko in je pravo mesto šotorov z glavno in stranskimi ulicami Hoja po teh ulicah je podnevi udobna, ponoči pa lahko postane prava mora, če se nič hudega sluteč zapleteš v morje šotorskih vrvic. To se tudi večkrat dogaja in za poslušalce v šotorih so taki trenutki poslušanja zdravih domačih besed, poslastica.
Skratka, življenje v bazi je zanimivo in nikakor ne mimo, kot bi človek na prvi pogled sodil.
MED TABORI
Dajmo Viki, si pripravljen, poglej kje je že sonce, spet nama bo letelo po čeladah. Tako vzpodbujam prijatelja, ki šusmari nekaj okoli derez v sosednjem šotoru.
Sva v taboru tri na višini preko sedem tisoč metrov, kjer ti že vsaka kretnja pomeni napor in vsak nov korak trpljenje.
Ze grem, že grem, mi odgovarja, le nahrbtnik še vzamem in že hoče do mene. Potem se naenkrat ustavi, nekaj precej sočnega izpljune in spet mora sneti neprijetnega spremljevalca, ki je poleg vsega še zelo težak in oditi nazaj v šotor, pozabil je radio, mamo mu...
(Nadaljevanje prihodnjič)


IS11

Prva baza stoji 4900 metrov visoko
EiH
I -
Pri taboru štiri 7500 metrov visoko
9 iZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC •
POGOVOR NAŠEGA DOPISNIKA S PREDSEDNIKOM KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠMARTNO OB PAKI
Regulacija
in
vodovod
Franca Malusa, predsednika krajevne skupnosti i Šmartno ob Paki, sem vprašal s katerimi težavami se ta čas ukvaijajo v krajevni skupnosti.
Kakšne naloge stojijo pred krajevno skupnostjo?
—	V času, ko stojijo pred krajevnimi skupnostmi velike naloge, ie važno predvsem to, da se v njih pravilno organiziramo. Preko komisij in odborov rešuje krajevna skupnost vse sprotne probleme, ki pa so seveda vezani na finančna sredstva. Glavni vir naših dohodkov je zaenkrat samoprispevek, ostalo pa pričakujemo od samoupravnih interesnih skupnosti.
Kateri večji problemi tikajo na vrata?
—	Pitna voda za Rečico ob Paki in del Malega vrha in izboljšanje omrežja v Šmartnem ob Paki. Ker poizkusne vrtine v Šmartnem ob Paki niso dale dovolj vode, bomo napeljavo potrebnega vodovoda rešili z zajetjem v Lokah pri Mozirju. Tudi most preko Pake v Slatine bo vodna skupnost začela graditi še letos. Denar je že zagotovljen. Na daljina težava je kanalizacija v Šmartnem ob PakL Načrtujemo, da bomo kanalizacijo pričeli urejevati prihodnjo pomlad. Težava je tudi pri regulaciji Pake. Vodna skupnost zagotavlja, da bo začela regulirati Pako na pomlad, ko bo dotekel denar od vodnega prispevka, ki i;a plačuje gospodarstvo. Predračumška vrednost znaša blizu 8 milijonov dinarjev. Reko pa bi regulirali od Sla-tinskega mostu do Železnika v Rečici ob Paki in sicer v širini 28 metrov. Potem ne bo več poplav na tem področju. Poleg tega načrtujemo še gradnjo nekaterih krajevnih cest.
Koliko denarja ima zdaj krajevna skupnost?
—	Vsak mesec dobimo od samoprispevka približno 40.000 dinaijev, iz občinskih sredstev pa za ureditev cest od 40 do 60 tisoč dinar-
jev.
ZORKO KOTNIK
Združiti interese
Pred kratkim je bila skupna seja predsedstev OK ZSMS Velenje ter Šaleškega študentskega kluba v Ljubljani in Mariboru.
Pobudo za srečanje sta dali obe predsedstvi, ker je bilo že dalj časa čutiti slabo sodelovanje študentov in mladih iz velenjske občine, organiziranih v OK zveze socialistične mladine. Na sestanku so se dogovorili, o sodelovanju na področju športa, kulture, ljudskega odpora, mednarodne dejavnosti in štipendiranja ter izobraževanja.
Beseda je tekla tudi o konkretnih nalogah in sicer tako, da se bodo eni in drugi tvorno vključevali v posamezne akcije.
Predstavniki kluba Šaleških Študentov niso izrazili interesa, da bi se znotraj kluba organizirali kot OO ZSM, ker so vključeni r le-te na fakultetah ali študentskih domovih. Izrazili pa so pripravljenost za boljše vključe-ranje v delo OO ZSM v krajevnih skupnosti in v občini sploh.
J.M.
KOMANDOSI BREZ BARETK
In ko se je spustil še nižje, je opazil, da je še ta majhen prostor ves pretrit s večjimi ali manjšimi skalami.
Če bi dosledno upoštevali navodila generala Študenta, bi sploh ne smeli pristati, kajti ukazal je, da si morajo najprej podrobno ogledati pristajalno področje in se spustiti šele potem, ko bodo videli, da je varno. Če bi dognali, da je
{>ristanek le preveč tvegan, bi morali v zadnjem hipu obrniti etalo in zajadrati v dolino ter tam varno pristati.
„Kar dol!" je trdo ukazal Skorzeny, ko je videl, da se pilot obotavlja. »Pristali bomo zasilno, pa naj bo, kar hoče. Letalo usmerite čim bliže hotela."
Ko so bili samo še nekaj metrov od zemlje, je Skoizeny videl, da letijo naravnost proti precej veliki skali. Zamižal je in nekaj sekund kasneje se je letalo silovito streslo. Zaslišali so več zaporednih pokov. Jadralno letalo je sunkovito skakalo sem ter tja, potem pa se je ustavilo bili so samo dobrih pet metrov pred hotelskim zidom!
,.Ostali smo živi," je pomislil in takoj zatem, »samo tri minute imamo časa." Pognal se je iz letala in skočil proti vratom. Pred vrati je stal italijanski karabinjer z brzostrelko prek rame. Niti ganil se ni, tako je bil presenečen, ko je letalo brez šuma priletelo od nekod z neba natanko pred njegove noge.
Skoizeny je stekel mimo njega in zavil v prvo sobo na desni strani hodnika. Ko je odprl vrata, je zagledal radiote-legrafista, ki je vneto pritiskal na tipke.
S škornjem je izpodbil izpod Italijana stol in nato z udarcem kopita razbil radijski oddajnik.
Pognal se je zopet skozi hodnik in stekel ven. Tri metre visoko je hotelsko pročelje obkrožala terasa. Njegovi možje so ga dvignili nanjo. Od tam je videl znano glavo, ki se je nagnila skozi eno izmed oken v naslednjem nadstropju. »Umaknite se," je zavpil, „umaknite glavo od okna!"
Stekel je okoli okroglega poslopja in prišel do glavnega vhoda, pred katerim sta stala dva stražaija. Za njim so tekli njgovi komandosi. Stražaija sta bila preveč presenečena, da bi karkoli storila. Nemci so jima v trenutku vzeli brzostrelki in ju porinili v eno izmed sob.
Zadaj je general Soletti nekaj vpil v italijanščini in tako prispeval svoj delež k splošni zmedi, ki je v trenutku zavladala v hotelu.
Skorzeny se je prebil skozi grupo italijanskih vojakov, ki so stali v hotelskem predveiju. Igraje bi ga lahko vrgli na tla in zvezali, pa jim očitno ni prišlo nič takega na misel.
Stekel je po širokem stopnišču v prvo nadstropje, zavil na desno in odprl prva vrata. Zagledal je Mussolinija, ki sta ga stražila dva italijanska častnika.
Nekdo je pritekel za njim - bil je to poročnik Schwerdt - pa se ni imel časa ozreti, kajti tisti trenutek se je s treskom razletelo okno in trije nemški padalci so planili v sobo - zlezli so do okna po strelovodu.
Planili so na Italijana in ju razorožili. Brž so ju odvlekli v sosedno sobo, Sshwerdt pa se je z brzostrelko postavil poleg Mussolinija, pripravljen, da odpre ogenj na slehernega, ki bi hotel odpeljati diktatorja.
Skotzeny je pogledal skozi okno in videl, da je pred hotelom že precej njegovih komandosov in padalcev. Od nekod se je prikazal Radi, njegovo jadralno letalo se je spustilo malce dlje od hotela. „Vse je v redu, imamo ga," je zavpil Skoizeny, da bi pomiril svoje ljudi.
Tri jadralna letala so pristala drugo za drugim. Kamenje in kosi lesa so frčali na vse strani. Iz razbitin so skočili padalci in takoj obkolili hotel. Četrto letalo je pristalo malce proč. Imelo je smolo in je treščilo v veliko skalo. Skorzeny je gledal nekaj sekund, toda iz razbitin se ni nihče prikazal.
IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA
Sedaj so bili vsi njegovi možje na zemlji. Vedel je, da ne more več računati na okrepitve, zato je sklenil, da kar se da hitro izsili kapitulacijo italijanske posadke.
,,Komandanta!" je začel vpiti v ne preveč dobri italijanščini, »dajte mi komandanta, takoj hočem govoriti z njim!"
Nekdo je začel nekaj vpiti v italijanščini in kmalu zatem se je prikazal polkovnik.
..Zahtevam, da se vi in vaši možje takoj vdate!" je rekel Skoizeny ostro. „Mussolini je že v naših rokah in hotel je povsem obkoljen z močnimi nemškimi padalskimi silami Ce se takoj vdate, boste prihranili mnogo življenj, v nasprotnem primeru pa bom prisiljen ukazati, naj padalci takoj začnejo streljati. Imate točno šestdeset sekund za premislek." __
Polkovnik se je vljudno priklonil in odšel. Še predno je potekla minuta, se je vrnil s steklenico rdečega vina v roki
..Nazdravljam galantnemu zmagovalcu," je dejal z nasmeškom. »Izvolite kozarec vina!"
Skorzeny je prijel kozarec in ga nagnil. Bilje žejen in vino se mu je prileglo. Potem je polkovnik: nekaj ukazal in nekaj minut kasneje so začeli nemški vojaki vzklikati, ko se je iz nekega okna v drugem nadstropju pojavila bela zastava.
Italijanska posadka se je vdala!
Vrnil se je k Mussoliniju, ob katerem je še vedno stal poročnik Schwerdt z napeto brzostrelko v rokah.
Nekdanji diktator je bil videti mnogo starejši kot je bil v resnici in kot so ga kazale slike. Imel je dva dni staro brado, oblečen pa je bil v preveliko modro obleko. Toda njegove oči so bile črne in sijale so od razburjenja.
Skorzeny je spregovoril v nemščini: ,,Duce, Fuehrer me je poslal, da vas rešim iz krempljev vaših ječaijev."
Mussolini, ki tudi v tem trenutku očitno ni izgubil smisla za paradno govoričenje, je slovesno odvrnil: „Vedel sem, da me moj prijatelj ne bo pustil samega v stiski V znak zahvalnosti objemam svojega rešitelja."
® V NEKAJ VRSTAH
PO KOROŠKI
• PROGLAS ODBORA ZA ZDRUŽITEV PRI KMETfJSKI ZADRUGI SLOVENJ GRADEC PRED ZBORI DELAVCEV IN KMETOV
Zavestna odločitev — za združitev!
nosti pa bodo .tudi v skupni Koroški kmetijski zadrugi ostale tam, kjer so sedaj. Pospeševalna služba, hranilniška služba, odkup, blagajna, vse to bo kmetu, članu zadruge, omogočeno, da opravi, kot doslej v Šentilju ali v Slovenj Gradcu.
V	večji delovni organizaciji, kot bo Koroška kmetijska zadruga, bodo tudi delavci imeli dolgoročno večjo ekonomsko in socialno varnost. Še več, za nekatere dejavnosti, kot so mesarstvo, mehanična delavnica in mešalnica, bomo potrebovali še več delavcev.
Na enakopravnosti, solidarnosti in vzajemnosti organizirana samouprava v Koroški kmetijski zadrugi je zagotovilo vsem članom zadruge in zaposlenim, da si bodo združeni lažje krojili nadaljnji gospodarski in socialni napredek v svoji organizaciji
Zato se zavestno odločimo in glasujmo ZA ZDRUŽITEV!
Glasujmo za hitrejši napredek kmetijstva!"
• Revija slovenskega filma
Pod pokroviteljstvom Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenj Gradec je pripravilo Kino podjetje Slovenj Gradec od 16. do 22. decembra „Revijo slovenskih celovečernih filmov", s katero želijo v Mislinjski dolini obeležiti 30-letnico slovenskega filma.
V	torek, 16. decembra, so vrteli ..Vesno", v sredo, »Samo-rastnike", v četrtek, 18. decembra, pa eno letošnjih novosti film „Povest o dobrih ljudeh", ki je nastal po literarni podlagi Miška Kranjca.
Do 22. decembra bodo predstavili še naslednje filme:
19.12. - »Čudoviti prah', ob 17,30 in 19,30 uri,
20.12. - „Pastirci", ob 17.00 uri,
20. 12.- „Na svoji zemlji", ob 19. in 21. uri,
21.12. - ..Pastirci", ob 10. in 14,15. uri,
21.12. - »Dolina miru", ob 16., 18. in 20. uri,
22.12. - »Med strahom in dolžnostjo", ob 17,30 in 19,30 url
Pred začetkom predstav 22. decembra, se bodo Slovenj-grajčanom predstavili ustvarjalci filma »Med strahom in dolžnostjo , ki ga je posnel po motivih Karla Grabeljška Vojo Du-letič.
dela SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »KOROŠKI ZIDARJI" s sedežem v Dravogradu.
Na zborih delavcev so sprejeli tudi predlog nove samoupravne organiziranosti V okviru SGP »Koroški zidarji" bodo 4 temeljne organizacije združenega dela gradbene operative, in sicer »Graditelj" Slovenj Gradec, »Dravograjski zidarji" Dravograd, ..Stavbenik" Prevalje in Maribor ter temeljni organizaciji združenega dela »Industrija gradbenega materiala" Dravograd ter »Projektivni biro" Dravograd.
' Po več kot 10 letih razprav o nujnosti sodelovanja in povezovanja se bodo s 1.1. 1976 gradbena podjetja iz Slovenj Gradca, Dravograda in Prevalj naposled združila. Seveda pa z oblikovanjem nove organizacije združenega dela »Koroški zidarji" proces združevanja dela in sredstev koroške gradbene operative še ni končan in bo treba čimprej izoblikovati cilje nadaljnjega povezovanja.
• Novoletne prireditve za najmlajše v Mislinski dolini
Na pobudo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenj Gradec in Zveze prijateljev mladine Slovenj Gradec so se prejšnji teden posvetovali predstavniki osnovnih organizacij sindikata ter družbenopolitičnih organizacij o novoletnem praznovanju za predšolske in šolske otroke. Eden od poglavitnih dogovorov sestanka je, da bodo prihodnje leto poskrbeli tudi v Mislinjski dolini za enotno obdaritev vseh predšolskih in šolskih otrok.
Sprejeli pa so program novoletnih prireditev za letošnje leto.
S sodelovanjem šol, vzgojnovar-stvene ustanove, delovnih organizacij in krajevne skupnosti Slovenj Gradec bodo pripravili sprevod dedka Mraza, lutkovne igrice, kino predstave in druge prireditve.
Sprevod dedka Mraza, ki bo imel postanek pred blagovnico Nama v Slovenj Gradcu, pa bo organizirala osnovna organizacija Zveze socialistične mladine uprave občinske skupščine.
Zadnji ponedeljek, 15. decembra, je bila v Slovenj Gradcu plenarna seja Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenj Gradec, na kateri so pregledali uresničevanje stabilizacijskih prizadevanj v temeljnih organizacijah združenega dela ter ocenili rezultate 9-mesečnega gospodarjenja v Mislinjski dolini Razpravljali pa so še o analizi o uresničevanju samoupravnega delavskega nadzora v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v Mislinjski dolini
Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo gostovalo s komedijo Bulgakova „Zoj-kino stanovanje" v Slovenj Gradcu to soboto, 20. decembra, Predstavi bosta ob 17. in 20. uri na Ekonomskem šolskem centru Slovenj Gradec.
Občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenj Gradec je dala pobudo, da bi v središču Mislinjske doline ustanovili mešani pevski zbor in gledališko skupino.
• POSVETOVANJE
Realni programi in možnosti SIS
Na posvetovanju o predlogu Resolucije o družbenoekonomskem razvoju Slovenije in o skupni porabi v letu 1976, ki je. bilo v Slovenj Gradcu 11. decembra, so sklenili, da bodo razprave o predlogu resolucije kar najbolj konkretne, posebno pozornost pa bodo namenili razpravi o slabostih, ki so najbolj zaznavne v letošnjih gospodarskih gibanjih.
Soglašali so s predlogom za kritje izgub v železniškem gospodarstvu in elektrogospodarstvu, poudarili pa so, da bi kazalo čimprej sprejeti nov način za kritje teh izgub, če že ne bomo z oblikovanjem cen zagotovili kritja stroškov.
Ob obravnavi predloga za skupno porabo v prihodnjem letu pa so v Slovenj Gradcu menili, da je treba realno prikazati možnosti in programe samoupravnih interesnih skupnosti, tako v občini in republiki, saj so, kot je mogoče ugotavljati, nerealni in prenapeti, manjka pa tudi prednostni red.
• Naposled
»Koroški zidarji«
Delovni koletkivi gradbenih podjetij Slovenj Gradec, Dravograd in »Stavbenik" Prevalje so se na zborih delavcev 10. in 11. decembra, izrekli za združitev koroške gradbene operative v novo organizacijo združenega

't



Stane Bec (drugi z leve) je dobil zlato vrtnico
• OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA VELENJE_
Odprli turistični biro
Večnamenska dvorana prelomnica pri nadaljnjem razvoju turističnega gospodarstva
Naša oddelčna konferenca
0 Letne seje občinskih odborov sindikatov
Z letno skupščino občinskega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma Velenje, kije bila prejšnji petek, 12. decembra, so se začele v Šaleški dolini letne skupščine občinskih odborov sindikatov. Doslej so se na letnih sejah zbrali tudi že delegati občinskih odborov sindikata delavcev stanovanjsko-komu-nalne dejavnosti, tekstilne in usnjarske industrije ter vzgoje in izobraževanja, za danes popoldan pa je sklicana letna seja občinskega odbora sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva.
Na letnih sejah občinskih odborov sindikatov obravnavajo poročila o delu odborov v letošnjem letu, sprejemajo programe dela za prihodnje leto ter znova ocenjujejo akcijo za stabilizacijo in poglabljanje samoupravljanja. Več občinskih odborov sindikatov pa bo na letnih sejah izvolilo nove delegate v republiške odbore.
Še v mesecu decembru, do 25. decembra, bodo letne skupščine občinskih odborov sindikata delavcev trgovine, kovinske industrije, gradbenih delavcev ter delavcev prometa in zvez. V tem času pa bo tudi ustanovna seja novega Občinskega odbora sindikata delavcev energetike in premogovništva Velenje.
•	Posvetovanje predstavnikov združenega dela Šaleške doline
Občinski svet Zveze sindikatov Velenje je v sredo, 17. decembra, pripravil posvetovanje predsednikov osnovnih organizacij sindikata, konferenc osnovnih organizacij sindikata ter predsednikov delavskih svetov temeljnih in drugih organizacij združenega dela z območja šaleške doline. Posvetovanje je sodilo; -V okvir prizadevanj velenjskih sindikatov, da bi pospešili uresničevanje stališč in sklepov VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Predstavnikom združenega dela Šaleške doline so razgrnili oceno gospodarskih gibanj v občini Velenje v razdobju januar - september 1975 in smernice za nadaljevanje skupne akcije za stabilizacijo in poglabljanje samoupravne, obravnavali so predlog družbenega dogovora o delitvi dohodka na območju občine Velenjp v letu 1976, pa priprave na ustanovitev Kluba samoupravijavcev Velenje ter na letne skupščine osnovnih organizacij sindikata ter letne seje konferenc osnovnih organizacij sindikata.
•	Seja predsedstva velenjskih sindikatov
V torek, 16. decembra, je Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje na svoji redni seji obravnavalo predlog družbenega dogovora o delitvi dohodka na območju občine Velenje v prihodnjem letu ter priprave na ustanovitev Kluba samoupravijavcev Velenje in na letne skupščine osnovnih organizacij sindiakta v Šaleški dolini.
V sejni dvorani novega sodišča je bil v torek zvečer občni zbor turistično olepševalnega društva Velenje, na katerem so sprejeli pravila društva, izvolili nov 11-članski upravni in tričlanski nadzorni odbor, in podelili diplome posameznikom za lepo urejeno okolico hiš ter sprejeli program dela za prihodnje leto. Nihče ni izrekel javne pohvale društvu za preteklo dejavnost, čeprav nedvomno sodi društvo med najbolj delavne v občini. Vendar takšne pohvale tudi ni bilo treba izreči. Saj ga je izrekla že celjska turistična zveza, ki je tudi letos izbrala Velenje za najlepše urejeno mesto na tem območju. To pa je vsekakor najlepše priznanje turističnemu društvu Velenje in vsem tistim, ki si prizadevajo, da bi bilo Velenje resnično mesto zelenic in cvetja.
Kljub temu, da je bilo Velenje izbrano za najlepše mesto na celjskem območju, pa še vedno ni vse tako urejeno, kot bi moralo biti. Udeleženci zbora so izredno kritično spregovorili o urejenosti parka in zahtevali, da je treba čimprej storiti vse, da bo park imel spet takšne izgled kot ga je imel po zgraditvi. Pri tem so poudarili, da bi k ureditvi parka morali pristopiti vsi, ne pa le krajevna skupnost na območju katere je. Ob vsem tem se je treba zavedati, da je bil park narejen z žulji mnogih velenjskih gospodinj, zato je nerazumljivo ravnanje nekaterih posameznikov, ki delajo na račun parka različne kombinacije: da bi ga zagradili (s stanovanjskimi objekti) ipd. Tudi v zvezi s Pako bo treba čimprej nekaj ukreniti, saj postaja vse bolj onesnažena. V nič boljšem stanju ni otroško igra-lišče.
V razpravi so udeleženci ponedeljkovega občnega zbora tu-ristično-olepševalnega društva Velenje še posebej poudarili, da pomeni izgradnja nove večnamenske dvorane, v kateri so dobili tudi svojo turistično pisarno, pomembno prelomnico v nadaljnjem razvoju tirističnega gospodarstva. V dvorani se je že doslej zvrstilo nekaj prireditev, ki so bile zelo dobro obiskane. Seveda pa se je z izgradnjo tega izredno lepega objekta še bolj pokazala potreba, da Velenje nujno potrebuje nov hotel oziroma da bo treba čimprej stopiti v akcijo za zgraditev dodatnega trakta k hotelu Paka, s čimer naj bi se povečale nočit-vene zmogljivosti, ki so sedaj tako rekoč v Velenju že v stag-
naciji. Če hočemo doseči nadaljnji korak pri razvoju turističnega gospodarstva je v zvezi s tem dejal predsednik SOB Nestl Žgank, bo treba čimprej začeti akcijo za združevanje vsega gostinstva v občini, nato pa še gostinstva in trgovine. Velike možnosti so v občini tudi za razvoj zdravstvenega turizma v Topolšici. Tako lepih naravnih pogojev - čist zrak, voda, mir, lepo okolje ni daleč naokoli. Le izkoristiti jih je treba.
Člani turističnega društva so dali v javno razpravo tudi samoupravni sporazum o sodelovanju pri razvoju turistične dejavnosti v velenjski občini. Sporazum, ki naj bi ga podpisale vse temeljne in druge organizacije združenega dela ter posamezne skupnosti in društva, skratka vsi, ki jim je razvoj turistične dejavnosti v občini v posebnem interesu, naj bi zagotovil nemoteno, sistematično in organizirano delo ter pospešen razvoj turizma.
Na zboru so izvolili nov 11-članski upravni odbor. V njem so Danica Hercog, Stanko Hudales, Miha Valenci, Avgust Jeriha, Milan Kneževič, Maijan Kolenc, Avgust Tanjšek, Maijan Vodušek, Mirko Sajko, Stanko Perko in Gustav Verdev. Tričlanski nadzorni odbor pa sestavljajo Alojz Jevšenak, Jože Kandolf in Mirko Žolnir.
Ob koncu občnega zbora so podelili turistične plakete Velenja posameznim članom ter priznanja 25 občanom za lepo urejeno okolico njihovih hiš. Prvi trije Stane Bec /Konovo), Avgust Jeriha (Cesta na griču) in Ivan Pirnat (Graškogorska) pa so prejeli zlato, srebrno oziroma bronasto vrtnico.
Naša razredna skupnost je imela 13. novembra prvo oddelčno konferenco. V 7. a razredu je 33 učencev, od tega 20 deklet in 13 fantov. Konference seje udeležilo poleg učencev in razredničarke še nekaj učiteljev, tovariš ravnatelj in pedagoginja.
Konferenco smo vodili učenci s pomočjo razredničarke. Učenci smo bili razdeljeni v skupine.. Vsak učenec je sodeloval v eni skupini. Vsaka skupina je imela določeno nalogo. Ena je morala proučiti graje in pohvale in o tem poročati, druga učni uspeh, tretja disciplino, četrta je pregledala učbenike, če so opremljeni z ovitki in podobno.
V prvem četrtletju smo dosegli 97-odsto-ten učni uspeh. Samo en učenec je imel negativno oceno iz angleščine. V tem času smo imeli pet neopravičenih ur in sedem vpisov v dnevnik.
Ob koncu smo sklenili, da bomo v naslednjem obdobju poskušali doseči 100 odstoten učni uspeh in da bo najnižja ocena celotnega razreda tri. Z nekoliko truda in medsebojne pomoči bomo ta uspeh lahko dosegli. Na učbenike bomo pazili, da bodo ob koncu leta po možnosti prav takšni, kot smo jih dobili. Boljši učenci bodo slabšim pri učenju pomagali. Izdelali bodo tudi obrazce, s katerimi bo šola obveščala starše o tem, kako se otroci uče. V njih ne bodo le kazni in opomini, ampak tudi pohvale, katere starši raje vidijo.
JANUŠA RAZDEVŠEK, 7. a Osn. šola Antona Aškerca
Pomagala sem stari ženici in starčku
V šoli smo se pogovaijali, kako bi pomagali ostarelim ljudem naše okolice. S sošolcem Jožetom sva se odločila, da bova. pomagala Deberškovima. Sredi marca sva krenila k njima. Bila sta naju zelo vesela, bila pa sta zelo presenečena.
Najprej sem pomila posodo in tla, sošolec pa je nanosil drva in premog. Potem pa sva z ženico odšli grabit. Jože je nosil odpadlo listje v jamo, kjer smo ga kasneje sežgali. Hitro smo končali z delom. Zenica in starček sta naju povabila na večerjo, ponujala pa sta nama tudi denar. Nisva ga vzela, saj nisva prišla zato pomagat. Še sedaj rada grem pomagat, kadar koli imam čas.
ANICA PETEK, 8. c Osn. šola Antona Aškerca
Naš razred
Turistično plaketo Velenja so podelili tudi predsedniku skupščine občine Velenje Nestlu Žganku
Naša učilnica je lepa in prostorna. Južno in zahodno steno obdajajo okna. Sedim v tretji vrsti od oken v drugi klopi.
Ko hišnik odpre šolska vrata, vdremo na hodnik kot čreda, ki jo preganja trop volkov. Vsak teče proti svojemu razredu in to tako bobni, kot da bi se utrgal plaz. Saj se po svoje tudi je. Toda naš razred seveda še naprej „bobni", saj imamo razred čisto na koncu hodnika. V razredu smo, dokler ne pride tovarišica, strašno „mirni". Lovimo se, tepemo se, ko pa tovarišica vpraša, kdo se je tepel, ji odgovorimo: „Saj smo se za hec."
Do glavnega odmora se lepo mirno učimo, potem pa spet vse znova. Pa se enemu polije kakav, drugemu je eden pojedel kruh z marmelado in tako dalje. Toda vse se enkrat konča. Vstopi tovarišica in spet se kdo znajde pred vrati učilnice.
Naslednji dve uri je tudi vse lepo in prav. Potem odidemo, kot smo prišli v šolo. Največja gneča je takrat - v garderobi. Tam prerivanja in tepeža ne manjka. Pa kaj, če drugače ne prideš do svojih čevljev in obleke. Tako se konča pol dneva v šoli.
ALEŠ HARTNER, 4.c Osnovna šola Miha Pintar Toledo
Moj sošolec
Moj sošolec je Dean. Oba sva zelo pridna. Če ga razjezim, iie tako močno udari, da se zgrudim na tla. Na tleh ležim samo malo, potem pa se poberem in ga udarim "tako močno, da mu priteče kri iz nosa. Takrat nisva več prijatelja. A če mu dam kaj ali on meni, sva si dobra. Drugače se kregava in tepeva. Nehala sva se kregati in sedaj sediva skupaj. Imava se rada, zato drug drugemu pomagava. Če je treba, pomagava tudi drug™-	ERNO KLANŠEK, 4.c
Osn. šole Miha Pintar - Toledo
Jože Hrastnik, osnovna šola Karel Destovnik Kajuh, Šoštanj: PARTIZANI
Naša razredna skupnost
Razredna skupnost našega razreda šteje 20 mladincev in 12 mladink. Vsi razen treh mladincev smo vključeni v razne krožke. Klub OZN obiskujeta dve učenki, geografski krožek ena učenka, matematični krožek dva, pevske vaje obiskujeta dva, knjižničarski tri in plesne vaje kar 24 učencev.
Mislim, da bi bilo število udeležencev v krožkih večje, če bi bil enoizmenski pouk, saj je med nami veliko vozačev.
LILIJ ANA CIZEJ, 8. c Osn. šola Antona Aškerca
Naša organizacija
Zveza socialistične mladine Slovenije je naša najbolj razširjena mladinska organizacija, saj smo vanjo vključeni skoraj vsi učenci osmih razredov. Člani te organizacije smo postali lani Ze na začetku smo izvolili predsednico in odbor. Predsednica Sabina Šilih vodi naše sestanke. Na njih razpravljamo o osebnih in družbenih problemih, se zavzemamo za skupna stališča, se vključujemo v razne akcije, se izobražujemo in zabavamo.
Na zadnjem mladinskem sestanku je imela tovarišica pedagoginja predavanje o poklicnem usmerjanju. To je bila za nas zelo zanimiva in koristna tema, zato se bomo o tem veijetno še večkrat pogovaijali. Največji cilj naše organizacije je razvijanje samoupravnih odnosov na vseh področjih družbenega življenja, da bomo postali v bližnji bodočnosti dobri samoupravljava.
BERNARDA BODUŠEK, 8. a Osn. šola Antona Aškerca
DRAGI MLADI PRIJATELJI!
Zopet smo prejeli precej vaših prispevkov. Zelo smo jih veseli. Pišite nam, v kakšnih
krožkih delujete, in obiskali vas bomo.
Na osnovni šoli Antona Aškerca je odbor mladinske organizacije na pobudo
mladincev te šole organiziral samoupravni dan. Za to so določili 16. december 1975.
Ta dan so mladinca zasedli vsa prosta mesta na šoli in to od snažilke, kuhaijev do
učiteljev in ravnatelja. Na sestanku pred samoupravnim dnem so mladince s pomočjo
pedagoginje in ravnatelja seznanili o poteku samoupravnega dne na šoli in kako se
morajo mladinci vesti. Na podlagi prošenj, ki so jih napisali mladinci, so razdelili
prosta delovna mesta.
Mislim, da bo takšen dan koristil osmošolcem tako pri izbiri poklica kot pri
dejanski vključitvi v delovno razmene, kar pa ni več tako daleč. .	.....
Lepo pozdravljeni!
m ATLETIKA
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN
MUTA OB DRAVI
Prijateljska srečanja v namiznem tenisu
Minuli teden so se v osnovni )li za Zg. Muti srečali igralci amiznega tenisa tovarne gos-odinjske opreme ,.Gorenje" iz elenja, tovarne Gorenje — uta, Muta ob Dravi in doma-ga TVD Partizan Muta.
Velenjčani najboljši v Celovcu
Na tradicionalnem zimskem krosu v Celovcu so mimo številnih domačih atletov sodelovali še tekači iz
Maribora in Celja ter Velenja.
Vse ženske kategorije in mlajši in starejši mladinci so tekli na progi dolgi 6000 m. Mlajši člani, člani in veterani pa na progi, dolgi 15 km.
Najbolj so se izkazali Velenjčani, saj so osvojili kar pet prvih mest pri starejših mladinkah: 1. Andreja Šverc, 2. Renata Zupančič, mlajši mladinci: 1. Stanko MiMavžina, 2. Rrh, starejši mladinci: 1. Ivan Lampret,
mlajši člani (15 km): 1. Edo Hojan, 5. Marjan Hudej, člani: 1. Milan Balek, 2. Ukič (Klad. Celje), 3. Peter Anic 7. Tone Vedenik. . Med veterani je drugo mesto zasedel Jako.b Grošl.
Pet osvojenih pokalov je izjemen uspeh tekačev atletskega kluba Velenje.
V nedeljo 21. t.m. bodo v Velenju priredili „drugo kolo" tega mednarodnega zimskega krosa na stadionu ob jezeru.
«1111111111^
m g	Mk ■ a	■ •	■	II ■	S * V ■ ■	V	•	■ •
Na Biba Ročk najboljši košarkarji
V prvem dvoboju sta igrah api Gorenje I. in TVD Parti-in Muta. Domačini, za katere a igrala brata Likar in mladi ratnik, so premagali nasprot-ike iz Velenja z rezultatom 2. V tej prvi ekipi Gorenja so jali Povše, Benetek Ž, Zadnje. Druga ekipa Gorenja je rala v postavi Benetek S., Gor-ik, Hribernik ter premagala ipo tovarne Gorenje — Muta rezultatom 5:2.
Ker je zanimanje za namizni mis precejšnje, se bodo ekipe • nova srečale. V prijateljski tur-ir pa bodo vključili še igralce uba „Tempo" iz Pesjega pri Velenju in TVD Partizana iz martnega ob Paki
H.J.
V organizaciji ŠŠD O.S. Biba Roeck Šoštanj je bilo v Šoštanju v okviru pionirskega košarkaškega festivala občinsko prvenstvo v vseh kategorijah. Sodelovalo je 192 košaikaijev, ki so pokazali precej znanja.
Rezultati:
STAREJŠI PIONIRJI: B. Roeck: Šmartno 41:15, A. Aškerc: MP. Toledo 24:17, B. Roeck:K.D. Kajuh 45:22, K.D. Kajuh: Šmartno 28:26, B. Roeck:A. Aškerc 46:37
VRSTNI RED: 1. Biba Roeck, 2. A. Aškerc, 3. K. D. Kajuh, 4. M. P. Toledo, 5. O.Š. Bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki
STAREJŠE PIONIRKE: Biba Rocek:K.D. Kajuh 27:14, Šmartno:A. Aškerc 16:8, K. D. Kajuh:A. Aškerc 21:18, Biba Roeck: Šmartno 31:17
VRSTNI RED: 1. Biba Roeck, 2. Bratov Letonja, 3. K.D. Kajuh, 4. A. Aškerc
MLAJŠI PIONIRJI: 1. Biba Roeck:K. D. Kajuh 34:16, M. P. Toledo:Šmartno 22:7, M. P. Toledo:A. Aškerc 24:20,
Šmartno:K. D. Kajuh 19:18, Biba Roeck:M. P. Toledo 49:
32
VRSTNI RED: 1. Biba Roeck, 2. Miha Pintar Toledo,
RADIO VELENJE
•	UKV frekvenca 88,9 megahercov
•	oddaje: v četrtek ob 15,30,
v nedeljo ob 10. uri
VELENJČANI OSMI
Končano je prvenstvo prve slovenske šahovske lige vzhodne skupine. Med dvanajstimi eki-
VELENJČANI !
Turistično društvo Velenje naproša prebivalce Velenja, ki imajo možnost oddati sobo z eno ali dvema posteljama - lahko jih je tudi več -da svojo pripravljenost sporočijo Turističnemu biroju Turističnega društva Velenje, ki posluje v novi večnamenski dvorani.
Sobe potrebujemo zaradi prihoda ŠTEVILNIH ŠPORTNIKOV, ki bodo prišli v Velenje 26. decembra 1975 na osrednjo republiško prireditev:
»30 LET TELESNE KULTURE NA SLOVENSKEM«
Vaš »DA« lahko sporočite telefonično na št. 850-990 - Turistični biro Turističnega društva Velenje.
pami so tokrat prvič sodelovali tudi Velenjčani.
Zmagovalec je postala ekipa Kovinarja iz Maribora. Šahisti Velenja so se dobro izkazali in z 48,5 točkami zavzeli 8. mesto.
V zadnjem kolu so s šahisti Slovenj Gradca dosegli neodločen rezultat 5:5.
Zmago so dosegli: Cvar, Lip-nik, Stropnik in Hudomalova,
e ATLETIKA
Najmanjši tekmovali
Atletski klub Velenje je v dvorani AD Kladivaija v Celju izvedel prvo pregledno tekmovanje za mlade atlete atletske šole, ki jo imajo na velenjskih osnovnih šolah.
Tekmovalo je 40 tekmovalcev iz osnovne šole Miha Pintar—Toledo in Gustava Šiliha.
REZULTATI:
PIONIRKE 60 m - STAREJŠE: 1. Anita Bizjak (GŠ) 8,2; 2. Vida Majhen (GŠ) 8,4.
MLAJŠE: 1. Vera Felicijan (GŠ) 8,7; 2. Eda Kumer (MPT) 8,7
hotel paka
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
VAS OBVEŠČA
da to rezervacij* za silvestrovanj« te v prodaji v recepciji hotela »PAKA«, tel. (063) 851-220. Zabavala vas bosta ansambel »AVE« In trlo »PIPI«.
2A VELIKO SILVESTROVANJE V NOVI VELENJSKI HALI SO VSTOPNICE V PRODAJ V RECBPCUI HOTELA »PAKA« IN NA NOVOLETNEM SEJMU V NOVI HALI OD 6. DO 20. DECEMBRA ZABAVALI VAS BODO:
—	ansambel »Toneta Kmetca«
—	kvintet »Quo vadiš«
—	kvartet »Ultra«
—	kvartet »The Lechitas«
—	humorist »Breinlkov Vanč« POHITITE Z NAKUPOM VSTOPNIC IN REZERVACIJ.
VLJUDNO VABLJENI!
600 m - STAREJŠE: 1. Anita Bizjak (GŠ) 2:58, 2. Ivana Skledar (GS) 2:09,
MLAJŠE: 1. Donat Ošlovnik (MPT) 2:00, 2. Edo Kumer (MPT) 2:03; 3. Vida Napotnik (MPT) 2:07.
DALJAVA - STAREJŠE: 1. Anita Bizjak 436, 2. Vida Majhen 431,
MLAJŠE: 1. Vera Felicijan (GŠ) 398, 2. Klavdija Jug (GŠ) 392,
VIŠINA STAREJŠE: 1. Vida Majhen (GŠ) 120, 2. Anita Bizjak 120,
MLAJŠE: 1. Karmen Jug (GŠ) 115, Viktorija Pilih (MPT) 115
PIONIRJI: 60 m - STAREJŠI: 1. Zoran Valentič (MPT) 8,1; 2. Oto Fijavž (MPT) 8,2; 3. Bogdan Urh (MPT) 8,2
MLAJŠI: 1. Tomo Konpoš (GŠ) 8,6; 2. Božo Špegel (GŠ) 8 7
' STAREJŠI: 800 m: 1. Bogdan Matovšek (MPT) 2:34; 2. Jože Lazar (MPT) 2:52
MLAJŠI: 1. Zeljko Junačko (MPT) 2:36, Andrej Knez (GŠ) 2:38
DALJAVA - STAREJŠI: 1. Bogdan Urh (GŠ) 498, 2. Miran Janežič (MPT) 473
MLAJŠI: 1. Bojan Božič (GŠ) 440, 2. Tomo Kompaš 419
VIŠINA STAREJŠI: 1. Bogdan Urh (GŠ) 150, 2. Miran Janežič (MPT) 145, 3. Borut Zgonjanin (MPT) 145
MLAJŠI: 1. M. Belcer (GŠ) 140, 2. Oto Sradišnik (GŠ) 135
3. Bratov Letonja, 4. K. D. Kajuh, 5. Anton Aškerc
MLAJŠE PIONIRKE: Ka-juh:A. Aškerc 10:7, Biba Ro-eck:Šmartno 16:8, Biba Roeck: Kajuh 15:11
VRSTNI RED: 1. Biba Roeck, 2. K. D. Kajuh, 3. Bratov Letonja, 4. A. Aškerc
STANOVANJE
PROJEKTIVNI BIRO VELENJE išče sobo s souporabo kopalnice in stranišča.
ZAMENJAVA
TROSOBNO STANOVANJE KOMFORTNO v Celju zamenjam za enako ali dvoinpolsobno v Velenju. Ponudbe pod šifro „Celje-Velenje".
PRODAM
AVTOMOBILSKE DELE za AM*-8 letni 1971, škoda 1970, Sat 750 1968 ugodno prodam. Kol ar Rafael, Celjska 46, Velenje, vsak dan do 16. ure.
remizirala sta Goršek in Novak.
Vrstni red po končanem prvenstvu:
1. Kovinar (Maribor) 75,5,2. Rudar (Trbovlje) 69,3, 3. Branik 68,4; Radenska 62,5, 5. Izbira (Ptuj) 61,5, 6. Fužinar (Ravne na Koroškem) 54,5, 7. Dravograd 50, 8. Velenje 48,5, 9. Slovenj Gradec 48,10. Žalec 42,5, 11. Zagoije 42,5 in 12. Slovenjska Bistrica 37 točk.
Zadnji dve ekipi sta izpadli iz tekmovanja v prvi slovenski ligi.
OBČINSKO SODIŠČE V ŠOŠTANJU s sedežem v VELENJU
r a z g I a š a prosta delovna mesta za O ZEMLJIŠKOKNJIŽNEGA REFERENTA, O STROJEPISKE in O IZVRŠILNEGA ORGANA
za nedoločen čas.
Kandidati za razglašena delovna mesta morajo imeti poleg splošnih pogojev, ki jih predpisuje Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu še najmanj 8 razredov osnovne šole za delovno mesto izvršilnega organa, dokončano srednjo šolo za delovni mesti zemljiškoknjižnega referenta in strojepiske, za delovno mesto strojepiske pa še znanje strojepisja, poseben pogoj za to delovno mesto pa je še uspešno opravljen preizkusni izpi'.
Pismene prijave naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi razglasa temu sodišču.
LICITACIJA
Na seji DS »Integral« Velenje, dne 3.11.1975, Je bil sprejet sklep, da se odproda osnovno sredstvo
KAMION AVALA D4.
Licitacija se prične v ponedeljek, 22.12. ob 9. uri. Izklicna cena je 5.000 din.
TOZD Tovarna usnja Šoštanj -OZD IUV
razpisuje JAVNI NATEČAJ za prodajo
avtomatske telefonske centrale, tipa 4/30 S — 6 POZ 951, izdelane leta 1967 v Iskri Kranj, obratovalne napetosti 24 voltov, za največ 4 priključke na javno centralo in z največ 30 lokalnimi priključki.
Izklicna cena Je 35.000,00 din. Prometni davek plača kupec.
Licitacija se bo vršila v petek, dne 26. 12. 1975, ob lO. uri, v pisarni splošnega sektorja. Tu se dobijo tudi informacije.
KR0JAŠTV0 IN ČISTILNICA
VOVŠEK
STARO VELENJE
vas obvešča,
da so odprli poleg krojaitva tudi čistilnico. Strankam se priporočajo za strokovno čiščenje, krpanje In krojaško cikanje vseh vrst tkanin.
Odprto vsak dan od 7. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure.
AŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, opagando in založništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon 63) 850-087 - Uredništvo Ljuban Naraks, Mira Tamše in Stane Vovk - Tehnični urednik Franci ovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija 1973
- Zdaj izide vsak petek — Cena je 2 dinarja — Letna naročnina je 80 dinaijev — Za inozemstvo 150 dinarjev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine S RS (št 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAS ČAS ne plačujetemeljni davek od prometa proizvodov.
$ MALA ANKETA ® MALA ANKETA f> MALA ANKETA @ MALA ANKETA ® MALA ANKETA
NAŠ ZNANEC
UKV 88,9 megahercev
Karel Stropnik
Ob desetletnici izhajanja tednika Naš čas je Velenje dobilo tudi svojo radijsko postajo. Radio Velenje oddaja na ultrakratkova-lovnem območju frekvence 88,9 megaherca. Oddaja vsak četrtek ob 15.30 in ob nedeljah ob 10. uri.
V sporedu Radia Velenje želimo poslušalce seznaniti z aktualnostmi na našem območju, z zadnjimi novicami, pripravljamo pa jim tudi druge zanimivosti. Seveda ne pozabljamo na glasbo. Da bi bil naš program čim boljši, želimo sodelovati s poslušalci. Zelo veseli smo njihovih nasvetov.
Zanimalo nas je, kako so poslušalci z našim sporedom
zadovoljni, zato smo se odpravili po Velenju. Vprašali smo jih, če sploh poslušajo Radio Velenje, kaj jim v našem sporedu ugaja in kaj ne. Presenečeni smo ugotovili, da posluša Radio Velenje kar precej ljudi,. saj so nam skoraj vsi to potrdili.
MAJDA KREMŽAR: Novica, da bomo imeli tudi v Velenju svojo radijsko postajo, me
je zelo razveselila. Oddaje Radia Velenje redno poslušam in so, moram reči, zelo dobre. Morda bi res lahko posredovali poslušalcem še več novic, vendar sem jaz s sporedom kar zadovoljna. Všeč mi je ker vrtite glasbo tako za mlade kot za starejše poslušalce. Poslušam pa vse vaše oddaje od poročil, Šaleškega mozaika, ki je za tako radijsko postajo po moje nujno potreben, pa do glasbenih oddaj kot je oddaja Izbirajte sami. Ta oddaja mi je zelo pri srcu, saj si poslušalci sami izbirajo glasbo.
DIANA VECERNIK: Mi-
skupnostih. Tudi sicer so vaše oddaje dobre, jaz osebno pa bi želel, da bi vrteli več angleških popevk.
DARINKA KRAJNC: Vseh oddaj nisem poslušala, kolikor pa sem jih, so mi zelo všeč. Zanimivo je prav vse od pogovorov do novic. Mogoče pa bi res lahko vrteli več tuje glasbe. Všeč mi je oddaja Izbirajte sami, ker si poslušalci lahko izberejo popevko. Ugotovila pa sem da imate kar precej plošč.
IVAN KRAŠEVEC: Sporedu Radia Velenje rad prisluhnem.
Ko so se pri nas odigravale najhujše borbe, se je v Škalah rodil Karel Stropnik. Tuje prežival rano mladost, kasneje pa so se morali odseliti, ker so se Škale zaradi izkopavanja
iz samoprispevka. Realizirali
Majda Kremžar
Diana Večemik
Milan Presečnik
Darinka Krajnc
Ivan Kraševec
X v
*C#« Jt
Vojko Jeran
BODICA ZA NA ZADNJO STRAN
Rezervirano
V restavraciji Nama Velenje, „skrbijo", da natakarice nimajo preveč dela Ker imajo veliko prostora, na določeno število miz položijo lističe z napisom rezervirano. Nekega večera smo bili v restavraciji in ker ni bilo prostora, smo se usedli za rezervirano mizo. Prva natakarica se je obregnila, če ne znamo brati, drugp pa nam je prijazno prinesla naročeno. Kasneje smo izvedeli, da postavko na mize lističe zato, da jim na te mize ni treba streči.
Nekega dopoldneva smo se odpravili nad sadne kupe. Vse je bilo zasedeno, precej miz pa je bilo rezerviranih. Ko smo natakarico vprašali, kam se lahko usedemo, nas je napotila za točilno mizo. Drage natakarice, raje smo se odpovedali sadni kupi, saj nas je ob taki neprijaznosti resnično minilo do njih. Vam pa priporočamo, da postavite listke z napisom REZERVIRANO kar na vse mize, saj boste imele tako še najmanj dela.
slim, da smo lahko Velenjčani ponosni, da imamo svojo radijsko postajo. Jaz oddaj Radia Velenje sicer ne poslušam redno, odvisno kako imam šolo. Ob nedeljah pa poslušam. Najbolj mi ugaja oddaja Izbirajte sami. Seveda pa rada prisluhnem tudi raznim pogovorom, še zlasti zato, ker običajno govore ljudje, ki jih poznam. Dobro pa bi bilo, da bi v spored Radia Velenje vključili tudi kakšno otroško, oziroma mladinsko oddajo.
MILAN PRESEČNIK: Tudi jaz včasih prisluhnem oddajam Radia Velenje. Ravno to nedeljo sem poslušal vašo oddajo, ki je bila zelo dobra. Zelo mi je bil všeč pogovor iz krajevne skupnosti in mislim, da so takšni pogovori v vašem sporedu nujno potrebni, naj ljudje v mestih zvedo s kakšnimi težavami se srečujejo ljudje v krajevnih
Najbolj me pritegnejo poročila z raznih sestankov in druge aktualnosti iz velenjske občine. Pogovori so v vaših oddajah zelo zanimivi, seveda pa bi morah vrteti tudi več glasbe.
VOJKO JERAN: Vaše oddaje redno poslušam. Meni so kar všeč. Mladi si pač želimo več glasbe, ki jo vi tudi vrtite. Vem pa, da se morate prilagajati okusu vseh poslušalcev, zato jaz vaših oddaj ne bi spreminjal. Zelo dobro je, da ste v spored uvrstili oddajo Izbirajte sami Podobne oddaje imajo tudi v drugih studiih. Prepričan sem, da so te oddaje posebno med mladimi poslušalci zelo priljubljene.
Tako so nam povedali o oddajah Radia Velenje ljudje, ki smo jih slučajno ustavili na velenjskih ulicah. Mnogi bi želeli, da bi oddajah večkrat na teden.
PREDSTAVILI STIRINAJST NOVIH FILMOV
Uspel III. festival amaterskega filma
Stane Hafnerje prejel kar tri prve
V teden domačega filma, ki je bil v Celju od 8. do 16. decembra, se je vključil tudi kino klub Gorenje. Tako je bil prejšnji petek v prostorih velenjske knjižnice III. klubski festival amaterskega filma, na katerem so mladi ustvaijalci kino kluba Gorenje občinstvu predvajali štirinajst filmov, katere so ustvarili v zadnjem letu.
Po končanem predvajanju filmov so podelili nagrade in priznanja najboljšim ustvarjalcem. Posebna tričlanska žirija, ki so jo sestavljali Franci Križaj — predsednik in Jože Klačnik ter Božo Vračko, je v zvrsti dokumentarnih filmov podelila prvo mesto filmu Preobrat - avtoija Staneta Hafnerja. Med potopisnimi filmi je bil po mnenju žirije najboljši film Zorka Kotnika Po Uzbekistanu. Zvone Gre-benšek je s filmom Steza slonov osvojil prvo mesto med igranimi filmi. Stane Hafner je dobil dve prvi nagradi tudi za film Prekletstvo zaprtega prostora med žanrskimi filmi ter v zvrsti risanih in igranih filmov za film Zdrav duh v zdravem telesu.
Posebne priznanja sta prejela Vito Koprivec za režijo filma Kruh in Stane Hafner za scenarij filma Zdrav duh v zdravem telesu ter za kamero in montažo filma Preobrat.
Tričlanska komisija je izrekla še posebno pohvalo Miru Kermelju za glasbeno opremo filma Srečno življenje nekega krompirja.
Na III. klubskem festivalu velenjskih kinoamaterjev so podelili tudi nagrado občinstva — varjeno plastiko Fant s piščalko, ki jo je posebej za to priložnost izdelal kipar samouk Alojz Jerčič. To izredno lepo nagrado je prejel Zvone Grebenšek za film Steza slonov.
Ob koncu je treba povedati še to, da je festival velenjskih amaterjev dobro uspel. Prikazali so štirinajst novih filmov vseh zvrsti, gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili prostor v knjižnici, pa so spoznali tudi dela štirih novih mlajših avtorjev. To je plod načrtnega dela kinokluba, ki redno prireja tečaje iz osnov kinoamaterstva.
Letos so prvič prikazali 16 mm film, sicer pa so vsi ostali posneti na 8 mm traku. V bodoče bo delo članov kinokluba veliko lažje, saj so dobili svoje prostore v kulturnem domu v Velenju.
premoga pričele pogrezati.
Na Konovo, kjer ima sedaj novo hi|o, so se preselili leta 1957. Že takrat je deloval pri mladinski organizaciji in socialistični zvezi Šalek. Članov je bilo sicer bolj malo, vendar so bili to zelo požrtvovalni in delovni ljudje. Organizirah so veliko udarniških akcij, ki so se jih vsi udeleževali. V tem času je odslužil vojaški rok, ko pa se je vrnil je bil poverjenik socialistične zveze, kasneje pa že blagajnik te organizacije. Takrat se je vključil tudi v gasilsko društvo, kjer je kot pionir sodeloval že poprej.
V	tistem času se je pričela gradnja na Konovem, s tem pa se je pričelo prebujati tudi politično delo v tem kraju. Udarniške akcije so si sledile. Z udarniškim delom so elektrificirali vasico, napeljali vodovod, gradili ceste. To delo pa še vedno poteka s prav takšno vnemo kot nekoč.
Leta 1973 so ustanovili krajevno skupnost Konovo. Obenem pa so ustanovili osnovno organizacijo zveze socialistične mladine, socialistično zvezo delovnega ljudstva, ki je bila in je nosilec vseh akcij, osnovno organizacijo zveze komunistov, pričeli pa so tudi z delom pri enotah splošne ljudske obrambe, imajo pa tud1 svoj pevski zbor.
Konovo še vedno ni dograjeno. Še vedno pomagajo pri elektrifikaciji vasi, gradijo vodovod in kanalizacijo, največ dela pa so imeli v zadnjem času z ureditvijo krajevnih cest. V letošnjem letu so krajani Konovega naredi kar 11 800 udarniških ur in s tem precej zmanjšali stroške izgradnje tega kraja. Poleg rednega samoprispevka pa tudi sami zbirajo samoprispevek za komunalno ureditev kraja.
V	prihodnjem letu bi radi pričeli z gradnjo doma družbenih organizacij v katerem pa bo tudi vrtec. V ta namen bodo porabili tudi sredstva
pa bodo tudi načrte, ki jim jih v tem letu ni uspelo. Med drugim je to tudi razsvetljava njihovega kraja, ter otroško igrišče. Trenutno si najbolj želijo, da bi za svoje otroke organizirali čim boljše in čim cenejše varstvo.
Karel Stropnik
Karel Stropnik je v krajevni skupnosti Konovo zelo aktiven delavec. Tu je pred sednik konference socialistične zveze delovnega ljudstva Konovo, je tudi v svetu delegacij, deluje pa tudi pri sindikatu.
O tem, kako nujno potre-ben je v krajevni skupnosti Konovo dom družbenopolitičnih organizacij, priča to, da imajo vse sestanke Stropnikovi garaži. V njej imajo prireditve tudi vse druge osnovne organizacije. V tej garaži je torej sedež krajevne skupnosti Konovo,
Karel Stropnik nam je govoril samo o krajevni skup nosti, o sebi pa ni povedal skoro ničesar. Čeprav smo iz pripovedovanja lahko ugotovili, da je to človek, ki ne pozna prostega časa, smo ga vseeno vprašali, kaj dela prostem času. Grenko se nasmehnil in dejal: prostega časa sploh nimam, če pa ga imam, urejujem okolico hiše. To mi je v veliko veselje."
Karel Stropnik je torej precej pripomogel, da je Konovo takšno, kot je. Sicer pa je razvoj Konovega nekaj zelo pomembnega v njego. vem življenju.

Proslava dneva JLA
Danes zvečer ob 17. uri bo v velenjskem domu kulture proslava dneva JLA. Ob tej priložnosti bodo ob 16. uri v avli občinske skupščine otvorili razstavo o informiranju o obrambnih pripravah v občini Velenje, pol ure kasneje pa sprejeli mladince v občinsko teritorialno enoto.
• ZADNJA SEJA VSEH TREH ZBOROV MOZIRSKE OBČINSKE SKUPŠČINE_
Obsežen dnevni red
Vsi trije zbori mozirske občinske skupščine se bodo v soboto, 27. decembra, sešh na skupno sejo. Glede na to, da se leto izteka, je dnevni red zelo obširen, saj bodo obravnavali predvidoma kar devetnajst točk. Tako imajo na dnevnem redu osnutka resolucij o družbenoekonomski politiki in razvoju v Sloveniji v letu 1976 ter o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Mozirje ter neposrednih nalogah v zvezi s tem v prihodnjem letu. Razpravljali bodo tudi o več odlokih: začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine za prvo trome-sečje letos, spremembi odloka o proračunu občine za letos, srednjeročnem programu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju republike za obdobje 1976-1980.
Nadalje bodo obravnavali še osnutke družbenega dogovora o ureditvi veterinarsko-higienske službe na območju občin podpisnic m srednjeročnega programa rekonstrukcij in gradenj republiške cestne mreže za obdobje 1976-80 ter razpravljali o družbenem dogovoru o ustanovitvi medobčinskega inšpekcijskega organa.
Poslušali bodo tudi informacijo o poslovanju gospodarskih organizacij v občini v prvih devetih mesecih letos ter vec poročil: o delu delavske univerze, delu sodišča združenega dela v Celju, stanju in problematiki kmetijstva v mozirski občini in poročilo komisije za volitve in imenovanja.