Kdor hoče preveč imeti, dobode premalo.
L [i,rgovec je po cesti jezdil y semenj, a mej potjo mu je zadaj na sedlu osla-*t Jbela ter oilpadla usnijiina vreča, v katero je bil spravil tudi osemsto zlat-
f ' nikov. Takiij za njiin pride nekak tesar, ki \xiio najde, pobere in sto-prav doiud. razveže ter vidi, da so i novci v ujej.   Prvo uedeljo potem je
* bi o v cerkvi te vasi, kder je stanoval tesar, oznaujeno zjutraj, da je osemsio zlatulkov izguldjenih, a kdor jih je rašel, da vzpriine sto zlatnikov obrestka, če prinese, kar je našel. Teaarja uij zjutraj bilo v cerkvi, uego mislil je iti ob 10. uri, in za tega delj nij slišal oznaDda. Ali mej kcsilom je pripove-dorala žena, da se je izgnbilo osemsto zlataikov, a kdor jih prinese, da sto zlatmkov dobode obreatka. rOh, zakaj nijsino noreev naSli mi," rzdahne gospodinja, nda bi zdaj imeli teh sto zlatnikov !u Mož jej re5e: ^pojdi v g6rnjico! V kotn za mizo pod klopjii leži usuijčoa Ttžča. Vzeini in prinesl jo doln!" Zena je Sla, kakor je velel mož, in prinesla vrfčo. Tesar jo zopet razveže in prešteje stitle novce. Bilo je osemsto zlatnikov, baš kakor je v cerkvi oznaail dohoraik. Tesir otide k duhorasmn, ter ga povpraSa, ali je rfa, kar je bilo oznanjeno, da hote dati sto zlatnikov ijnemu, ki prinese iz-gnbljeno vrečo ? Duhovni mu odgovori: ,,to je res!11 A tesar mu de : npo-šljite po trgovea ! VržiSa z novci vrM je najdena." Trgovec je priSel vesel, in preStiSvži novee tesirju vrgcl dva zlatnika, govorfeS: ,,na! ta dva zlatnika ti darujein ; kajti uže poprej si odštel sebi sto zlatmkov iz vriSSo, t katerej jih je bilo devetsto." Tesar zavpijc: nne govdri lakč! Nijsetn vzel aiU srebmika niti zlatnfka! Kolikor je v tvojej Tržči bilo, toliko je 8e zdaj. Pošten človek sem 1" — Zaradi tega prepira so bili novci nesčni v siidnico, a tvgovee in tesžr sta Sla olia pred si5dca. Tožbo sta pognala in tekla jo dolgo; a napiisled jo bil urofijn din, katerega se jima 3Odba razglisi. Zbralo se je mnogo ljudij, slišati hotefiih, kakii bode sojeno. Najprvo sodee povpraSn trgovca, ali more priseei, da je izgubil res devetsto zlatnikov '/ Trgovec reja: Bkaj iie bi mdgel!" S6dec mu ve]i: ,,vzdigni prste in pris&si!" TrgOveC priseže. Potem sodeo povpraSa tesirja, & more i on priseči, da nij uaSel več, nego li osemsto zlatnfkov ? Tesar odgovori: nkakii ne bi!" in priseže. A zdaj sodoc reče: rol.iil sta prisegla prav. Trgovec ! poišči foega, kateri je naSel tvojii devetsto zlatnikov, a ti, pošteai tesar moj! uživaj, kar ti je Bog na cfato vrgel, dokler se ne oglasi, kdor je izgubil res oaemsto zlat-nikov!" — Vsak je pohvalil sodbo, in tudi je hvalna, kajti laž je v njcj za ilbo udarila sama sebe, ter izpolnii se je progovor: kdor hoče prevee imeti, dobode premalo.