Švicarski dnevnik "Neu« Ziircher Žaitung" .anekr je 23.julij a t.l. t: krmilu od meseca februarja, že na obnovi kompromisa priobčil pod gornjim naslovom sled« Tretji Titov kabinet, ki .je na zasleduje bolj radikalno smer od prejšnji med Belgradom in Londonom sestavljene vlade«. Po^.LzLbčitvi demokrata Milana Grola in bivšega zunanjega ministra Subašiča je nova federa¬ tivna ustava zahtevala rekonstrukcij o vi ade, ki bi mogla izpeljati nove naloge zveze in dežela. Komunisti so zasedli ministrsko pred¬ sedstvo in vojno, notranj.e, finančno in industrijsko ministrstvo ra¬ zen' ter a pa še predsedstvo v gospodarskem svetu. Režim je pa lahko razglasil, da komunisti ne razpolagajo z večino in da sestava vlade po volitvah povsem ustreza razmerju v Enotni fronti. Z razdelitvijo številnih gospodarskih resorov 3 c prikrili diktaturo levičarjev.De¬ jansko se gospodarska politika se ne more odpovedati, Medtem ko se je položaj prehrane izdatno izboljšal, trpi industrija vsled po- manjkanja surovin in kvalificiranih delavcev. V sedanjem težkem pre¬ hodnim času so zato dobavke UBRRA-e izredno dragocena pom 06 . Kljub temu pa zastoja zunanje trgovine še dosedaj niso mogli premagati. Kot država na Jadranskem morju trpi Jugoslavija pod dejstvom, da se njena politika opira na vzhod, doSim teži njeno gospodarstvo na za¬ hod. Jugoslavija je kot prva država vzhodnega bloka dosegla konsolidacijo v svojih zunanjih odnošajih z . novimi pogodbami z Ru¬ sijo, Poljsko, Albanijo in Češkoslovaško,Razmerje med Belgradom in Sofijo še ni dokončno urejeno, ker 6akajo na podpis mirovne pogodbe z Bolgarijo. Ker ho6e Jugoslavija prevzeti stražo ob Jadranu”, se j e_v_zadnjih tednih obrnila ostro proti zapadu, pri čemur sta ji prišla tržaški spor in Mihajlovičev proces zalo prav,v Tito je to v svojem govoru v .Cetinju izrecno potrdil. Tudi ministrski predsednik slovenski komunist Ivah Kardelj, je izjavil v zvezni skupščini, da vlada odločitve glede Trsta ne more priznati. la konferenci zunanjih ministrov v Parizu je-Jugoslavija veliko dosegla. Revizija zahodne meje, predvsem pa pridobitev Zadra, Reke in otokov Cresa, Lošinja,- in L as tava je bila samoposebi umljiva. Toda Jugoslavija je dobila razen vojaško važnega otoka Lastovk še Istro s Puljem in Porečom. Kraljevina Karadjodjevifcev bi se z ozirom na potrebne dobre odnošaje z zapadom in vsled drugačnih koristi srbstva zadovoljila mogoče z delitvijo Istre na črti Rase. Titove zahteve po Trstu, Gorici in soški meji, ki jih je zadnji čas še raz¬ širil Z" zahtevo po Kanalski dolini pri Trbižu, pa ustrezajo željam slovenskih nacijonalistov, predvsem pa koristim vzhodnega bloka, ka¬ terega moramo danes upoštevati kot gonilno silo na Balkanu. Podpis vojaške pogodbe med Jugoslavijo in Rusijo začetkom junija je močno vplival na potek dogodkov. Tita so pri njegovem zadnjem obisku v Moskvi spremljali načelnik generalnega štaba Popo¬ vič »važni notranji minister-general Aleksander Rankovič in srbski m^lriistrski predsednik Heškcvio. Ob tej priliki je maršal Tito pode¬ lil ruskemu admiralu Kuznecovu, šefu. generalnega štaba maršalu' gasi- Štev.165 Domači glasovi, 17 .VIII. 1946.-* 2s i h levskemu in artilerijskemu poveljniku generalu Voronovu najvr Marsikatera notranja trenja so povsod nacijonalnr zunanji politiki.ki se sedaj obraža proti zahodu, pozneje pa se zna obrniti proti iugu„ Preganjanje katoliške cerkve m zagrebškega nadškofa Stepinca ^ se je še poostrilo. Hrvatski kmetje, ki stavijo svoje u.ps na v begunstvu živečega dr.Mačka, tvorijo se vedno resno opozicijo, ki se dosedaj še nikoli ni zadovoljila z nobeno diktaturo. Bivši zunanji minister Subašič, ki je izšel iz HSS, živi kot zasebnik v Zagrebu. Bivši minister Smoljan in podpredsednik HSS inž.Košutič sta še vedno v zaporu.,, Razmer j e med režimom in srbskim, kmetom^se je tudi poostrilo. Belgrajska "Borba" je napadla voditelja srbskih kme¬ tov, Dragoljuba Jovanoviča in ga proglasila za "reakcijonarja", če¬ prav je z a stopala njegova stranka koristi levo usmerjenih malih kme¬ tov. Kljub ločitvi Cerkve od države so tudi odnošaji do pravo¬ slavne Cerkve še nerazjasnjeni. Ta bi se mogla, podobno kot pravo¬ slavna duhovščina v Bolgariji in Romuniji, opreti na Rusijo in ta¬ ko okrepiti panslavistična stremljenja. Usmrtitev generala Mihailo¬ viča odpira novo revolucijonamo razdobje, ki pod geslom "prosta_ pot za Tita*’ zavestno odklanja tradicije srbstva. Z novo ustavo je Srbiča razdeljena, zato se o srbski zgodovini ne govori. Jugoslavi¬ ja išče danes novo razmerje med Srbi, Hrvati Slovenci in -Crnogor- ■. ci. Panslavizem in Leninovi nauki pa povsod nalete na izrazit indi¬ vidualizem vseh Jugoslovanov in na. demokratskega duha Srbov, ki se ne bo nikoli pomiril z novo ustavo. Na mesto uničene velikosrbske ideje more nekega dne stopiti zopet misel o "združitvi vseh Srbov". Kljub temu pa bo notranji razvoj ostal zavisen od stali¬ šča, ki ga bo Jugoslavija zavzela v političnih, gospodarskih in kul¬ turnih razprtijah med vzhodom in zahodom. Te razprtije se pa šele pričenjajo.'Misel, da bi se režim pod pritiskom razmer mogel menja¬ ti in se počasi približati zapadnim demokracijam, je Sporna. Kampanja, ki še razvija z naslonitvijo na menjajočo se taktiko Sovjetov proti Vel.Britaniji, se je v Belgradu posebno poostrila. London se je v. očeh partizanov kompromitiral, ker' je podpiral bivše begunske vla¬ de in se celo pokazal kot "gnezdo reakcije", čeprav je med vojno ravno Vel.Britanija Tita najbolj podpirala. V mesecih po teheranski konferenci je splošno vladalo pre¬ pričanje, da bo Jugoslavija, ki nikdar ne sme priti vvplivno območje samo ene velesile, najboljši porok za dobro britansko-rusko sodelo¬ vanje na Balkanu. Tej teoriji, na kateri je slonela še druga Titova vlada, je bilo usojeno le kratko življenje. V boju med socijalizmom in komunizmom so na zahodu dosedaj zmagali socijališti. Na vzhodu pa.so nasprotno večje uspehe dosegle komunistične stranke, ker so * se opirale na Rusijo in predvsem, ker so izkoristile praktična izkustva vzhodno-evropske velesili v zadnjih tridesetih letih. Jezuitski p.dr.Maks Jožef ^etzger je pred binkoštmi leta 1939 naslovil na protestantsko duhovščino odprto pisno, v katerem jih v Gospodovem Duhu vabi k edinosti. "Ko jev viharju prišel Duh v po¬ dobi gorečih jezikav, je vsak sprejel klic Gospodov v svojem jeziku. In vsi so bili krščeni k novemu življenju, bili'so "eno telo" Kristu¬ sovo, "^den v Kristusu"... Vera dobro, da smo ravno v tem needini, ker se le težko moremo sporazumeti, kakšno.edinost je Gospod v oni uri mislil. V tem-smo.si pa gotovo edini, da je srčna odtujenost, da no¬ tranja nasprotnost, ki obstoji med "kristjani" različnih "ver" in se ne da utajiti, odvratna Gospodovi volji iir zahtevi. Enemu Gospodu '7 Štev, 165 Domači glasovi, 17.VIII. 1946, -— Str, in enemu Mojstru odgovarja les "vsi bodite bratje 1 '.*. Ko smo si en¬ krat v tem edini, da mi vsi enako trpimo vsled prokletstva verske razcepljenosti in cerkvenega nasprotstva, je s tem resnično naprav., že velik korak k edinosti. Mogoče smo si bolj, kot to na zunaj po¬ kažemo edini v tem, da bi cerkvena enotnost, ki je enkrat obstojala., no smela nikdar biti razbita ter mogoče tudi ne bi bila, ko bi imela več Njegovega Duha in ko bi bila vsak čas spoznavna po jeziku sv. Duha- kot občestvo svetnikov.. . Da, mod-nemi bi gotovo ne bilo resnejših nasprotij, če bi taka "Cerkev" sv.Duha nas zopet združila v "eno telo" Kristusovo. V žalostnem malodušju ne vidimo realnih možnosti, ki bi k temu mogle pripeljati. Kot sedaj stvari stoje in kakršni so ljudje, se nam zdi skoraj nemogoče, da bi postali tudi na zunaj vidni "en pastir in ena čreda". Preveč stvari nas loči in dela nepremostljive... šili pa smo pozabili Gospodove besede, da kar je nemogoče pri človeku, je možno pr i Bogu ? Ali Mu nočemo zaupno prepustiti, kdaj in kako bo" deTal" s' svojo milost jo, toda neprestano moliti za binkoštni čudež?,,. Kaj nas more ovirati, da istočasno in kot z enih ust kličemo h Go¬ spodu; "Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo"?... Kaj naj še pri¬ de nad nas, da bomb razumeli Gospodov glas? Ali naj bo Kristusova beseda sodba nad vsem; "Po tem kodo spoznali, če ste moji učenci, ako se boste ljubili med seboj". Moj brat! Ako čujete srčni utrip one¬ ga, ki Vam to piše, ali ne boste stegnili roke, da sklenete z njim "bratovščino ? Ni zahrbtne misli za klicem nepoznanega.Njegov klic preko prepada je zaenkrat klic posameznika brez cerkvene od.obri.tve. Ali pa niso nešteti, ki se Bogu hvala, vedno viharneje kličejo?... Da Gospod bo poslal "dobrega Duha" onim, ki so ene misli in ga za to prosijo brez presledka. In en sv.Duh bo svojin postavil "eno te¬ lo" kot na prvi binkoštni dan. Ali smem pričakovati odgovora?" Pismo je imelo velik odmev. Čeprav so posamezni označevali dr, Ketzgerja kot prebrisanega agenta propagande fidei ali kot zvi¬ tega jezuita, vendar je okoli 50 pisem pokazalo, da je oklic mnogo protestantov globoko presunil. Razveseljiv razvoj medsebojnega' zbli- žanja je privedel v Binkoštih 1939» do pomembnega poskusa "ekumen¬ skega srečanja" v Mei-tingu. Znatno število protestantskih duhovnikov in lajikov je bilo več dni v gosteh pri Družbi Kristusa Kralja. Kalc- šen je bil uspeh večdnevnega skupnega bivanja? Seveda se od prvega tovrstnega srečanja ne more pričakovati še kak pomemben "uspeh". Razgovor pa je nedvomno odstranil mnoge predsodke in nerazumevanja ter dal obema strankama marsikako pojasnilo in navodilo. Družinsko - prisrčno razmerje med obema udeležencema pa je samo po sebi ojačilo željo, da bi bila med vsemi učenci Kristusovimi taka resnično kr¬ ščanska ljubezen do bližnjega vedno bolj dejavna. Katoliško - cer¬ kvenemu mišljenju ne nasprotuje samopriznanje, da so velike napake in nerodnosti v Cerkvi sami bile povod odpadov mnogih udov od "tele¬ sa" Cerkve* Ni nekatoliško temveč celo zelo važno spoznanje, da mo¬ ramo znotraj Cerkve marsikaj obnoviti, da bomo pripravljeni za na¬ loge, ki nas v tem času čakajo. Tudi nasprotna stran je očuvala mno¬ go dragocenega, česar mi v pretiranem nasprotstvu do odpadniške eno- stranosti reformacije ne cenimo zadosti. Ne farizejska samozavest, temveč resnično krščanska ponižnost, ki spozna tudi svojo krivdo in jo v pokori skuša premagati, nas bo usposobila, da bomo vredno orodj v rokah Boga za težko a silno pomebno nalogo; Združitev vsega krščan¬ stva v vidni eni sveti katoliški in apostolski Cerkvi, ' ("Le.be mit der Kirche") A r ERIKAN5KI IGSLMIK PROTI riški veleposlanik v Moskvi, trdi SOVJETSKEMU IMPERIJALIZMU. Villiam v svoji ravnokar izšli knjigi Bullitt, v letih 1933 - 1936 ame- "Velika zemeljska obla", da hoče Štev, 165 Domači glasovi, 17-VIII.1946 . Rusija osvojiti svet za komunizem. Med drugim piše sledeče: -“"Združe¬ ne države naj se ne obotavljajo uporabiti atomsko bombo in tako zaustaviti nove zločine sovjetske¬ ga imperijaliz^a. Ruska. zunan j a politika nikakor ni skrivnostna, temveč stalno naperjena na posta¬ vitev komunistične diktature na vserri svetu. .Zato se tudi ne more ugoditi Stalinovim zahtevam.Kon¬ čno bomo prispeli tako daleč, da bomo morali ali zaustaviti ruski imperijalizem ali pa podleči Sta¬ linovi moči. Samo v našo lastno narodno korist je, da zaustavimo nadaljne Stalinovo napredovanje v času, ko so njegove armade že da¬ leč od naših obrežij in ko imamo že v rokah sredstva, da ga lahko zaustavimo." Buliitt predlaga dalje, da bi Združene države orga¬ nizirale "obrambno ligo", v kate¬ ro bi prestopile vse države za- padne poloble, angleški imperij, f itajska in zapadne-evropske dr- ave. ("Neue Zurcher Zeitung" 16. 7.1946.) BEGUNSKA VLADA. "Salzburg er Volkszeitnng" z dne 13»t.m. pri¬ naša daljše posebno poročilo svo¬ jega pariškega dopisnika o jugo¬ slovanski emigraciji. Dopisnik na¬ vaja stranke, ki so zastopane v vladi' in sicer: Srbska radikalna stranka, ki jo vodi Stanojevič, demokratska, katero vodi ljuba Davidovič. agrarna, katero vodi Pribičevic, socijalistična Topalo- vič, nacionalna Jevtič, Hrvate zastopa dr.Maček, Slovence pa dr. Krek in dr.Jelenc. 450.000 D.P. RO PRESELJENIH.. Pc poročilu glavnega tajništva UNO bo njej podrejena mednarodna begunska organizacija prevzela delo UNRRA~e, kar se tiče oskrbe beguncev in preseljenih oseb. S‘ dem bo prešl^ skrb za okroglo 900.000 oseb" na mednarodno be¬ gunsko organizacijo. Ta organiza¬ cija namerava v letu 1947 skrbeti za begunce in preseljence; stro¬ ški so predvideni na 160 milijo¬ nov dolarjev. Posebna skrb bo po¬ svečena novi naselitvi teh brez¬ domcev. Predvidoma bodo v letu 1947 mogli preskrbeti nov dom 450.000 osebam, za ostale bo or¬ ganizacija še dalje skrbela. Te načrte pa bodo mogli le uresni¬ čiti, če jih bo odobrila glavna skupščina UNO in če bodo vse dr¬ žave - članice vplačale svoje prispevke. ("Salzburger Nachri- chten" 13,8.1946.) ' 'AVSTRALSKI POSLANIK 0 RUSIJI. "V Rusiji je nastala strašna vo¬ jaška kasta. Z izjemo preganjanja Judov ima ruski sistem vse'zo¬ prne lastnosti organizacije, za katero uresničenje smo se leta dolgo borili." Maloney je še pri¬ pomnil, da ne verjame, da bi pod takimi okolnostmi bil mogoč miren razvoj. Svet se zato nahaja v ta¬ ki zmedi, ker to odgovarja, ruskim željam.("Neue Zurcher Zeitung", 10.7.1946.) MARoAL PETAIN. Predsednik vichyjske vlade, bivši francoski narodni junak, maršal Petain je bil vsled sodelovanja z Nemci ob¬ sojen na dosmrtno j-eco. Ker se je njegov branitelj pritožil, da z njim'prestrogo postopajo (zaprt je v trdnjavi na otoku Yeu južno od izliva reke Loire v morj e),j e vlada izdala uradno poročilo,kjer med ostalim pravi: "Jetnik ni nastanjen v trdnjavski kleti kot se to .trdi, temveč v prvem nad¬ stropju. Ima sobo z mizo in stra¬ nišče s tekočo vodo. Bolniško posteljo z žimnico, ki se nikakor ne mor.e primerjati s "pričnami" drugih jetnikov, vsako jutro na lastno željo sa m p*ospravi, ker "vojak si mora znati sam pomagati", pravi maršal sam paznikom. V osta¬ lem ima pisalno ™izo in zadosti stolov, da lahko sprejema običajne obiske: svojo ženo, ki ga dnevno po eno uro obišče, in trdnjavske¬ ga zdravnika. Petain prejema ena¬ ko hrano kot pazniki, vendar pre¬ jema po zdravniškem navodilu več¬ krat posebne priboljške vsled vi¬ soke starosti in dolgoletne bole¬ zni. V prostem času se ukvarja s študijem angleščine in branjem ča¬ sopisov. Strogo nadziran je vsled svojega položaja in odgovornosti, ki jo ima nadzorno osobj e.Vendar prenaša maršal ta nadzor popolno¬ ma mirno.(Neue Ziircher Zeitung).