ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI KEMIKA D. D. ZAGREB Priporoča svoje preiskušene preparate: ŽIVALSKEGA OGLJA za zdravljenje vseh motenj prebavnega trakta, posebno sledeče: CARBO ANIMALIS tablete a 0,40 g in prah za recepturo; najčistejše živalsko oglje z zanesljivim adsorptivnim delovanjem. Originalne škatljice a 50 tabl. CARBOACID „KEMIKA“ tablete po 0,40 g Garbo animalis impregnirane z 2°/o solno kislino (HC1.) Orig. stekleničice s 50 tabl. CARBOPEPSIN tablete z vsebino 0,25 g Carbo animalis in 0,25 g pepsina. TANNOCARBON „Kemika“ tablete z 0,20 g Garbo animalis in 0,20 g Tannin. albuminat. Orig. škatljice po 50 tabl. ie a 0,45 g Carbo animalis in Sennae sicc. lika“ tablete a 0,25 g Carbo ani-i, 0,25 g Magnozon-a in 0,005 g ce po 50 tabl. Imenovani preparati živalskega oglja omogočajo vršenje uspešne in hitre individualne terapije pri vseh obolenjih prebavnega trakta. Izvolite dajati piednost domačim preparatom ter se teb vedno posluževati. Naslov uredništva in administracije: Zdravniški vestnik • Golnik. CARBOLAX 5“«' Orig. škatljice po 50 tabl. MAGNOCARBON „Kei mah; Extract. Belladonnae. Orig. škatlji nyyi m ahob-maj PUHLMAN N-ČAJ PUHLMANN-TEE (Marke Rspon) Ojijka robeitćil3_ ZDRAVILIŠČE TREBUŠNIH ORGANOV IN PREOSNOVE ROGAŠKA SLATINA ima v svojih treh vrelcih „TEMPEL“ „STYRIA“ in „DONAT“ izvanredno lekovito slatino, ki s svojo silno trans-mineralizacijo organizma najugodnejše upliva na organske funkcije, njih ve- i;efativno in hormonalno regulacijo, ndikacije: Vse bolezni želodca, črevesa, jeter, žolčnih kamnov, ledvic. Sladkorna bolezen in giht. Sezona 1. maj—30. september. - Gospodje zdravniki! Zahtevajte prospekte in vzorce vode pri direkciji zdravilišča ROGAŠKA SLATINA! PUHLMANN CAJ znamke .RIPON* več kot 25 let priznan pri akutni lo kronični bronhiti, ker izvanredno omiljuje draženje h kašlju, zlasti pri asthma bronchiale ker lahko razsluzi. Doziranje: Pri odraslih 10 —15 g = 2 navadni žlici na 1 I vode, vkuhati na pribl. s/3. Prvo polovico je Izpiti zjutraj gorko, ostalo 2—3 ure predno ležemo spat, pravtako segreto. Odobreno od Ministarstva narodnoga zdravlja z. Br. 18260., 29. IX. 1931. Originalni omot ca 125 g za 6 dni . Din 30'— Originalni omot ca 500 g za 3 tedne Din 100'— Literatura in poskusne količine pošilja; Puhlmann & Co., Berlin O. 171, Müggel-Strasse 25—25 a Bil D JifMH: PH. MR. TICHY BÜU-H0R60S (Ml Umi« zelo aktiven jetrni preparat za injekcijo po prof. Gänsslenu, Tübingen. Za kontinuirano in depotno zdravljenje perni ciozne anemije, anemije po malariji in vseh anemij nejasne etiologije. Dobro sredstvo v rekonvalescencf. Pri krvavitvah izboljšuje sesirjenje krvi. ORIGINALNI OMOTI :^5 in 25 ampul po 2 ccm "3 ampule po 5 ccm „ Zastopstvo za Jugoslavijo: „JUGEFA“ K. O.1 Beograd Zagreb Kao sretstvo koje stišava kašalj i dejstvuje sedativno, Dicodid »Knoll« daleko je podesniji od Codeina. Dicodid »Knoll« ako se ispravno dozira ne izaziva gotovo nikakovih nuzpojava (Nausea). Vrlo retko uzrokuje opstipaciju. Rp. Dicodid-Tabletten »Knoll« Cevčice sa 10 i 20 tableta po 0,005 g. Cevčice sa 10 tableta po 0,01 g. Odrasli uzimaju: 2-3 puta dnevno 0,005-0,01 g. KNOLL A.-G., kemičketvornice, Ludwigshafen a. Rh. Glavni zastupnik za Jugoslaviju: Mr. Draško Vilfan, Zagreb, Ilica 204. ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI ____UREDNIŠTVO IN HDMINISTRflCIJfl: DR. R. NEUBflCIER — GOLNIK_ Štev. 11. 30. NOVEMBRA 1934. Leto VI. Obča državna bolnica v Ljubljani — Ods. za kirurg, oriop.: Šef prim. dr. Minar. Pomen myelografije za lokalizacijo tumorjev hrbtnega mozga. Dr. BRECELJ BOGDAN, sekundarij Intravertebralni iumorji, med katere ne prištevamo samo tumorjev hrbtnega mozga v ožjem smislu, marveč pravtako one, ki izhajajo iz obdajajočih ga open ter sprednjih in zadnjih korenin, niso nikake redkosti. Obdukcijska statistika, ki jo je objavil Schlesinger na podlagi 35.000 primerov kliničnih sekcij izkazuje na približno vsakih 330 slučajev po en tak tumor, torej v ca 0.3°/0. Dejstvo, da so torej tumorji hrbtnega mozga pogostejši, kot pa jih diagnosticiramo, opravičuje trditev, da je diagnoza: Tumor me-dullae spin. težavna in da jo še danes kljub vsem diagnostičnim pripomočkom moremo le redkokdaj z absolutno gotovostjo staviti. Medtem ko nam pri tumorjih lobanjskega mozga poleg lokalnih, splošni simptomi naraščajočega pritiska v notranjosti lobanje (glavobol, bruhanje, zastojna pupila itd.) usmerjajo in v svojem nadaljnem poteku vedno bolj utrjujejo diagnozo, pogrešamo pri intravertebralnih tumorjih odgovarjajoče splošne simptome popolnoma. Zraven tega se bolezen razširja počasi in često pretečejo meseci in leta predno se pojavijo vidnejši izpadi sensibilitete in motilitete ter funkcijonalne motnje vegetativnih organov. Prav ta počasen potek je le prepogosto vzrok, da se zadovoljimo z diagnozo kot: Brachialgia, interko-stalna nevralgia, rheumat. muscul. itd. Z druge strani pa nam zamore tumor hrbtnega mozga prikazati znake popolnoma slične drugim obolenjem ter nam v svojem nadaljnem poteku podati tipično sliko multiple skleroze, meningomielitide (Oppenheim), amyotrofične lateralne skleroze in dr. ter nam tako popolnoma zabrisati sled. Umevno je nadalje dejstvo, da ne opazujemo pri tumorjih hrbtnega mozga tiste vzročne odvisnosti med njihovim histološkim ustrojem in pa kliničnim potekom kot sicer v medicini, marveč zavisi tu maligniteta oz. benigniteta obolenja predvsem od lege, t. j. višine segmenta, v katerem se tumor nahaja, njegovega razmerja do mozgovnih open oz. korenin ter smeri njegove rasti. Bolj kot histološka je za kirurga torej važna topografska opredelitev intravertebralnih tumorjev. Topografsko razmerje tumorja do hrbtnega mozga pa je zopet dvojno: prvič z ozirom na prostopadno os (opredelitev po segmentih) in drugič z ozirom na prečni prerez. Tumor mora ležati extra- (redko) ali češče intraduralno; slednji pa zopet extra — ali intramedularno. Pravi, extraduralno ležeči tumorji so v primeri z intraduralnimi jako redki. (Oppenheim označuje njihovo razmerje z 1:15). Pretežna večina tumorjev hrbtnega mozga ima svoj sedež v dorzalncm segmentni. Ebbergova opazovanja (na podlagi 100 slučajev) nam kažejo 54% tumorjev v torakalnem, 32% v cervikalnem in komaj 14% v lumbosakrelnem segmenlu ter v kaudi. Vsa diagnostika kirurških obolenj hrbtnega mozga sloni v prvi vrsti na točni in izčrpni neurološki preiskavi. Nadvse pestra slika motoričnih in sensibilnih ohromenj in draženj, parez in anestezij, krčev in bolečin, povzročenih bodisi radi izpadov inervacij, bodisi radi draženj sosednih segmentov, je kaj često pripomogla do previsoke lokalizacije dozdevnega tumorja. Prav posebno še velja to za spodnje predele hrbteničnega kanala. V nasprotju z dokaj jasno simptomatiko je bila pred uvedbo myelografije v predelu med 10. thorakalnim in 2. sakralnim vretencem določitev višine tumorja skoroda nemogoča, ker povzročajo predvsem extraduralno ležeči tumorji v višini lumbalnih segmentov malone iste simptome kot oni v kaudi. Novejše kemične, serološke in citološke metode za analizo Jikvorja cerebrospin. so znatno pripomogle k zboljšanju diagnostike intraspinalnih tumorjev. Dvojna punkcija subarachnoidealnega prostora nad in pod tumorjem, ki stvarja tkzv. „spinalni blok“ — je pokazala, da zapade tisti del lik-vorja, ki je radi blokade popolnoma oddvojen od ostalega in ne dobiva več svežega dotoka, specifičnim, kvalitativnim spremembam kot so : Xanthochromia (rumena tingiranost v barvi), zvišana množina beljakovin, nagnjenje h koagulaciji, radi večje količine fibrina (Froinov syndrom). Dvojna punkcija likvorja pa nam je tudi v drugem oziru v mnogočem koristila, medtem ko nas je seznanila z drugim važnim diagnostičnim faktorjem t. j. pritiskom likvorja, pri čemer pa ne polagamo tolike važnosti na absolutni pritisk, marveč na razliko med pritiskom v cisterni cerebello-medullaris in onim v lumbalnem predelu. Posebno jasno nam to razliko v primerih spinalnega bloka pokazuje Queckenstedtov poskus. Pri pritisku na vratne vene se radi staze v venoznem sistemu lobanje in lobanjskega mozga pritisk likvorja zviša in se ta zvišani pritisk — v primeru proste pasaže — ^enakomerno razširja po vsem subarachnoidealnem prostoru. Cim pa se pojavi katerakoli ovira med cisterno na eni in lumbalnim predelom na drugi strani — tedaj se omeji zvišani pritisk likvorja le na cisterno, medtem ko ostane nespremenjen v spodnjih lumbalnih segmentih. V povsem novo ero pa je vstopila kirurgija hrbtnega mozga z uvedbo myelografije, t. j. z vbrizgavanjem kontrastnih spojin v subarachnoide-alni prostor. Kot njeno predhodnico naj omenimo od Dandy-ja (1919) izvedeno p n e u m o gr a fi j o . Ta je kot prvi insufliral zrak oz. kisik v ZDRAVNIŠKI VESTNIK 11./1934. K članku: dr. Brecelj — Pomen myelografije za lokalizacijo tumorjev hrbtnega mozga. Slika 1. Myelogram, 24h po inj. Lipiodola: Kontrast leži v dveh neenakih porcijah v višini L. — Slika 2. Myelogram 3 dni po inj. Lipiodola: Parcijelen, a trajen „stop“ kontrasta med L5 in S,. Lanunectomia je podala na tem mestu extraduralno ležeč tumor, ki je bil in toto extirpiran spodnje lumbalne segmente in nato rentgenološko opazoval dvig zračnega mehurja v likvorju do mesta obturacije, kjer je zadel ob tumor in mu tako označil njegov spodnji pol. Nezavisno od njega je Bingel (1921) po insu-flaciji zraka rentgenološko opazoval ventrikle in iz nedostajanja insufliranega zraka v njih sklepal na tumor, ki ovira pasažo. Vendar je bila pneumo-grafiji usojena le kratka življenska doba in je spričo veliko sigurnejših diagnostičnih uspehov, ki so bili doseženi z myelografijo, postala kaj kmalu nepotrebna in obsolentna. Prvi početki myelografije datirajo iz leta 1912, ko sta P. Krause in Simons predlagala vbrizgavanje 5% Collargola po predhodni punkciji 10— 20 ccm likvorja. Njima so sledili drugi avtorji (Lippmann) z več ali manj srečno izbero drugih kontrastov — vendar brez pozitivnih rezultatov. Prve uspele poskuse pa sta napravila francoska avtorja Sicard in Forestier (1921). Sicard se je bavil s proučavanjem terapeviičnih učinkov jodovih spojin na različne procese hrbtnega mozga in je pri tem nekoč pomotoma injiciral preparat subduralno, mesto epiduralno, kot je nameraval. Ob tej priliki se mu je porodila misel, da bi slične injekcije mogle služiti v diagnostične svrhe in je pričel na rentgenu opazovati pot, ki jo napravlja vbrizgani kon-trakst. S tem je bil položen temelj novi metodi v fizikalni diagnostiki me-dularnih procesov, ki je svojo vrednost najboljše pokazala s tem, da jo je v teku dobrega desetletja prevzel ves medicinski svet in je postala tako v neurologiji kot v kirurgiji neobhoden diagnostičen pripomoček. Ce si po teh uvodnih besedah ogledamo metodo s praktične strani, kot jo izvajamo dandanes, se nočemo pri tem muditi toliko s tehničnimi podrobnostmi, marveč bomo skušali kritično premotriti njene izsledke ter pretehtali njeno zanesljivost upoštevajoč pri tem tudi event. nevarnosti, ki so žnjo v zvezi. V myelografične svrhe uporabljamo danes dvoje preparatov in to sta: Lipi o dol (Lafay) in pa Jodipin (Merck). Lipiodol predstavlja 40—45% jodovo raztopino v makovem olju, medtem ko vsebuje Merckov Jodipin 20—40 % raztopino joda v sezamovem olju. Po predhodni izpraznitvi 1 ccm. likvorja vbrizgamo prav toliko izmed zgoraj omenjenih kontrastov s pomočjo subokcipitalne punkcije v cisterno cerebello-medullaris. Kontrast prične radi svoje večje specit. teže, takoj descendirati in doseže — v primeru proste pasaže t. j. če ne naleti v svoji poti na kako oviro — v nekaj sekundah ali minutah dno duralne vreče, kjer se sesede v obliki obrnjenega stožca. Rentgenološko kontroliramo descendiranje kontrasta, katerega vidimo pri presvetljavi kot temno senco, ki se jasno odraža od kontur vretencev, ki polagoma drči navzdol in potrebuje v normalnih odno-šajih za pot od cisterne do kraja duralne vreče ca 20 sekund., V primerih pa, ko zadene kontrast v svoji poti na oviro, opazimo na rentgenu, kako padajoča senca nenadoma obstane. Ako ovira, izhajajoča bodisi iz hrbtnega mozga bodisi iz oddajajočih ga open, popolnoma zapjrefv pot, tedaj .obtiči vsa množina kontrasta in sicer trajno na njenem zgornjem polu. Ako pa omenjena ovira le deloma zapira pot, tedaj se< kontrast sicer tudj ustavi ob njej — vendar le začasno. Polagoma po kapljicah pasira ožino in v nekaj urah ali včasih celo dnevih doseže dno duralne vreče. Čas, ki ga uporabi kontrast za descendiranje in oblika, ki jo zavzame nad tumorjem kakor tudi oblika in konfiguracija posameznih kapljic so znaki, ki so v medsebojni odvisnosti in za gotova obolenja značilni. Ker seti znaki ponavljajo pri posameznih vrstah tumorjev z gotovo zakonitostjo, je bilo mogoče tekom let na podlagi empirično pridobljenih izsledkov zgraditi dokaj obširno in zanesljivo sistematično diagnostiko na podlagi myelogramov. Poleg običajnega hitrega padca kontrasta pa opazujemo tudi pri prosti pasaži počasno descendiranje, trajajoče včasih do 48 ur. P e i p e r je mnenja, da zavisi tempo descendiranja predvsem od individualno variabilne množine likvorja. Za sigurno diagnozo potrebujemo torej celo serijo slik, katere posnamemo v večurnih ali večdnevnih razdobjih. Kot že omenjeno more tumor delno ali popolnoma obturirati suba-rachnoidealni prostor in temu odgovarjajoč opazujemo trajni ali samo začasni (temporerni) kontrastni „stop“ ali zastoj. Intramedularno ležeči tumorji skoraj nikdar ne privedejo do popolnega spinalnega bloka in spričo tega ne opazujemo v teh primerih trajnega zastoja kontrasta. Extrame-dularno ležeča ognjišča pa često popolnoma zapirajo suberach. prostor, prav tako tudi duralno in extraduralno rastoči tumorji in povzročajo trajni zastoj kontrasta. Oblika, ki jo zavzame injicirani kontrast nad tumorjem, je različna in zavisi od tesnine pasaže in ustroja tumorja. Trajanje zastoja kontrasta, oblika, ki jo zavzame nad oviro ter njegovo zadržanje pod in nad blokom so najvažnejši momenti, ki nas šele po njihovem skupnem vrednotenju privedo do pravilne diagnoze. Povdariti pa je treba, da je prav ta diferencijalna diagnoza med intra in extramedularnimi tumorji jako težavna in da nam tu tudi myelogram ne more podati vselej končne odločitve, kakor nam tudi ne more izdati vrsto tumorja. Na našem oddelku smo imeli prvič priliko izvesti myelografijo pri 24-letni pacijentinji A. M., ki je bila poslana v bolnico radi ischiadičnih bolečin in pri kateri smo na podlagi kliničnih znakov (Neuralgia n. ischiad., retentio alvi et urinae) ter izvida neurološke preiskave (motnje sensibilitete v obliki Reithosenanaesthesie) pričeli sumiti na tumor v lumbosakralnem predelu hrbtenice, ki povzroča radi mehaničnega pritiska na kaudo omenjene simptome. V svrho točne lokalizacije smo pac. predlagali izvedbo mye-lografije, v katero je privolila. Myelograme, ki smo jih pri tem primeru pridobili nam pokazujeta naši sliki. Slika 1. nam kaže konfiguracijo, ki jo je zavzel kontrast (v našem primeru Lipiodol) 24 ur po injekciji, pri čemer opazimo, da v omenjenem času ni dosegla vsa množina kontrasta dno duralne vreče, marveč, da ga je dobro dve tretjini ostalo v višini zad* njega lumbalnega vretenca. — Slika 2. nam kaže stanje kontrasta 3 dni po injekciji. Tudi po treh dnevih kontrast še ni pasiral ožine, ki leži kot razvidno med L5 in Slt marveč je ostal v dveh neenakih porcijah nad in pod oviro. — Pred seboj imamo torej delen, a trajni zastoj kontrasta, pov- zročen nedvomno po tumorju, ki pritiska na caudo, ovira pasažo in se klinično manifestira po zgoraj omenjenih simptomih. — Operacija je v našem primeru potrdila diagnozo: točno na mestu zastoja kontrasta je ležal extraduralen tumor, ki je objemal duralno vrečo in ki se je pri histološki preiskavi izkazal kot: angiofibrolipoma (sakralen teratom). Bolnica je po 4 mesecih popolnoma ozdravljena zapustila bolnico. Kakor je tudi myelografija tehnično nadvse enostavna ter lahko izvedljiva, tako ne bi mogli trditi, da je tudi popolnoma brez nevarnosti za pacijenta in je radi tega potrebna velika pažnja in vestna priprava bolnika. Najmanj 10 dni preje pacijent ne sme biti lumbalno punktiran, ker tudi male množine krvi v likvorju morejo skaliti sliko. Preiskusiti moramo preje tudi pac. na ev. jodovo-idiosynkrazijo, ker vsebuje kontrast razmeroma veliko količino joda. Takoj po injekciji, ki jo izvršimo v sedečem položaju, moramo biti pripravljeni na lahen šok z jako frekventnim pulzom, nenadnim ozno-jenjem, globoko bledico itd. ki se včasih stopnjuje do nezavesti. Prva dva dni mora pac. zdržema sedeti v postelji in šele nato mu polagoma znižujemo zglavje; v tem času nastopajo često silni glavoboli, bruhanje, zvišana temperatura itd. To so znaki tkzv. kemične m en in gi tide, ki jo povzroči visoko koncentrirani kontrast, ki pa po večini ni težke narave in prestane, ne da bi zapustila kake posledice. Vendar pa ni spričo omenjenih dejstev priporočljivo vbrizgati v nobenem primeru več kot dva ccm kontrastnega olja (E. Heymann). V literaturi pa najdemo zabeležene pri nekaterih avtorjih tudi težje komplikacije, ki so nastopile po vbrizgavanju kontrastov v subarachnoidalni prostor. Tako poroča H. R. Müller o osmih myelografijah, katere je izvedel z Jodipinom in pri katerih je v 5 primerih opazoval popolni, v treh pa nepopolni zastoj kontrasta. Pri neki 39 letni bolnici, pri kateri je myelogram pokazal popolni stop kontrasta v višini VI. th. vretenca, je nastopil 24 ur po injekciji Jodopina exitus letalis. Sekcija ni podala ni-kake poškodbe, niti krvavitve, marveč izrazito kompresijsko myelitis z menin-gealnimi adhezijami radi caries thorakalnih vretenc 1—3. V drugih primerih je opazoval jake neuralgične bolečine, pareze ter motnje od strani sečnega mehurja in le trije slučaji so ostali brez vsakih komplikacij. Radi omenjenih izkušenj priporoča avtor myelografijo šele potem, ko so izčrpana vsa ostala diagnostična sredstva, — predvsem pa detaljno neurološke preiskave in šele njihovi nepopolni oziroma nedoločni izvidi stavljajo indikacijo za myelografijo. Svari tudi pred ambulantno izvedbo myelografije in predlaga, da se slednja uporablja le na onih zavodih, kjer je dana možnost za event, takojšnjo operacijo. Radi popolnosti omenjamo, da so bili v zadnjih letih uvedeni poleg specifično težjih, descendirujočih, tudi spec. lažji ascendirujoči kontrasti, ki se vbrizgavajo med I. in II. lumbalnim vretencem. Tak kontrast splava po likvorju navzgor ter se ustavi ob spodnjem polu tumorja in nam tako pokaže njegovo spodnjo mejo. Vendar so ti rezultati še popolnoma nesigurni- V primerih nepopolnega spinalnega bloka splava kontrast ob tumorju navzgor, doseže cisterno in stranske ventrikle lobanjskega mozga radi česar morejo nastopiti težke komplikacije. Znano je tudi dejstvo, da se vsi omenjeni kontrasti silno počasi resorbirajo. (Še po sedmih letih je bil rentge-nološko ugotovljen kontrast v dmalni vreči) in je spričo tega treba računati s trajnimi okvarami, ki jih utegne povzročiti ascendirujoči kontrast v lobanjskem mozgu. Uporaba specifično lažjih kontrastov se zategadelj praktično ni mogla uveljaviti in jo večina avtorjev odklanja. Iz gori navedenih dejstev smemo končno trditi, da je myelografija pripomogla predvsem k točni lokalizaciji intraspinalnih tumorjev in s tem bistveno pripomogla k zboljšanju operativnih rezultatov. Eventuelne nevarnosti oziroma komplikacije, ki včasih nastopajo, zdaleč ne morejo zmanjšati vrednosti metode kot take, ki nam pokaže bolezen že v njenih, prvih početkih in tako omogoči tudi zgodnjo operacijo. Zusammenfassung Dr. B. Brecelj: Die Bedeutung der Myelographie für die Lokalisation der Rückenmarksgeschwülste wird an einem selteneren Falle illustriert. Bei einer 24-jährigen Patientin, die wegen rechtseitiger Ischias-Beschwerden zur Behandlung kam und bei der sich im weiteren Krankheitsverlaufe Blasen- und Mastdarmstörungen einstellten, bestand schon klinisch der Verdacht auf eine Geschwulst im Cauda-Gebiete. Die Myelographie (subdurale Einspritzung von 1 ccm Lipiodol) ergab einen partiellen »stop* des Kontrastmittels in der Höhe von L5 — S(, der bei folgenden Kontrollaufnahmen durch drei Tage lang unverändert blieb. Die daraufhin folgende typische Laminectomie ergab genau an derselben Stelle eine extradurale Geschwulst (histol. Angiofibrolipoma) die in toto entfernt wurde. Vollständige Heilung. Keine Störungen seitens des eingeführten Kontrastmittels. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|l|||||llll!llll!llllllllllll!llllllll!llllllll!l!llllll!l!!ll!lllllllllllll!lllllllll!llll|||l!ll!llll||||||l!l||||||l!ll!lltli!lilllllllllll!ll!j||||l!ll!l!ll!1|lll!illlll Društvo medicincev v Ljubljani poziva vse g. zdravnike, ki še niso vrnili knjig D. M., da jih vrnejo čimprej! — Odbor. linil!lill|||||||||||llI|]||||||||l||Hll|||t|||||il!ll1ltlil!llllll!llllllIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIllUltlllllllllllllllllllll|l!Illlllllilllllilllllllllllllllll{illiI!I|lllllll!llilill!llllt;:ilill(Illll!lilllill!llllillillllIIIIHIIIIIIi::i» Iz oto-rhino-laryng. oddelka obče drž. bolnice v Ljubljani —Šef, dr. J. Pogačnik. Cholesteatoma auris sin., meningitis purulenta, abscesus lobi temporal, sin. sanat. DR. JANKO POMPE, asistent. Možganski abscesi, ki se razvijejo radi gnojenja kosti lobanje in njenih votlin, so po večini otogeni, redkeje rhinogeni. V 91 % otogenih so kriva kronična gnojenja in le v 9 % akutna. V dveh tretjinah je sedež teh abscesov v temporalni regiji velikih možgan, v eni pa v malih možganih.. V kroničnem razvoju tvorijo abscesi debelo pyogeno membrano in lahko dosežejo velike dimenzije. Izmed več na tukajšnjem oddelku ozdravljenih slučajev naj popišem sledečega : 12.19. 33. R. B. 52 let, zidar. 15 let mu teče smrdeč gnoj iz levega ušesa. Zdravi, se je v bolniški blagajni, kjer mu je bila večkrat nasvetovana operacija, katero je pa odklonil. Pred petimi dnevi ga je začel boleti tilnik, imel je močan glavobol, visoko vročino, tresel ga je mraz. Hodili ne more, ne bruha, ne vrli se mu v glavi. Pripeljan zvečer z rešilnim vozom. Slat, praes.: Desno uho: residui po vnetju srednjega ušesa, sluhovod suh-glasna govorica 3 m. V levem sluhovodu, katerega zadnja zgornja stena ni znatno upadla, smrdeč gnoj z luskinami. V atiku granulacije. Proč. mastoid, ni občutljiv na pritisk. Weber na levo, Rinne negativen, c4 skrajšan, glasna govorica ob uhlju, šepela ne sliši, spontanega nystagmusa nima, pri izpiranju z mrzlo vodo močna reakcija. Fundi normalni. Facialis in abducens nista prizadeta. Tilnik otrpel, Kernig in Babinski najdena. Pupile enake, reagirajo, bolnik zelo slab, shujšan, odgovarja počasi na vprašanja. Jezik obložen, po pljučih bronhitični hropci, v urinu albumen v sledovih. Bolnik pade pri vseh legah glave vedno na desno. Temp. 39'7°, puls 100, slabo napet. Lumbalna punkcija: liquor zelo moten, pod pritiskom. Takojšnja operacija v etrovi narkozi (dr. Pompe). Izvršena radikalna in meningitis operacija po Neumann-u. Ves proč. mastoid, je skleroziran. Velik cholesteatom, ki zavzema cavum, antrum; periantralni prostor se je zazrt pod facialis in je prerastel tegmen do dure, kjer se nahaja velik ekstraduralni absces. Vsa dura proti velikim možganom je zelenkasto razbarvana. Odkrijem jo do zdravega. Sinus prost, v njem tekoča kri. Plastika. Punkcija možganov z debelejšo iglo na omenjenem mestu dure da zelenkasti gnoj. Incisio dure in možganov, skozi katero gredo zrnate klešče v < a. 4 cm globoko votlino. Pri tem se izlije velika množina gnoja. Uvede se ozek steklen drain, tamponada, injekcija cylotropina intral venozno. Bakteriološki izvid likvorja: Kulture ostale sterilne. Bakteriološki izvid gnoja iz antruma: mešana flora s sporogenimi bakterijami. 14/9. Tem. zjutraj 37°, zvečer 36'8°, puls 78. Amnestična aphasia, dnevna preveževa. 18/9. Tem. 38'8°, puls 88, temp. 39'3U, puls 84. Tipična senzorična aphasia, pacijent somno-lenlen, ne odgovarja na vprašanja, mnogo spi, incontinentia alvi et urinae. Ker noče ničesar zavžiti, redilni klysma. Rana dobro granulira. Gnojna sekrecija iz abscesa. Bronhitični hropci po pljučih deloma doneči. 20/9. Temperatura 37‘4°, puls 104, temperatura 37'9°, puls 96, iz abscesa manjša sekre-cija, rana lepo granulirana. 23/9. Temperatura zadnje dni subfebrilna. Danes zopet 38T°, puls 84. Pri reviziji abscesne votline se izlije velika množina zelenega gnoja. Uveden je širši drain. 25/9. Temperatura 36'4°, puls 84, pacijent se počuti dobro, je čistejši, gleda razumno, rad je, prične razumevati. Paraphasia perseverira. 30/9. Potek b. p. Aphasia se vidno boljša. Opusti se drenaža, rana za uhljem zarašča. 18/11. Rana za uhlem zaceljena, votlina prostora suha. Samo še sledovi sensorične apha-sije. Bolnik sliši po lastni izjavi na levo uho boljše kot na desno. Ozdravljen odpuščen v OUZD. Dasiravno je zavzemala celotno sliko purulentna meningitis, je bila vendar relativna bradikardija 100 pri 39'7° združena s počasno govorico — natančnejše preiskave na afazijo težko stanje bolnika ni dopuščalo — in stalnim padanjem na desno nezavisno od lege glave suspektna na možganski absces. A. Rejtö piše (6), da so imeli vsi njegovi slučaji, ki so prišli v manifestnem stadiju na kliniko, meningitis, ki je zakrila druge simptome, ravno tako kakor pri našem slučaju. On je vedno odkril duro srednje možganske kotline in je mogel najti potom punkcije možganski absces. Ti abscesi lahko nastanejo potom infekcije per continuitatem in takrat nastopi radi obolenja kosti tudi meningitis ali pa potom septične tromboze venoznega sistema. V našem slučaju je ležal absces na tipičnem mestu po Körnerju, ki je na podlagi obdukcijskih izvidov dognal, da se nahajajo skoro vsi otitični možganski abscesi zelo blizu kraja primarnega gnojenja v ušesu ali os temporale in da so mnogokrat v zvezi z njim. O tozadevni operaciji piše, da se lahko združi izpraznjenje možganskega abscesa z odstranitvijo bolne kosti, ker je pri abscesu v temporalni loputi skoro vedno obolela gornja kostna stena cavuma ali entruma in navadno leži absces s svojim najnižjim delom ravno na tem mestu. Pri našem pacijentu je bilo isto: močna sprememba tegmen-a ter dure in nad njo absces v možganih. Meningitis je bila purulentna, vendar sterilna, takorekoč concomitira-jočega značaja. Na Neumann-ovi kliniki jo primerjajo hypopyonom pri ulcus serpens. Z ozdravljenjem abscesa je tudi ona prenehala. Radi zelo velikega abscesa smo izvršili samo enkrat lumbalno punkcijo. Bolnik je dobival intravenozno cylotropin. Interesantno je to, da so se symptomi od prve stopnje senzorične afazije po operaciji zelo poslabšali in potem v teku zdravljenja preko parafazije in perseveracije izgubljali do ozdravljenja. Isto poroča tudi J. Kompanejetz (4) in drugi avtorji. Pri prevezavi smo uporabljali male ozke steklene draine v razni velikosti, kakor jih je dr. Pogačnik upeljal na oddelku. Drugih načinov, kakor izpiranje abscesa z H202, upeljava traka namočenega v H202, jodoformtraka itd. se nismo poslužili. Ozdravljenje možganskih abscesov je posebno pri večji dimenziji redko in še redkejše pri takih, ki imajo poleg tega še izrazito meningitis. Najugodnejši čas za operacijo je začetek manifestnega stadija, ki traja po Jan-sen-u 1 do 3 tedne. Naš slučaj je bil manifesten že ca. pet dni. Zusammenfassung: Dr. J. Pompe: Cholesteatoma auris sin., meningitis purul. absc. lobi temp. sin. sanat, Verfasser berichtet über einen Fall von Schläfenlappenabscess, der sich infolge eines Cholesteatoms des linken Ohres entwickelte und der trolz einer schweren eitrigen Menigitis und totaler sensorischer Aphasie durch Operation gerettet werden konnte. Patient ist jetzt als Vorarbeiter in einer Fabrik tätig. Literatura: 1. A. Denker und W. Albrecht: Lehrbuch der Krankheiten des Ohres und der Luftwege 1925. 2. O. Körner : Lehrbuch des Ohren- Nasen- und Kehlkopfkrankheilen 1930. 3. S. Kompanejetz: Über zentrale Hörstörungen bei Schläfenlappenabszessen. — Monatsheft für Ohrenheilkunde und Laryngs-Rhrinologie XI./33. 4. W. Stupha : Schläfenlappenabszess bei chronischer Mitlelohreilerung links. — Monatsheft für Ohrenheilkunde und Laryngs-Rhinologie I1./33. 5. Carl Garre, A. Borchard : Lehrbuch der Chirurgie 1923. 6. A. Rejtö: Ueber otogene Grosshirnabszesse an der Hand von neun Fällen. — Monatsheft für Ohrenheilkunde und Laryngs-Rhinologie. Razvoj govora i njegove smetnje. DR. HINKO FREUND, preistojnik ambulatorija za mane govora. Nadaljevanje. III. Smetnje u razvoju govora. Kao što nam se normalni razvoj govora ukazuje kao produkt stalne ¡konvergencije unutrašnjih nagonskih sposobnosti i sila i vanjskoga uplivi* sanja sa strane okoline, tako su dakako i smetnje toga razvoja uslovljene djelom unutarnjim, djelom vanjskim faktorima. Najteže smelnje nastati će onda, ako temeljni preduvjeti za razvoj govora, koje smo upoznali kao intaktnost sluha, opće tjelesnog'duševnog razvoja i aparata za govor nijesu dani. Gluhoća. Za razvoj govora intaktnost sluha od odsudne važnosti: djete koje od rodjenja ne čuje, ostaje nijemo. No ta nijemost nije apsolutna: što više, ovakovo se dijele prve godine ne razlikuje znatno od djeteta sa sluhom, te se izražava skoro jednako kao ono vikanjem i nagonskim tepanjem. Dakako da razvoj govora kod gluhoga djeteta ne može dalje napredovati, tako da većinom ne doseže ni stepen nagonskoga oponašanja govora. Na mjesto akustičkoga oponašanja stupaju pokazne i imitatorne geste, koje osobito kod normalne inteligencije, postaju neobično živahne, upravo glumačke. Oštrim promatranjem usana može takovo djete ipak kadkada izgovarati neke jednostavne riječi (mama tata). Time i razumijevanjem mimike i gesta okoline pri govoru može takovo djete pobuditi utisak, kao da čuje. I nagluhost većega stepena imadu sličnu posljedicu kao gluhoća, te prouzrokuju nijemost. Usljed slabih i nedostatnih akustičkih utisaka rijete i ne posvećuje nikakovu pažnju te ih, prema tome i ne razumije i ako ih možda nejasno čuje. Ovakova djeca se većinom smatraju gluhonijemim tako, te se tek kasnije u zavodima za gluhonijema otkrije da čuju. Ta djeca spadaju u škole za nagluhe, gdje se nastoji, vježbanjem usavršavati sposobnost akustičke diferencijacije. Postoji nada, da će modernoj nauci uspjeti pronaći takove sprave, da se i zadnji ostaci sluha još dadu iskoristiti. Kod nas ovakovih škola za nagluhe na žalost još nema. Imade i gluhoće kraj potpune intaknosti perifernoga siušnoga organa i zv. kortikalna (moždana) gluhoća. Ona nije nikada apsolutna. Katkada kraj prilično dobroga sluha postoji neobično slabo shvaćanje i razumijevanje za sve akustičke utiske, koji se takovom bolesniku pričinjaju kao neodredjeni šumovi. Govorimo o duševnoj gluho ći, ako je to neshvaćanje samo ograničeno na govor o gluhoći za riječi. Ta anomalija većinom je posledica moždanih obolenja. I tu će biti posledica nijemosti. Uspije li specijalnim zdravstveno pedagoškim postupcima u toj djeci probuditi interes za akustične podražaje, onda je moguće, da im se razumijevanje i govor viježbanjem postepeno razviju. Još teže smetnje u razvoju govora nastupaju onda, ako je gluhoća skopčana sa sljepoćom. Vid igra već kot običnoga razvoja govora znatnu ulogu: djeca promatraju pozorno usne odraslih i prva slova, koja ona oponašajući, izgovaraju jesu usneni i zubni glasovi čiji je mehanizam vidljiv. Slijepa djeca uče kasnije govoriti od normalnih. Dok gluha djeca imadu na raspolaganje i vid i opip, što se u školama za gluhonijeme iskorišćava na taj način, da se optičkim i taktilnim putem nauče očitavati sa usana i govoriti, kod slijepogluhih opip je jedino sjetilo, koje dolazi u obzir za kontakt sa okolinom i za razumijevanje. I jedno je od najvećih čuda i najvećih pobjeda duha na tjelesnim nedostacima, da je nekim od ovih jadnika bez vida i sluha uspjelo, — zahvaljujuć njihovoj visokoj inteligenciji i sistematskom radu neobično sposobnih stručnih odgojitelja, — da se jedino pomoću opipa prisvoji ne samo dar govora, razumijevanja i pisanja, već da steknu i znanja raznih jezika, filozofije i literature i da se dovinu do najviših vrhunaca znanja i naobrazbe (Laura Biid-geman, Hellen Keller). Slaboumnost. Jedan daljni uzrok njemosti je idiotizam, najteži stepen slaboumnosti. Oni može u najtežem stepenu imati za posledicu, da govor djeteta ostaje na stepenu neartikuliranog deranja ili na stepenu nagonskoga tepanja bez razumjevanja za govor odraslih. Kod slaboumnosti slabijega stepena imbecilnosti i debilnosti smetnje u govoru ne moraju biti tako teške. Stvaranje glavnih i sporednih rečenica, gramatizacija i sintaktična diferencijacija iziskuje stanoviti stepen intelektualnih sposobnosti, — pažnje, razumijevanja, kombinacije, analogiziranja, vjerne reprodukcije itd. Zato govor slaboumnih rijetko dosiže niveau normalnoga djeteta. On je manje više negramatičan, te ostaje katkada na stepenu govora djeteta od dvije godine (stadij fiziološkega tepanja). Osim toga slaboumna su djeca često ne samo intelektualno zaostala, već i tjelesno zakržljala, sa anomalijama čeljusti, vida i sluha, sa općom tjelesnom nespretnošču ild. Postotak grešaka govora medju slaboumnim prema tome je vrlo znatan, (po Nadoleczny-u 62°/0) Ispostavi li se, da je uzrok zaostalosti u govoru slaboumnost, bit će dakako potrebno, da se okolina sa osobitim marom posvećuje djeletu. Strpljivim vježbanjem sa strane stručno izobraženih sila mogu se i kod slaboumnih, — u koliko je moguće s njima uopće uspostaviti duševni kontakt — postići povoljni rezultati. To bi se trebalo vršiti u pomoćnim školama i razredima za slabomislenu djecu sa strane zato naročito osposobljenih učitelja. Za čudo imade i slaboumne djece sa potpuno intaktnim govorom: oni su većinom živahni, tjelesno spretni, vrlo rado govore i oponašaju, te se zato is početka sa strane roditelja njihov intelektualni defekt i ne primjećuje. Zakašnjenje govora. Ovoj djeci nasuprot stoji djeca, koja i kraj dobroga sluha i vida i kraj dobre inteligencije sve do treće godine skoro ništa ne govore. Kod njih se većinom radi o običnom zakašnjivanju razvoja govora, koja je jedna dosta raširena pojava ali nema patološkoga značenja. Razvoj govora se ne zbiva kako smo vidjeli u formi kon-tinua, nego u fazama, medju kojima se nalaze vremena zastoja. Kod neke djece ovi su zastoji neobično dugotrajni, tako da n. pr. još u trećoj godini može da postoji nijemost a u četvrtoj i petoj godini ovakovo djete može se nalazili na stepenu djeteta od dvije godine, t. j. ono se služi tepajući samo sa nekoliko riječi za označivanje najrazličitijih stvari, koje medjusobom povezuje po kategorijama sličnosti. Uzroci toga zakašnjivanja djelom su nutarnji, konstitucionalni a djelom vanjski, te leže onda u zanemarivanju sa strane okoline, koja djetetu ne pruža dovoljno poticaja za oponašanje. Obično se zakašnjivanje govora kasnije i bez vanjske pomoći izjednačuje. Sluhovna nijemost. To zakašnjenje u razvoju govora može ali poprimiti i patološke forme: djeca i iza navršene treće godine ništa ne govore, te služe gestama poput gluhonijemih iako dobro čuju, sve razumiju i svaki nalog odmah izvrše. Ovu čudnu pojavu nazivamo sluhovnu nijemost. Uzrok te smetnje nije poznat. Neki uzimaju, da prirodjeno ili usljed moždanih oboljenja postoji stanovita slabost motoričke sfere govora i opča nespretnost u kretanju. Drugi opet uzimaju, da pri tom igraju stanovitu ulogu oštećenja mozga zadobiveno pri porodu. No čini se, da su tu često psihički faktori po sredi, pomanjkanje volje i nesklonost za glasovnim izražavanjem. Većina ove djece veoma je plašljiva i stidljiva i teško pristupačna.. Sluhovna nijemost može da postoji još do u doba školovanja pa čak u doba iza puberteta. Čini se, da ondje, gdje do šeste godine ne nastupa znatno poboljšanje, govor i kasnije nikada više ne postaje normalan, već da preostane jedan stepen težega tepanja. Ova smetnja je dobro pristupačna liječenju osim u onim ne rijetkim slučajevima, gdje se pod slikom sluhovne nijemosti ipak krije slaboumnost sa ili bez nagluhosti. U djeci treba probuditi nagon i volju za glasovnim izražavanjem i oponašanjem eventualno presaditi ih u drugi, povoljniji milieu i združiti ih sa drugom djecom. Kod djece iza 5 godina možno je vježbanje, koje je većinom uspješno. Tepanje: Jedna daljnja, vrlo raširena smetnja u razvoju govora je tepanje (glasovno ili u riječima). U stanovitom razdoblju razvoja govora tepanje je normalna ili fiziološka pojava, te čini čar i dražest dječjega govora, pa ga zato i odrasli poprimaju. Pri tom se obično zamjenjuju glasovi nepčani i piskavi sa zubnim a glas r sa 1 ili j. Obično se to tepanje gubi tokom treće godine, kada se dijete sve više prilagodjuje govoru odraslih, te sve više napušta osebujan način govora. To prilagodjenje govoru odraslih medjutim nije uvijek potpuno, i premda je govor inače već gramatikalno ispravan, nekoji se glasovi i nadalje krivo izgovaraju, ispuštaju ili zamjenjuju drugima. Osobito su često izloženi toj grešci glasovi s i r ali u principu se to može dogoditi kod svakoga glasa. Kod ova dva glasa odlučuje možda to, da je njihov mehanizam najkompliciraniji, a kod glasa s pridolazi k tomu još i to, da stavlja velike zahtjeve na sluh, jer je sastavljen iz veoma visokih parcijalnih tonova. Uzroci tepanja leže djelom u stanovitoj nespretnosti, djelom u oponašanju loših uzora u govoru a djelom u asocijalnom stavu govora prema okolini, kojoj se dijete — obično vrlo razmaženo — neće da prilagodi. Predispoziciju čine greške u sluhu i nepravilnosti u gradji čeljusti. Ondje gdje čeljust nepotpuno razvijena, tako da je spoj medju nosom i usnom šupljinom ostao široko otvoren, biti će tepanje naročito teško i spojeno sa hunjkanjem (Rhinolalia aperta). Ove se anomalije daju operativno odstraniti. Inače je tepanje vrlo zahvalan objekt liječenja, jer se u vebkoj većini slučajeva daje potpuno korigirati. Negramatičnost. I zadnja faza u razvoju govora, gramatizacija znade takodjer biti izložena smetnji: djeca neobično dugo ostaju u stadiju jed-noriječne rečenice ili paratakse (rečeničnih lanaca) ili pokazuju znatne pogreške u sintaksi. To je slučaj gotovo kod svih slaboumnih i kod običnoga zakašnjenja u razvoju govora, no dogadja se, da manjkava gramatizacija nastupa i kod inače normalne djece nakon što je razvoj govora potekao bez znatne smetnje. Drži se, da je uzrok tome nedovoljno pamćenje za gramatične oblike. Ovakova se djeca uopće odlikuju velikom nepažnjom za sve, što im se govori, dok su za optičke utiske obično vrlo pristupačne. To se iskorištava kod liječenja time, da im se sadržaj onoga, što im se govori i što oni moraju polako opetovati, pokaže na slikama. Ovoj djeci treba prednjačiti time, da ih se pusti opetovati kratke jednostavne rečenice. Mucanje: Čuli smb, da nakon završetka razvoja govora nastupa kod mnoge djece jedan stadij govora, koji se odlikuje brojnim opetovanjima, zastajanjem i prekidanjem kao izražaj nesklada izmedju preživoga govornoga nagona i pomanjkanja riječi. Iako se mucanje kao takovo može pojaviti u svako doba života, ipak postoji izmedju njega i ove faze t. zv. fiziološkoga mucanja u trečoj i četvrtoj godini, jedna izrazita veza, jer oko 50°/o svih slučajeva mucanja počinju u ovo vrijeme. To će biti slučaj osobito onda, ako su te nepravilnosti neobično česte i jake, taKo da se neprestano nameću pažnji djeteta. Zato neće dostajati samo spomenuti nesklad, već će doći u obzir iafektivni momenti kao srdžba, strah, nesigurnost, nutarnji konflikti i t. d. Ovi će afekti, ako se javljaju u znatnom intenzitetu, u velike poremetiti normalni tok govora, koji je u ranom djetinstvu osobito lako poremetijiv. Opažalo se, da i drugi članovi familije mucavaca pokazuju slične nepravilnosti u govoru, najme laku poremetljivost govora usljed afekata. U dosta visokom postotku, dispozicija za mucanje je familijarna, te se kod bliže ili daljnje rodbine nalaze slučajevi mucanja. Dalnji uvjet, da se iz ovakovih poremećenja može razviti trajno mucanje, je stanovita neurotična dispozicija, usljed koje dijete te nep. ravilnosti, stanke i zastajanja u govoru počinje doživljati kao osobnu nemoć. Ti se doživljaji fiksiraju u uspomeni i proliv pretstojeće poteškoće se automatički mobilizira povećana snaga. Time se pravilni tok govora sve više i više poremećuje a osjećaj nemoći i strah pred govorom sve se više uvreži. Treći faktor pri razvoju toga zla čini okolina, jer neprestanim opominjanjem i korenjem ona stalno svraća pažnju djeteta na njegov govor, te mu dovodi do svijesti nepravilnosti, koje ono možda samo nebi u toj mjeri primjetilo. S jedne strane postupak okoline je takav, da dijete dovodi u ona afektivna stanja iz koje slijede stanovite nepravilnosti u govoru, a s druge strane upozorava se dijete i kori od te iste okoline radi nelijepog govora. Roditelji ovdje u najboljoj namjeri čine upravo obratno od onoga što su naumili i tako doprinašaju sami tome, da se ovo zlo uvriježi, koje zbog velikih duševnih patnja, koje sobom donosi, možemo smatrati jednom od najtežih grešaka u govoru. Leži u biti mucanja, kao jedne psihički uzrokovane smetnje govora, da su s njom skopčane duševne patnje u mnogo većoj mjeri, nego kod onih mana u govoru, koje su uvjetovane nekim tjelesnim defektima i koje djeca zapravo sama i ne primjećuju. Ta duševna patnja već se javlja u prvim počecima zla u najranijoj dečjoj dobi. Već tro- ili četverogodišnja djeca mogu, nakon što su primjetili poteškoću u govoru, reagirati plaćom, bijesom ili depresijom te od stida zašutjf ti i plaho se povući. To je introdukcija kasnije tragedije: jer čitav im je kasniji život jedna uzaludna borba protiv te mane, koja ih izvrgava ruglu i koja im priječi pravilno vršenje zvanja i čini asocijalnim članovima ljudskoga društva. P o s a vj e t o v a n j e roditelja, čija djeca pokazuju znakove početnoga mucanja trebalo bi biti jedna od naj: prečih zadaća svih javnih ustanova za psihičnu higijenu i mane u govoru. Treba nastojati djete po mogućnosti što više umiriti i što više odvraćati od svoje mane. Poteškoća je u tom, što se tu većinom radi ne samo o nervoznoj djeci, nego i o nervoznim roditeljima, kojima neće biti lako sačuvati onaj mir, koji je baš ovdje potreban. Izgledi za liječenje početnoga mucanja vrlo su povoljni, te se ono katkada može postići vrlo jednostavnim postupcima. Cesto će biti potrebno asanirati čitavi nervozni milieu, u kojem se dijete nalazi, popraviti odgojne greške, osobito vječitu grdnju radi mucanja, preveliku strogost, preveliku razmaženje i pretjerane zahtjeve u govoru. Nalazi li se kraj djeteta jedna osoba, koja sama muca, to se imade dakako nastojati, da se dijete od nje što više odijeli. Brzipletnost. U ovo doba dolazi još jedna druga greška do izražaja, neobična brzina i užurbanosti u govoru, koja se takodjer može ustaliti kao jedna trajna mana, koja čini, da govor takovih ljudi postaje često teško razumljiv. Ako pozorno promotrimo veze izmedju normalnoga razvoja govora u njegovim zakonitim fazama sa greškama govora kod djece, vidimo, da tu vlada izraziti paralelizam: Sve te greške naime dadu se razumjeti kao razvojne smetnje dječjega govora. Svaka etapa toga» razvoja, koja u stanovito doba pretstavlja normalan pojavu, može, ako se trajno ustali ili neobično dugo potraje, biti od patološkoga značenja. I obratno: skoro svaka greška govora, — u koliko nije uvjetovana grubim organskim obolenjima mozga, živčevlja i perifernih organa, — imade svoju paralelu i analogiju u jednoj normalnoj fazi razvoja govora. Za ilustraciju toga neka nam služi slijedeća tabela: PARALELE FIZIOLOŠKE NORMALNE FAZE PATOLOŠKE Fiziološka nijemost Neartikulirano deranje Govor idiota, gluhonjemih, gluhoslijepih Fiziološka duševna gluhot a Tepanje u slogovima bez razumijevanja TQ o g. Govor idiota, gluhonijemih, gluhoslijepih senzorična glu-hovna nijemost, duš. gluhoća Fiziološka sluhovna nijemost Tepanje u slogovima sa razumijevanjem. Poteškoća imilacije 05 Sluhovna nijemost (audimutitas) (motorična afazija) Fiziološki paragrama-lizam i tepanje Tepanje u riječima, jed-noriječna rečenica, paralelne rečenice (2 god.) Patološko tepanje (Dyslalia) i paragramatizam (pri normalne i smanjene inteligencije) Fiziološko mucanje i brzipletnost Hypotakbčne rečenice, opetovanje slogova, zapinjanje žurba(5i4god.) Inicialno mucanje i brzipletnost Time smo se letimično upoznali sa normalnim razvojem govora i njegovim glavnim smetnjama. Vidjeli smo, da u njima leže klice mnogih trajnih mana u govoru, koje mogu za daljnju sudbinu čovjeka biti od sudbonosnog značenja. Jedan dio tih smetnja uzrokovan je tjelesno-duševnim defektima, protiv kojih smo nemoćni: preostaje nam samo nadoknaditi drugim putem, š'o je priroda uskratila. A baš ovdje vidimo sjajne triumfe u skrbi oko defektne djece n. pr. u školovanju gluhonijemih i gluhoslijepih u specialnim zavodima. Izobrazbi slaboumnih u pomoćnim školama stavljene su dakako granice: no strpljivim vježbanjem moguće je i kod ovih pastorčadi prirode poslići znatno poboljšanje govora i time pridonjeti njihovom duhovnom usavršenju. I mnogobrojni defekti govora usljed ranih moždanih i živčanih obolenja, o kojima ovdje nijesmo mogli govoriti, daju se dugotrajnim vježbama znatno poboljšati. S druge strane smo vidjeli, da imade smetnja, koje nijesu toliko uvjetovane nekim tjelesno-duševnim defektima, već anomalijama karaktera i afektivnosti. Ovdje se može sa strane okoline mnogo učiniti, da se te mane već u svojem početku ublaže ili što prije odstrane, a gdje su se one ipak ukorijenile, mogu se one kao n. pr. mucanje uspješno otstraniti. Ima napokon mana, koje su uopće potpuno ovisne o okolini, n. pr. ondje, gdje se radi o neobičnom zanemarivanju djeteta o lošim primjerima u govoru, koje djete oponaša itd. No ako je tako, da se mnoge mane u govoru daju dijelom u zametu ugušiti ili otstraniti a djelom ublažiti ili kompenzirati — a to nas uči iskustvo, onda je dužnost društva, da poduzimlje sve, da se to u što izdašnijoj mjeri čini. Jer se ovdje radi o djeci u nejnježnijoj dobi života, koja su u glavnom ovisna o razumnom držanju okoline i čiji je duhovni razvoj te djelovanje i snalaženje u ljudskoj zajednici u velikoj mjeri ovisno o tome, do kojega stepena će nam biti moguće unapredjiveti njihovu sposobnost u govoru. Važnost ovoga pitanja postat će nam još jasnija, ako uočimo raširenost tih mana. Kačunavši prema podacima, sakupljenim u drugim zemljama iznašao bi broj samo mucajuće školske djece kod nas oko 20.000, a sveukupni broj školske djece, koja trpe na manama u govoru oko 65.000. U te brojeve niso uračunata slaboumna i gluhonijema djece, nego se tu radi samo o greškama kod djaka osnovnih i srednjih škola. U mnogim kulturnim državama postoji institucija za savjetovanja roditelja u svim pitanjima higijene govora i zavodi i škole za specijalno liječenje ovih mana, ako su se već ukorijenile. Postoje dječja igrališta za mališe pod vodstvom stručnih učiteljica, u kojima se provadja i profilaksa i liječenje ovih mana. Kod se na ovom toli važnom području psihične higijene nije još gotovo ništa uradilo. Veliki slojevi pučanstva još su potpuno neobavješteni o mogućnostima preprečenja liječenja ovih mana. Manjkaju i nužne zdravstveno-pedagoške sile i institucije, koje su potrebne za uspješnu borbu protiv njih. Nadajmo se, da će pokret za suzbijanje mana govora kod nas naskoro zauzeti onaj opseg, koji mu ide, obzirom na veliko značenje govora za duhovni, duševni i socijalni život svakoga čovjeka. Zusammenfassung: Die Entwicklung der Sprache und ihre Störungen. An Hand des normalen Entwicklungsganges der menschlichen Sprache werden die mannigfaltigen Ursachen dargestellt, die zu Störungen dieser Entwicklung und zur Entstehung von Sprachfehlern Anlass geben können. Zwischen den physiologischen Stadien der Sprachentwicklung und den verschiedenem Sprachfehlern besteht eine durchgehende Parallelität: jede Etappe der Sprachentwicklung, die sich ungewöhnlich lange hinzieht oder dauernd festselzt, kanu von pathologischer Bedeutung werden. Von diesbezüglichen Störungen werden vom physiologischen Stammeln und physiologischen Slotternausgehen d, die Sprachstörungen bei Taubheit, Sckwerhörigkeit, Blindheit, Schwachsinn, die Hörstummhe t, das Stammeln, der Agrammatismus, das Stottern und Poltern kurz geschildert. DR. RAINER BASSIN, specijalist za očesne bolezni, Ljubljana. Primer operiranega tumorja hipofize. Hipofiza je brez dvoma od vseh telesnih organov najbolje zaščitena. Leži v turškem sedlu (sella turcica), katero pa ne izpolnjuje popolnoma. Na ta način lahko menja v gotovem obsegu svojo prostornino, ne da bi izvajala kak pritisk na okolico. V navpični smeri se lahko poveča za 0,5 cm, ne da bi pritiskala na optične proge. Od strani in zgoraj jo obdaja dupli-katura dure, ki ni dosti manj odporna od kosti. V primerih, kjer prekorači Lipofiza gotov volumen, pride do atrofije kosti radi pritiska. Vsled destruk- cije spremeni dorsum sellae svojo obliko. Vodoravni premer se poveča na škodo navpičnega in seda postane podolgovata, čolničasta. V splošnem je pri intraselarni legi tumorja sella poglobljena, pri supraselarni so uzuri-rani processus clinoidei. Hipofiza je žleza s polivalentno sekrecijo ter obstoji iz treh delov (prednji, srednji in zadnji). Običajno se razvijejo tumorji v prednjem dela in v hipofiznem vodu. Po preiskavah Zandersa ne leži hipofiza vedno za vidnim križiščem; pogosto se nahaja pred njim. Radi netočne lege se dogaja, da trpe pri hipofiznih procesih vidni živci v različni meri. Vidno križišče spremeni pri tem svojo lego v smeri navzgor in naprej, kar tudi odgovorja defektom vidnega polja. Glavni simptom tumorja hipofize je takozvan chiasmasyndrom. Obstoji iz temporalne hemianopsije in navadne atrofije vidnega živca. Spremembe vida so različne: Bitemporalna hemianopsija, enostranska slepota s temporalno hemianopsijo drugega očesa in obojestranska slepota. Tipično je, da pogrešamo navadno pri hipofiznih tumorjih zastojne papile. Zastojna papila govori preje proti tumorju hipofize. H i r s c h navaja pri obdelavi svojih primerov primarno atrofijo optikov v 89 %, postneuritično atrofijo v 4'4%, zastojno papilo le v 8'9%. Primeri, kjer ugotovi okulist tumor hipofize, so običajno brez znakov akromegalije. Pri pacijentu ugotovimo izgubo centralnega vida. Hirsch je našel v 11 % centralni skotom. Ta skotom sam pa ne govori za tumor, ampak šele v zvezi s perifernimi izpadi vidnega polja. Diagnostično važna je ugotovitev eno- ali obojestranskega temporalnega izpada vidnega polja. Ne zadostuje, da vzamemo campus samo z belimi objekti. Poslužiti se moremo še drugih barv, in to s prav malimi objekti pri dobri razsvetljavi; pri slabi razsvetljavi vzamemo večje objekte, največ v obsegu enega kvadratnega centimetra. Hirsch je mnenja, da se razvije bitemporalna hemianopsija radi pritiska tumorja na vidno križišče v smeri navzgor in naprej. V začetku se razvija* pritisk od spodaj medijalno, kar bi odgovarjalo izpadu vidnega polja v temporalnem gornjem kvadratu. To mnenje zastopa Cusching in številni drugi „možganski“ kirurgi. V onih primerih, kjer nastopi izpad vidnega' polja v spodnjem kvadratu, je razvoj tumorja extraselaren. Homonimno hemianopsijo imamo pri razvoju tumorja v smeri nazaj. Ohromitve očesnih mišic (occulomotorius) nastopajo poredkoma in še to le v začetku oboljenja. Hirsch navaja kot prvi začetni simptom v enem primeru ptozo trepalnic. Nystagmus nastopa po istem autorju v 7 %• Sigurnost diagnoze izpolni rentgenogram. Diferencijalno-diagnostično-pride v poštev hydrocephalus. Tretji ventrikel se lahko razširi v frontalni smeri, potisne hipofizo v stran in uzurira kost. Najsigurnejši od vseh simptomov je le bitemporalna hemianopsija, pri kateri lahko izključimo vsak vneten proces (gumozna meningitis, sclerosis multiplex). Terapija je v začetku expektativna. Tumorji so večinoma benigni in se počasi večajo. Operativne metode so tri: Transfrontalna,;transsphenoidaIna. PMTIESIN MIM odpravi bolečine in vnetja pri solnčnem eritemu, revmi, nevralgijah, tvorih, pruritus, opeklinah itd. Sl SANDOZ (Panthesin-Balsam se mora večkrat na dan intenzivno vdrgniti). Chemische Fabrik vorm. Sandoz, Basel, Švica Kraljevski dvorski dobavitelji najmočnejše prirodne oglj.-kisle (CO„) kopelji vJugo-slaviji. Izredni uspehi pri zdravljenju bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, gihta, kamnov in notranjih žlez Sezona se prične s 1. majem Radenske prirodne mineralne vode Zdravilna, Kraljeva, 6izela, najjačje litijske vode v Jugoslaviji najjačje po ogljikovi kislini v Jugoslaviji edine vode s težkimi minerali v Jugoslaviji Gg. zdravniki imajo 50% popusta na stanovanju, kopelji brezplačno. Mineralna voda ad usum proprium vedno gratis! Prospekti, brošure gratis I 1'Radio= R3đerma Baško Dlajučinkovitejše zdravljenje išiasa, revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, znižanje krvnega tlaka, rekonvalescenca itd. * cSezona traja od 15. ju= nija do 15. septembra. = V posezoni t. j. oa 15. septembra do 15. junija se nudi popolna oskrba 20 dni za j)in 1.100—, 10 dni za Din 600— (štirikrat dnevno hrana, stanovanje, ko= vel, dve zdravniški preiskavi. Oštete so tudi vse takse). Dr ospe ki e in informacije na za= htevo od uprave z dravilišč a. Tovariši7 Poverite izterjanje svojih zaostalih honorarjev lastni stanovski ustanovi KREDITNI SANITETSKI ZADRUGI BEOGRAD, Zeleni venac 3/II ki vrši to uslugo z uspehom in samo proti plačilu dejanskih stroškov Z A HT EV AJT E NAVODILA! S TEM BOSTE PRIHRANILI ČAS IN OBRESTI Zadruga daje članom cenena menična in hipotekarna posojila, posreduje zavarovanje vseh oblik pod posebno ugodnimi pogoji, vrši nabavo preparatov in instrumentov za zobne zdravnike, sprejema vloge na vložne knjižice in tekoči račun, daje nasvete v vprašanjih odnošajev zdravnikov do oblasti, ustanov in drugih delodajalcev, v vprašanjih zavarovanja, v vseh denarnih zadevah itd. IV in transseptalna. Cusching navaja pri transfrontalni metodi 20% do 45% mortalitete in pri transspbenoidalni 4% do 67%. Hirsch zaznamuje pri svoji transseptalni metodi 5‘6% smrtnih slučajev. Konservativna metoda pri adenomih je obsevanje z rentgenovimi in radium žarki. Zlasti v zadnjem času so dosegli večje uspehe z globokim rentgen obsevanjem in to od več strani (od spredaj, zadaj in od strani). Pri tem načinu je opazil Hirsch v enem primeru v 34. obsevanju trombozo v sinus cavernosus z oslepitvijo. Preidem na opis mojega slučaja: F. V. se mi je prvič predstavil 25./IX.30. Anamneza iz mladih let je brez posebnosti. Avgusta meseca leta 1917 je bil ranjen iz bližine s projektilom puške. Krogla je prodrla na desni strani lica pod os zygomatieum ter je izstopila na korespondirajočem mestu levega lica. Obstojala je fractura palati duri in je ob tej priliki izgubil pacijent 12 zob gornje čeljusti. Na vidu ni utrpel takrat ničesar. Šele 1. 1929 je opazil pešanje vida na levem očesu. V letu 1930 je opazil nejasnost in motnost slik tudi na desnem očesu. Že v letu 1927 so nastopile motnje v seksualni potenci. Bolnik sam navaja, da je padla za približno 80 %. Sexualne potrebe ne čuti. Drugih živčnih znakov ni najti. Očesni izvid je bil tedaj sledeči: Desno oko: Vnanji deli brez posebnosti. Na ozadju je vidni živec temporalno obledel z večjo fizijološko exkavacijo. Skiaskopično sem ugotovil astigmatismus myopicus compositus. Vid desnega očesa je znašal: 5/15 s. c. Levo oko: Vnanji deli brez posebnosti. Na ozadju je papila popolnoma obledela v celem obsegu z veliko fizijološko exkavacijo. Skiaskopično sem našel istotako kratkoviden astigmatizem, Vid je znašal: 5/60 s. c. Preiskava krvi na Wassermann, Sachs-Georgi in Meinicke: negativen. Slika 1. Campus desnega očesa. Slika 2. campus levega očesa. — bela barva; — rdeča. bela barva. Na levem očesu je obstojala temporalna hemianopsija, kot je razvidno iz priložene skice vidnega polja. Istotam so centralni skotomi za vse barve. Desno oko ne kaže posebnih izpadov pri beli barvi, razen zožitve temporalno zgoraj za 15° do 20°. Zoženo pa je vidno polje za barve in sicer predvsem temporalno zgoraj, kjer je utesnjeno skoro do centra. Svetoval sem pacijentu operacijo radi propadajočega vida na obeh očeh. Pacient jo je zaenkrat še odklonil. Službeno je bil nato premeščen v Zagreb. Tu mu je g. prof. Dr. Laza Popovič naredil rentgenogram in ence-falogram oktobra 1951. Rentgenogram prilagam. (Slika 3) Izvid je sledeči: 26. oktobra 1931: „Sella proširena ijače ugnuta. Konture prednjega dela oštre i nježne. Konture stražnjega dela destruisane, nepravilne; mase ulaze u dubljinu i širinu, i protežu se za dober cm i unazad. Processus clinoides posteriores potpuno nestali. I baš u tome predelu su i konture izgrebane i izjedene. Proces je prema tome napredovao. Encephalogramski nalaz: Leukoiiški nalaz bez osobitosti. Rentgenogram nepromenjen, a govori za intraselarno nastali tumor. Dalije isti na raširenju van sele, ne dade se iz samoga rentgenograma kazali. Encephalogram daje prilično normalni nalaz. Ne da se zaključiti na ekstraselarni tumor ili ekstraselno napredovanje jednog intraselarnog tumora, i r Dana indikacija za operaciju zbog padanja vida, put za operaciju u području..... Operacija ne bi dala mogućnost radikalnog odstranjenja ali djelovati če dekongresivno.“ jU 6; Pacijent se je ponovno javil pri meni 14. novembra 1931. 1. radi vedno slabšega vida. Očesni izvid je sličen onemu iz 1. 1930. Vid desnega očesa: 5/20 s. c. Vid levega očesa: šteje prste na 3 metre. Od prvega pregleda se je poslabšal vid desno za 1/4, levo skoro za polovico. Kampus levega očesa odgovarja izvidu iz leta 1930. Poslabšalo se je vidno polje desnega očesa in to predvsem za barve, kjer sem ugotovil tipično temporalno hemianopsijo za vse barve razen bele. Vidno polje za belo barvo je temporalno zgoraj močno utesnjeno za 15° do 30°. Naj-interesantnejši izvid pa je podala preiskava na centralne skotome. Vidno polje je temporalno utisrijeno skoro do centra za 9°. Samo še 1° manjka do centra. Za rumeno barvo je obstojal popolni skotom. Slika 4. Campus desnega očesa. Slika 5. Campus levega očesa. — bala barve. — bela barva; — — rdeča — bela barva. Kar se tiče vida je uspeh zelo lep že po prvem mesecu. Se eklatant-nejši je uspeh v vidnem polju. Campus levega očesa se je zelo povečal za belo barvo. Na desnem očesu pa je vidno polje zavzelo skoro normalne meje; le za barve je oslal kampus nekoliko utesnjen temporalno spodaj. Centralni skotom je popolnoma izginil razen dveh stopinj temporalno zgoraj. Se isti dan mi je naredil g. prim. Dr. Hebein nov rentgenogram, ki ga prilagam (slika 9). Vid desnega očesa je znašal 5/15 do 5/10 s. c. Z -1,5 D sph-cyl -0,5 D Axis 150° 5/5 do 5/4 (štev. 4.) Vid levega očesa: 5/50 s. c. Z -1,5 D sph-cyl 0,5 D Axis 150° 5/2>. Pacijenta sem poslal s potrebnimi izvidi takoj k g. profesorju dr. O. Hirschu na Dunaj, da bi ga operiral po transseptalni metodi, ki jo je on uvedel v operativno prakso. 21. novembra 1931. je izvršil operacijo. Našel je masiven tumorozen adenom, ki ga je extirpiral. Naknadno ga je še obseval sedemkrat z radijem skozi nos. 24./XII. 31. se mi je pacijent po operaciji predstavil. Izvid očesnega ozadja je ostal isti. Pač pa se je poboljšal vid. Slika 7. Campus desnega očesa: Slika 8. Campus levega očesa : Sl. 6, Centralni skotom desnega očesa. Izvid je sledeči: Slika glave bitemporalno levo-desno. Destrukcija processus clinoidei posteriores. Sella turcica je podolgovata, plitva. Sinus sphenoidalis je rahlo zasenčen. Pacijent se mije še parkrat predstavil s skoro neizpremenjenim izvidom. Prilagam še zadnji izvid z dne 15./II. 1934 leta. Izvid očesnega ozadja kot preje. Vid je ostal natančno isti kot 24./XII. 31. leta. Slika 10. Campus desnega očesa. Slika 11. Campus levega očesm — bela — — rdeča —.—.— plava. — bela — — rdeča —.—.— plava. Campus desnega očesa je postal za vse barve normalen. Campus levega očesa kaže temporalno utesnitev do centra. Vendar mi je bilo možno vzeti kampus tudi za druge barve, kot je iz skic razvidno. Istotako se je na levem očesu zmanjšal centralni skotom in to v temporalnem zgornjem, kvadrantu. Slika 12. Centralni skotom levega očesa : Ce na kratko pregledamo ves potek, ugotovimo sledeče: Pacijentu je vid od 1.1929rapidno propadal, dokler se ni odločil 1.1931 za operacijo. Centralni skotom na desnem očesu z dne 14. novembra 31. je namreč pokazal, da je proces zelo napredoval ter je bila operacija nujno indicirana. V najkrajšem času bi zelo utrpel centralni vid tudi na desnem očesu in onesposobil pacijenta za vsako delo iz bližine. Po uspeli operaciji sem že v teku 34 dni ugotovil znatno zboljšanje vida na obeh očeh, predvsem pa vidnega polja. Posebno moram povdariti, da je vid ostal stalno zboljšan. Vidno polje se je pa tekom zadnjih dveh let na obeh očeh celo povečalo. Brez operacije bi bil pacijent oslepel v najkrajšem času. Zusammenfassung: Dr. Rainer Bassin — Ljubljana. Ein Fall von operiertem Hypophysentumor. Es handelte sich um ein Adenom des Vorderlappens der Hypophyse, der die sella turcica . R. N. Zakonodaja: Sterilizacijski zakon bo predložila parlamentu tudi švedska vlada. Sterilizacija je bila po dosedanji zakonodaji na Švedskem mogoča le s privolitvijo in ob medicinski, kriminalno-politični, „humanitarni“, socialni in evgeniški indikaciji. Novi zakon zadene samo osebe, ki same ne morejo pravomoćno privoliti. Zakon naj stopi v veljavo 1. jan. 1935. Zanimivo je zlasti to, da bo za osebe, ki niso zmožne pridobivanja, veljal drug zakon, ki praktično pripušča prisilno sterilizacijo, odn. vsaj sterilizacijo brez privolitve prizadetega. Na Poljskem je evgeniško društvo predložilo na merodajnih mestih osnutek zakona, po katerem morajo zaročenci (in zaročenke) predložiti uradu, ki jih naj poroči, spričevalo o svojem zdravstvenem stanju. Tudi v Argentini stopi koncem 1.1. v veljavo zakon, po katerem se moreta zaročenca poročiti le tedaj, če sta predložila zdravstveno spričevalo. Nalezljive bolezni tudi le enega partnerja onemogočajo poroko. (Po Volk u. Rasse IX, 9. in 10. zv.). In pri nas ? Mislimo že vendar na naše potomstvo, na bodoče generacije / Ne pozabimo evgeniške zakonodaje! S. V Nemčiji je začel izhajati nov dvomesečnik „Der Erbarzt“ pod uredništvom univ. prof. dr. O. v. Verschuerja. Prepričani smo, da bo novi strokovni list pod vodstvom znanega evgenika in genetika dobro uspeval Prinaša poleg originalnih člankov tudi preglede iz prakse, zakonodaje literature itd. Posebno zanimiva je rubrika, kjer odgovarja Verschuer na vprašanja, ki se tičejo zaročencev ali zakoncev z ozirom na njihove dedne bolezni in anomalije. Zdi se, da je zanimanje za novo evgeniško zakonodajo v Nemčiji jako veliko in da bo pač večina sterilizacij izvršena na prostovoljen predlog in da bo prisilna sterilizacija izjema. S. Pravkar omenjeni „Der Erbarzt“ prinaša v svoji 1. štev, (julij-avgust 1934) jako zanimivo poročilo iz dosedanje prakse berlinskega sodišča za dedno zdravje. Od 15. marca do 30. maja 1.1. je to sodišče imelo 20 sej ih je razpravljalo in odločalo o 348 predlogih. V 23 primerih se sterilizacija ni dovolila, v ostalih 325 pa odredila. V teh 325 primerih je sterilizacijo zaprosil v 44,0 % pacient sam, v 42,5'V0 vodje zavodov, v 9,5% uradni zdravnik, v 2,0% varuh in v 2,0% sodni zdravnik. Med bodočimi steriliziranci je 192 (59,1 %) moških in 133 (40,9%) žensk. Pod 20 let starih je skupno 13 (4 %), pri čemer moramo omeniti, da nemški sterilizacijski zakon ne dovoljuje sterilizacije pred dokončanim 14. letom (kar je v skladu s kaz. zakonikom >. Med moškimi je pa sterilizacija odrejena tudi še za 11 nad 50 let starih. Največ pa jih je skupno med 20. in 29. letom, namreč 146 (45 %). Po onih 9 iočkah, ki jih našteva nemški sterilizacijski zakon, se razdele bodoči tsierihziranci takole: skupaj moški ženske 1. vrojena slaboumnost 27,1 % 33,1 % Feeblemindedness hered. 29,6 % 2. shicofrenija Schizophrenia. 34,4 % 30,7 % 39,9 % ■ 3. maničnodepresivna blaznost. 2,8 % 3,1 % 2,3 % Man.-depress. fooling 4. dedna epilepsija Hered. epilepsy 24,6 % 26,6 % 21,8 °/„ 5. Chorea Huntingtoni 6 dedna slepota 0,3 % 0,5 »/o — Hered. blindness 7. dedna gluhota Hered. deafness 0,6 % 0,5% O 00 o o 8. težke dedne telesne okvare Hered. heavy body-disfigures 0,9 % - 2,8 % 9. hud alkoholizem Heavy alcoholism 6,8 •/, 11,5% — Zanimiva je zlasti razdelitev po spolih, Med ženskami ni niti enega primera hudega alkoholizma, Huntingtonooa chorea pa je itak redka bolezen. Zanimivo je, da je več slaboumnih in shicofreničnih žensk. Manično-depresivnih pa je več moških, prav tako epileptičnih. Da najdemo težke dedne telesne okvare le pri ženskah, je v vendar precej velikem številu primerov tudi omembe vredno. Skratka vidimo, da bodo podobne statistike zanimive tudi s stališča spolnih razlik. Zanimive bodo najbrže tudi po pokrajinah, kar bo v zvezi z rasnimi in geografskimi razlikami. Verjetno je n. pr., da bo na jugu Nemčije število shicofrenikov odstotno nekoliko manjše, hudih alkoholikov pa znatno večje. Upajmo, da bodo takšne zanimive statistike v novem listu večkrat objavljene! S. Tudi iz Kiela poročajo, da je bilo od 55 v prvem mesecu delovanja sodišča obravnavanih primerov stavljeno 35 prostovoljnih predlogov. Pri ostalih 20 so stavili predloge varuhi ali okrožni zdravniki; v vseh teh primerih pa je šlo za dementio praecox in vrojeno slaboumnost. (Po „Der Erbarzt“ 1/1.) Š. Iz letnega poročila ameriške „The human Betterment Foundation“ (Pasadena, California), ki ga je podal glavni tajnik tega društva, znani prof. P. Popenoe, posnemamo, da so naredili v Ameriki zadnje čase (1.1933) uspešne poskuse z le temporarnim učinkom vasecfomie. Prof. Popenoe pravi dobesedno: „Skrbna preiskava („survey“) je pokazala možnost tega (namreč „poprave“ steriliz. operacije) in je spravila na dan uspešne primere in tehnične detajle“. Razume se, da bo vrednost sterilizacijske operacije (vsaj vasectomie) še mnogo večja, če jo bomo imeli tako v rokah, da bomo mogli popraviti morebiti storjene krivice, napake ali pa, če bi se spremenila bolezen. S. kittle notes: A number of cases collected by the neurological division of the Šibenik hospital (Jugoslavija) showes that murders can be symptomatic for beginning or latent schizophrenia. It seems that such cases could be eliminated only by eugenic measures. R. N. As to legislation: About the new Swedish sterilization law; this law is intended to be published in the begin of 1935, and concernes only persons who are not able to give their consent, while a sterilization with consent of the pacient is already possib e by the existing laws. In Polland a law is intended to be published, which requires a medical certificate for betrotheds. Such a law will get power in the end of 1934 in Argentina, too. As to the new German revue ,Der Erbarzt, edited by Prof. v. Verschuer (Berlin). The statistics of 325 persons who have to be sterilized in Berlin, show very interesting numbers as we see in the table on p. 613. 44% of the persons in question ask for the sterilization by themselves. A still higher number (70 %) were found among^ 55 persons in Kiel. S. Investigations, made in America, showed lhat it is possible to make the effect of vasectomy undone, if necesseiy. S. NOVE KNJIGE Schenck-Gürber : Leitfaden der Physiologie des Menschen für Studierende der Medizin und Zahnheilkunde. 27. izdaja. Založba F. Enke-Sluftgart 1934. 309 strani; cena broš. RM. 10.50, vez. RM. 11.80. V uvodu k 26. izdaji te splošno znane in priljubljene učne knjige pripomnita Gürber in Dittler, ki sta prevzela predelavo knjige, da sta se pošteno trudila, da bi knjigo spravila na sodobno stanje našega fiziološkega znanja. Kdor knjigo samo prelista, vidi takoj, da se je avtorjema posrečilo doseči svoj namen. Težka, a tako važna kot zanimiva tvarina fiziologije človeka je podana v jedrnati kratkoći brez vsakega balasta toda vendar dovolj izčrpno. Prav posebno važno mesto je v knjigi rezervirano fiziologiji presnove. Knjigo najtopleje priporočamo vsem, ki čutijo potrebo, da bi svoje fiziološko znanje malo osvežili. Koristno bo to gotovo za vsakega zdravnika. R. N. Die Behandlung der Knochenbrüche durch den praktischen Arzt von Geh. Hofrat Prof. Dr. Fritz Lange. J. F. Lehmans Verlag, München 1926. Knjiga je izšla kot peti zvezek zbirke: Klinische Lehrkurse der Münch, medizinischen Wochenschrift izpod peresa znanega nemškega ortopeda Langeja. Dejstvo, da je avtor posvetil to svoje delo zdravljenju svežih fraktur, ne pomeni morda, da si hoče ortopedija osvojiti ta del splošne kirurgije; avtorjev namen je v prvi vrsti z iskustvi, ki si jih je pridobila ortopedija ravno pri zdravljenju tako funkcijonalno kot anatomsko slabo zarastlih fraktur obogatiti in izpopolniti to nad vse važno panogo kirurgije. Kratko in izčrpno so tu obdelane vse frakture; prav posebna pažnja je posvečena onim v obližju sklepov ali pa v sklepih samih. Praktični zdravnik — kateremu je v prvi vrsti namenjena — bo našel poleg tega v njej po nazornih skicah pojasnjeno tehniko mavčevih povojev, improviziranje raznih podlog (šin), izvedbo ekstenzij s primitivnimi sredstvi na bolnikovem domu in drugo. S tem mu je tudi delokrog z ozirom na zdravljenje svežih traktur znatno razširjen. Knjiga, katere vsebina je strnjena na 120 strani in katero ponazoruje 81 slik, ne zaostaja v ničemer za Böhlerjevo Frakturenbehandlung in bo dobrodošla vsakemu praktiku. Cena: br. RM 4-20 vez. RM 5'50. Dr. B. B. Dr. M. Sekulič: „Moderno lečenje plućne tuberkuloze". Prvo jugoslovansko znanstveno delo na tem polju. Vsem kolegom ga najtopleje priporočamo. Naroča se pri avtorju: Beograd, Kr. Aleksandra ul. št. 44. — Cena Din 80—• LEUKOPLAST I „Beiersdorf" trajno in zanesljivo lepljiv in trpežen za vsako obvezo za vsako vreme za vsako podnebje IHANSAPEAST „elastični" „Beiersdorf" elastična brza obveza za poškodbe vseh vrst prihrani čas, delo in obvezila JugosL P- Beiersdorf SL Co. d. z. o.z., Maribor, Gregorčičeva ul. Kirurški instrumenti in laboratorijski aparati vseh vrst po najnižjih cenah ter promptni dobavi pri „SPINX“ Mr. Ph. Josip Bernski ZAGREB, Mesnička ul. 7. ARTIN DRAGEES Or. Wanderjevo idealno in blago sredstvo za izčiščen je Deluje absolutno sigurno in nima neugodnih posledic. Navada na Art:n drežeje je izključena. Vsaka dražeja vsebuje: Aloin . .........................................0,01 gr Phenolplalhein..................................0,03 gr Extr. belladonnae............................... 0,005 „ Extr. nue. vomie ............................... 0 008 , Pulv. ipecac.................................... 0,004 „ Doziranje '• odrasli vzamejo pred spanjem 1—3 dražeje, otroci nad 10 letom 1—2 dražeji. Cena za publiko: škalljica z 12 drsžejami Din 8'— vrečica z 2 dražejama Din 1'50 ERIGON-SYRUP dr. Wander Syrupus hypophospho-suifoguajacolicus comp. Indikacije: Specifične in kaiaralne bolezni dihalnih organov (Tbc. pulmonum, bronchitis, bronchopneumonia) ter povsod, kjer je indiciren guajacol. Doziranje: odrasli 3krat na dan po dve mali potni žlici, otroci trikrat na dan po eno malo žlico. Cena za občinstvo: Sleklenica Din 37'— pošilja: Dr. A. WANDER D. D., Zagreb proizvode 1 Pri kolapsu najrazličnejše etijologije injiciramo najpreje CORAMIN INTRA VENOZNO SUBKUTANO Pri kroničnih motnjah dihanja in krvotoka naj vzame bolnik trikrat na dan po 30 C O RAMI N-kapljic Gesellschaft für. Chemische Industrie v Basel-u (Svica) Zastopnik : Mr. Ph- Dragntin Kaiser, Zagreb Preradoviceva 30 Prof. Đr. M. Knaus — Die Periodische Fruchtbarkeit und Unfruchtbarkeit der Weiber. Der Weg zur natürlichen Geburtenregelung 1934 W. Maundrich, Wien — cena vez. M 15. Znameniti raziskovalec je v tej knjigi zbral in posnel vse svoje izsledke in obsežno slovstvo, ki je o tem prezanimivem predmetu izšlo v svetovnih jezikih. V kratkem poglavju omenja periodično rodovitnost in jalovost v živalstvu kot znakih nekega redo-vitega vršenja v plojenju. Jasno je predočena biologija jajčnika in jajca, moda in semena, zelo natančno postanek ir. delovanje rumenega telesa, prav posebno točno čas ovulacije. V tem obsežnem poglavju zavrača netočna in zastarela naziranja, ki so še v veljavi in motijo pravi pogled v spolno življenje, na njih mesto postavlja neoporečne ugotovitve zadnjega desetletja, ki se čudovito ujemajo. Točno vpisovanje menstrualnega cikla je potrebno vsaj eno leto, da se dožene individualna posebnost in na tej podlagi določijo rodovitni dnevi in nerodovitna doba pri posamični ženi. To vodilo je zanesljivo za »urejanje porodov“ v pozitivni smeri (za dosezanje nosečnosti) in v negativni smeri (za preprečevanje nosečnosti), v tem pogledu celo mnogo bolj zanesljivo, kakor druge antikoncepcionalne metode in sredstva, kar smatra avtor za protinaravno, v etičnem, estetičnem in higijenskem oziru oporečno, kvarno ravnanje, dočim je njegova metoda naravna in neoporečna. Avtor našteva primere, ko njegovo računanje ne drži: po porodih in splavih, po hudih boleznih, po operacijah, močnih spremembah v običajnem življenju (potovanja, napori pos. športni, duševni pretresljaji in drugo, kar spravlja ovulacijo in po njej menstruac jo v nered.) Avtor analizira sporočene mu primere, ko se njegova metoda ni obnesla in dokazuje na njih veljavnost svojega nauka, da se ovulacija vrši redno 15. dan pred menstruacijo. Na nekaterih zgledih prikazuje tudi forenzično vrednost svojega odkritja. V posebnem poglavju »Ogino in Knaus“ obravnava vprašanje o prioriteti odkritja in omenja, da je priobčil prvo sporočilo o svojem izsledku dve leti preje, predno je Evropa kaj vedela o Oginu in njegovem nauku, ki pa se bistveno ujemata. Knjiga je lepo opremljena, ima mnogo poučnih slik in tablic, dodejan ji je tudi »menstruacijski koledar“, ki naj bi vanj vpisovala vsaka razumna spolno zrela žena svoje »dogodivščine“. Kakor sem že letos v Zdravniškem Vestniku (opozorilo pod naslovom »Ogino-Knaus“) priporočil stanovskim tovarišem in še prav posebej tovarišicam - zdravnicam, neporočenim in omoženim, ponavljam željo v Knausovem smislu, da se njegovo znanstveno odkrilje s skrbnim opazovanjem in preiskovanjem razširi in poglobi (važen je dolor intermenstrualis, ki je izraz istočasne ovulacije) in da se metoda preiskuša pri umsko in nravstveno zanesljivih ljudeh. Knjigo toplo priporočam. Omenjam h koncu zanimivost, da je Knaus, doslej izredni profesor v Gradcu, dobil in prevzel v začetku tekočega leta stolico za porodništvo in ginekologijo na nemškem vseučilišču v Pragi. Dr. A. B. Medizin und Chemie. Abhandlungen aus den Medizinisch-chemischen Forschungsstätten der I. G. Farbenindustrie Aktiengesellschaft. Bd. II. 1934, Veliki farmacevtski koncern nas je tudi letos — drugič — presenetil s pomembno zbirko nič manj kot 40 razprav iz področja farmacevtske kemije, biologije in tehnike. Čisto nemogoče nam je oceniti tako pestro kot tehlno vsebino knjige, ki obsega 425 strani, je sijajno opremljena ter posvečena 25 letnici prof. dr. phil. et med. H. Hörlein-a, enega najpomembnejših znanstvenih sodelavcev koncerna. S publikacijami te vrste daje farmacevtska veleindustrija obračun o delu svojih laboratorijev v službi resnega znanstvenega raziskovanja. S tem vrne del tega, kar dolguje čisto znanstveni medicini, ki deluje — zlasti danes — pač pod mnogo težjimi prilikami, kot trgovsko dobro fundirana industrija. R. N. IZ MEDICINSKIH ČASOPISOV I. Periodica Medicinski Pregled — maj 1934 Dr. P. Martinović: Ispitivanje malignih tumora primerom metode kulture tkiva (II. deo). Svi do sada postignuti rezultati na malignim ćelijama u kulturama in vitro navode na misao da je malignilet ćelije poremećaj u njenom metabolizmu, koji se prenosi sa jedne ćelije na drugu, ali koji izazivaju nespecifični faktori. Ovaj poremećaj je reverzibilan, održava se na rastenju i harmoniji tkiva i ponaša se kao pojava aulokatalize. Dr. Dojmi: Opažanja o pelagri, Svima do sada poznatim teorijama o etiologiji pelagre mogu sestaviti ozbiljne zamerke: 1. infektivnoj, što se nisu inficirali sami eksperimentator! koji su to hteli; 2. teoriji maisa, što dobijaju pelagre i oni koji nisu nikada ni videli kukuruza; 3. avifaminoznoj teoriji, jer su je dobijali i oni kojih je hrana imala dovoljno vitamine i 4. teoriji nedovoljnog proteina, jer procenat proteina u kukuruzu nije manji nego kod riža, a od riža žive celi narodi, no oni ipak ne dobiju pelagru. Po mišljenju autorevom, za obolenje od pelagre, polrebno je da postoje ova tri uslova: 1. dispozicija; 2. promene (patoioš.) digestirnog trakta i 3. toksična noksa. Dakle, od sva ova tri faktora zavisi da bi se dobila pelagra. Dr. A. Mantoni: Anomychia congenita. Iznosi jedan interesantan slučaj Ano-mychiae, gde nedostale nokte još pokriva kožica sve do vrha prstiju. Medicinski Pregled — juli 1934 Dr. I. Dimitrijević: Dali je opravdana primena dinitrophenola u lekarskoj praksi. Postoji čitav niz spojeva iz ove grupe, koji su manje aktivni, a toksičniji, i više aktivni, a efikasniji. Na početku tog niza stoji alfa-dimitrofenol, a na kratu diniiroc:-klopentifenol. Ovaj poslednji je četiri puta aktivniji od prvog, a mnogo manje toksičan. Svi ovi preparati deluju na bazalni metabolizam, i to na račun glikogenske rezerve, te su stoga pokušani kod lečenja gojaznosti, a i svih drugih obolenja, gde je metabolizam poremećen. No kako je njegova toksičnost relativno česta i kod terapeutskih doza, 3 mgr. na kgr. težine, a kako protivu njega ne postoji antidot, to je po mišljenju autora pametno pričekati sa njegovom upotrebom dok se ne pronadje koji još manje opasan derivat, a eventualno i antidot. Upotreba bi jedino mogla da se opravda na klinikama, pod strogom kontrolom lekara. Dr. S. Miloševič: Pojava mikrosporije u našoj zemlji. Mikrosporija u našoj zemlji pojavila se pivo u severnim našim krajevima, u susedstvu Madžarske, i postepeno se širi na jugu, te je stigla do Beograda, a jedan slučaj je zabeležen iz Niša. Do sada su poznata 70 slučajeva, izazvati od Sabourandites audonini. Kako je ovo vrlo kontagi-ozno kožno obolenje, koje zahvata decu do 14 godina, pisac predlaže najstrožiju kontrolu nad decom u tom dobu, kako bi se bolest sprečila još u začetku, da nebi došlo to toga da, kao u drugim državama, moramo na njeno suzbijanje da trošimo ogromne novce. Dr. B. Dragišič: Promene na koži kod infantilne akrodinije. Pošto je opisao simptome osobito kožne, autor iznosi mišljenje da ovo obolenje spada u niz drugih akro-dinija, medju koje spada Ustilaginismus Mayerhoferi. Dr. K. Sahović i Dr. P. Pufilin: Prilog pitanju maligne degeneracije sistem-nog iipa. Autori objavljuju jedan slučaj endoteliosarcoma, koji je zahvatio skoro ceo retikulo-endotelialni sistem, sa metastazama u svim opnama. Liječnički Vjesnik (1934 broj VI). Prof. dr. Ph. ]. Erlacher, Graz: Prilozi ranom operativnom liječenju tako zvane kirurške tuberkuloze. Večina modernih ortopedov nagiba čimdalje bolj k operativnemu zdravljenju tuberkuloze kosti in sklepov. Goldb ra nd - Bergman - Karger pa v svoji knjigi kot prvi izražajo mišljenje, da daje tudi pri otrocih v dobro izbranih slučajih operacija najhilrejše in najboljše uspehe. Nekateri avtorji zagovarjajo resekcijo, drugi artrodezo ali izluščenje tuberkuloznega žarišča. Pisec na 56 slučajih dokazuje lepe uspehe eksiirpacije, pri čemer ga je vodila predvsem želja čimbolj skrajšati dobo zdravljenja in tako doseči izdaten prihranek stroškov. Dr. Miroslav Delić, Kraljevica: Razvoj koštane i zglobno-koštane tuberkuloze u rentgen slici. Vsaka osteo-artikularna tuberkuloza se razvija iz takozvanega primarnega stadija (začetek kostne atrofije), preide v drugega (destrukcija) in nato v tretjega (zraščenje kosti). Klinična diagnoza teh različnih stadijev, ki je za pravilno terapijo tako zelo potrebna, ni vedno lahka. Oandanes nam v te svrhe najbolje služi rentgenska slika, brez katere si že težko zamislimo uspešno zdravljenje. Razvoj kostne in kostno-oklepne tuberkuloze demonstrira avtor na mnogih lepih rentgenogramih, ki jih je dodal svojemu, članku. Dr. O. Transmiller, Zagreb Biologija i laboratorijska diagnostika ankilo-stoma. V naši državi se ankilosiomijaza ni nikdar pojavila kot epidemija, vendar ni nepoznana. Za ankilostome so se začeli podrobneje zanimali šele 1.1880, ko so pri zgradbi Gothardskega predora opažali med delavci težke anemije. Avtor poleg kratkega opisa ankilostoma razpravlja o največ uporabljenih in najenostavnejših metodah iskanja jajčec ter načinu gojitve ličink. Dr. VI. Neumann, Zagreb: Jedan slučaj ankilostomijaze. Ugotovitev ankilosfomijaze pri 29 letnem delavcu v opekarni. Terapija: Ol. Eucalypti -j- 01. chloroformi, pozneje še tetraklorogljik. Infekcija je mogoča oralno in kutano. Prognoza pri zgodaj započetem zdravljenju zelo dobra. Profilaktično je važno zdraviti inficirane in potom higijenskih naprav odstraniti dejekfe obolelih. Rfichefellerjeva fondacija ima velike zasluge pri pobijanju ankilostomijaze v Zedinjenih državah. Kakor kaže gori navedeni stučaj, moramo tudi pri nas računali z infekcijo ankilostoma in želeti bi bilo, da se delavcem v opekarnah in rudarjem posveča vsa pozornost. Dr. Mihajlo M. Radojičić, Sarajevo: Biohemijska, bakteriofagična i serološka studija dizenteričnih bacila Fleknerove grupe. Dr. Oto Belošević i dr. A. Krauth, Zagreb: Liječenje išijasa epiduralnim injekcijama jodipina. Slučaji ischiasa, ki so kljubovali medikamentozni in fizikalni terapiji, so se po epiduralni injekciji 40°/o jodipina „Merck“ znatno zboljšali. Meioda se zelo priporoča. Dr. Aleks. Manzoni, Zagreb: Sadreni zavoj s otvorom na stopalu i peti po Pitzenu. Na ortopedski kliniki v Zagrebu so pri 5 slučajih doživeli prav lepe uspehe pri pes equinus in equino-varus s pomočjo mavčeve obveze po Pitzenu. Dr. Mile Budak: Nove metode aplikacije in nove indikacije za terapiju histaminom. Histamini se aplicirajo s pomočjo iontoforeze, masaže z histaminsko mastjo, skarifikacije ali pa s predhodnim prepariranjem kože s ostrim papirjem. Avor je imel pri svojih 77 pacijentih, zdravljenih s histaminom posebno dobre uspehe pri mišičnem revmatizmu. Liječnički Vjesnik (1934 broj VII). Prof. dr. A. Šercer i V. I. Vuletić: Eksperimentalno istraživanje disanja kod astme. Poleg fizikalne preiskave, laboratorijskega pregleda sputuma in krvi, je pri bronhijalni astmi prav važna preiskava načina dihanja. V to svrho je Šercer skonstruiral posebno aparaturo, s katero so na zagrebški kliniki pri 40 klinično pregledanih astmaiičarjih s pomočjo spirometrije in nazalne manometrije preizkušali dihanje. Dognali so, da pri vsakem astmatičaru treba strogo paziti na funkcijo nosa in po potrebi (če je potrebno) tudi operativno normalizirati kapaciteto nosa. Dr. Vatroslav Florschiifz, Zagreb: Carcinoma recti i njegova abdomino-vaginalna operacija. Avtor opisuje 2 slučaja carcinoma recti ozir. carcinoma colonis pelvini, ko sia bili ženi po abdomino-vaginalni operaciji odpuščeni iz bolnice s popolno funkcijo in kontinencijo ani. Dr. K. Lušicky, Zagreb: Lues srca i sudova. Često dermatolog prezre srčna obolenja svojega luetičnega pacijenta. Avtor opozarja na simptome takih obolenj in nujno svetuje, da vsak bolnik z luetičnim obolenjem srca in žil spada v roke internista. Dr. Marija Rojc — Marchesi, Zagreb: Ambulantno lečenje pneumotoraksom. Kjer je nemogoče pacijenta poslati v zdravilišče ali bolnico, se treba odločiti tudi za ambulantno aplikacijo prvega pneumoloraksa, kar v zagrebškem dispanzeru z uspehom prakticirajo že od leta 1928. Želeti je, da se terapija z umetnim pneumotoraksom uvede tudi v onih dispanzerjih, kjer ga doslej še ne dajejo. Dr. P. Rismondo, Split: Neoplastika vagine po Wagner-Tierschu. Avtor je s prav zadovoljivim rezultatom napravil umetno vagino pri 18 letni bolnici. Operiral je po Wagner-Tiersch-evi meiodi v dveh sejah, pri čemer mu je zelo dobro služila Opodermyl-mast kot lepivo za Irensplantirane dele kože in za maščenje vaginalnih sten. Prim. dr. Vj. Kušan, Sarajevo: Utjecaj raznih kalcijevih preparata na nivö kalcija u krvi kod tuberkuloze pluća. Na obilici svojih tuberkuloznih bolnikov je pisec eksperimentalno dognal, da Ca Cl2 ne kumulira kalcija v krvi, ampak ga organizmu celo jemlje. Izjemo delata le Selvadin in Sandoz. Kateremu od obeh preparatov pripada prednost, treba šele preiskusiti. Dr. A. Benan, Sarajevo: Ovogodišnja gripa. Število obolelih na gripi letos ni bilo veliko, bolezen ni imela težkega značaja. Zlasti pogosta komplikacija so bile neural-gije n. supraorbitalis, fracheitis, gastrointestinalni pojavi. Dr. VI. junk, Obrenovac: Prinos k pitanju učešća vegetativnog živčanog sistema kod tabes dorsalis. II. Therapeutlca. Dr. W. Crohn: „Stara (dobra) zdravila in preparati.“ Avtor poroča o indikacijah Magnesium-Perhydrola, ki ga je dajal v mnogih slučajih, n. pr. pri gastritis hypera-cida, ulcus ventr., benignih stenozah pilora radi spazem, dalje pri abnormnem vrenju v črevesu, pri motnjah v črevesih, ki so bile zvezane z zaprtjem in meteorizmom, pa tudi pri pseudoangina pectoris. Nikoli ni videl kake škode ali stranskih pojavov. Dajal je vedno 3 krat na dan po 1 noževo konico praška. Magnesium-Perhydrol regulira v razmeroma kratkem času najrazličnejše motnje v želodcu in črevesih brez vseh škodljivih posledic za bolnika. (W. med. Wchschft. 1931.) Dr. H. J. Jusatzhig. zavod Marburg: „Preiskave o vplivu vitamina Ana holesterin v serumu“. Avtor je poizkusil ugotovili, ali je mogoče dokazati vpliv povečanja A-vitamina v hrani na preosnovo lipoidov v krvi domačih zajcev. Kot A-vifamin je rabil preparat Vogan, ki ga je dala na razpolago tvrdka E. Merck — Darmstadt. Najpreje je avtorju šlo za to, da-li se da ugotoviti večja množina prostega holesterina, nadalje, da-li narašča tudi količina nevtralnih maščob v serumu. Po 13 dnevni dajatvi velikih doz Vogana pri zajcih, ki preje sploh niso dobivali vitamina —- A v hrani, je bilo mogoče dokazati močno naraščanje holesterina pa tudi nevtralne maščobe v krvi. (Kl. Wchschft. 3/34.) Prof. dr. W. Denk — Wien: „K zdravljenju arterijelne embolije“. Arlerijelna embolija je — kakor znano — prav opasna bolezen. Kolikor mogoče rana operacija, to je tekom i rvih 10 ur po nastopu embolije izvršena embolektomija, je v zadnjem času dala prav znatne uspehe. Znano pa je tudi, da je pri ai ter. emboliji arterija okrog embola skrčena. Avtor je poskusil odpraviti ta krč z intravenozno injekcijo Eupaverina (Merck) in je na ta način videl prav razveseljive uspehe. To dela ra ta način, da vbrizga kolikor mogoče kmalu po nastopu embolije (nenadne močne bolečine v udu, občutek mrzlote, zmanjšana ali izginula gibljivost, mrliška bledica, manjkajoči pulz v periferiji) 1 — 2 ampuli (0,03 — 0,06) Eupaverina intravenozno. Ako se po preteku pol ure krvotok zboljša in tudi drugi simptomi popuščajo, naj se brizga po 2 — 3 urah še enkrat isto dozo Eupaverina. Tako je treba delati naprej v enakih presledkih, dokler ni cirkulacija popolnoma intaktna, kar lahko traja 1 do 4 dni. Po 2 — 3 dneh je mogoče podaljšali presledke. Ako pa prva in druga injekcija ne dasta nobenega uspeha, tedaj je treba takoj izvršiti emboiektomijo. Neuspehe je avtor doživel pri zastarelih slučajih ali pri hudo sklerotičnih žilah. Toda tudi v takih slučajih moramo napraviti poskus s to metodo (M. med. Wochenschrift 12/34) Dr. H. Sehnet? — Graz: „Ephetonal pri bronhijalni astmi, subastmi in hripozni bronhitidi“. Najvažnejši napredek snovi z adrenalinu podobnim učinkom je v možnosti notranje rabe teh preparatov . . . Najbolje se je obnesel Ephetonin. Pa tudi Ephetonal, para-amido-epbetonin, je zelo učinkovita snov. V navedenem delu poroča avtor o Ephe-tonalu, kakor tudi Epheloninu in slično učinkujočih preparatov pri bronh, astmi in sorodnih boleznih in sicer pri treh skupinah bronhoshnotičnih bolezni: 1. Pri izraziti bronh, astmi (14 bolnikov), 2. pri astm. bronhitidi (12 bolnikov) in 3. pri deloma tudi funkcijonalno bronhiolostenotičnih hrup. bronhitidah (20 bolnikov). V težkih slučajih je avtor rabil injekcije Ephetonala, pri srednje težkih in lažjih pa ga je dejal notranje. Pri tem se je izkazalo, da Ephetonal — to je uvedba NH2 — skupine v kompleks Ephetonina ojači astmo-litični učinek; nadalje pa Ephetonal ne poveča toliko krvnega pritiska kakor Ephetonin, pa tudi drugi stranski vplivi niso tako izraziti. Zato pomeni Ephetonal v splošnem napredek pri zdravljenju astme in je indiciran tudi pri zdravljenju astme z visokim krvnim pritiskom. Ugoden vpliv Ehetonina in Ephetonala pri hripoznih obolenjih potrdi teorijo klinikov, da imamo pri tej bolezni pogosfoma opraviti s funkcijonelno bronhiolostenotično komponento. (Med.Kl. 19/34). Dr. ThGeiger —■ Hochzirl „Cardiazol-Chinin kot učinkoviti profilaktikum proti postoperativnim komplikacijam (posebno pnevmoniji po torakoplastikah“. Torakoplastika si je v terapiji pljučne tuberkuloze priborila svoje mesto. Relativno pogo-stoma pa pride v prvih treh tednih po operaciji do komplikacij, ki jim je treba posvečati vso pozornost. Od 30 bolnikov, ki so bili v Hochzirlu operirani, jih je 12 dobilo samo Ol. camphor, ter event. ipale doze Cardiazola. 18 bolnikov pa je prejelo Cardiazol-Chinin, deloma še celo pre4 operacijo. Od prve skupine je pri treh bolnikih prišlo do težke bronhopneumonije, pri treh pa do poslabšanja druge strani. Pri drugi skupini pa je avtor videl samo en primer bronhopneumonije in eno poslabšanje druge strani, poleg tega pa eno infekcijo operac. polja. Razlika med obema skupinama je torej prav znatna, akoprav je bilo v drugi skupini prav posebno mnogo težkih slučajev. (D. Tuberk. 11/3 ): IZ ZDRAVNIŠKIH DRUŠTEV Obračun kongresa prirejenega v maju 1934 po Narodni proiiluberkulozni ligi v Ljubljani. Na prošnjo Narodne protituberkulozne lige v Ljubljani priobčimo obračun prvega jugosl. protituberkuloznega kongresa, ki se je vršil meseca maja v Ljubljani. Tej želji je ugodilo uredništvo tem rajši, ker so vodilni sodelavci skoraj vseh krajevnih protituberkuloznih lig zdravniki, ki bodo ta obračun mogli tolmačiti svojim soodbornikom v ligah. a) Prejemki: I. Podpore za kongres : 1. Minist. za soc. politiko . . 2. Uprava Kr. banske uprave 3. Občina Ljubljana . . . 4. Občina Kranj......... 5. Občina Maribor . . . . 6. OUZD v Ljubljani . . . Din 25.000'- n 10.000'- n 5.000'- n 2.000'- n 1.000'- n 5.000'- Din 48’000'- II. Odškodnina razstavljalcev: 1. „Kemika“...........• • 2. „Philips“............ • 3. „Jugo-Siemens“ . . . . 4. „Kaštel“................ 5. Jugefa“ . . • • IILPovrnjeno za avtovožnje: b) Stroški: I. Osnutki . ................. . . . II. Letaki tiskovine................. Letaki-afiširanje . . ......... III. Napisi, zastave, znaki.......... IV. Razstava . ....................... V. Avtobusi.......................... VI. Avtotaksiji . . . ;............... VII. Režijski sfroški-uprava........... VIII. Nagrade...........v. ............ IX. Zapisnikarji..................... X. Kosilo „Union“ ....... XI. Kongresna številka Zdravn. Vestnika (gl. posebni obračun) Rekapitulacija: Prejemki Izdatki Din 500'-„ 540-„ 388'-„ 500'- „ 400.- Din 2.328'— Din 3.385'— Skupaj Din 53.713'— Din 2.700'— „ 19.02375 901-— „ 1.539'- „ 3.277-50 „ 9.202 — 736'-„ 1.14510 „ 2.700'— 600-570'— „ 4.323'— Skupaj Din 46.717'35 Din 53.713'— „ 46.717-35 Prebitek Ljubljana, dne 13. okt. 1934. Din 6.995'65 Obračun kongresne številke Zdravniškega Vestnika. Izdatki: 1. Tiskarna 2. klišeji 3. ekspedit 4. poštnina (koresp.) 5. inseratni davek 6. Pošt. hran. in položnice 7. papir, formularnji in dr. Din 28.140"— „ 72450 429--„ 1.132'- „ 1.032-50 „ 70'- 650'— Dohodki: 1. Subvencije: Zdravn. zbornica Din 1000-- Kr. banska uprava „ 2000'- Din 3000-- 2. Inserali: navadna štev. Din 4.365'-kongresna štev. „ 12.080'- Din 16.445'- 3. Prodane številke in sepa- ratni odtiski „ 8410'- Skupaj Din 32.178'— Skupaj Din 27 885'- od tega dne 10.jXI. 1.1. še neporavnano Din 10.050. Rekapitulacija: Izdatki Din 32.178'— Dohodki „ 27.855'— Primanjkljaj Din 4.323'— Na razpolago je še 120 neprodanih številk. Il DROBNE NOVICE Osebne vesti. Za načelnika ođdeika za socijalno politiko in narodno zdravje pri Kr. banski upravi Dravske banovine je bil imenovan inšpektor istega oddelka dr. Ernes! Mayer. Iz inozemskih univerz. Ljubljanski rojak dr. Hans Hogler, sin uglednega in vsesplošno priljubljenega ljubljanskega zdravnika istega imena, je bil pred kratkim imenovan za profesorja ginekologije. Sedaj poročajo, da mu je bilo poverjeno ravnateljstvo bolnice Sv. Brigite. Gospođu profesorju, ki ga sme šteti tudi Z. V. med svoje sodelavce, naj-iskreneje čestitamo ! Paul Ehrlichova ustanova. Sosvet te ustanove, ki obstoja iz gg. prof. Heubner-ja, Neufeld-a, (Wiilstatier-ja), in v. Weinberg-a, je sklenil za leto 1954 podelili ta-!e odlikovanja: 1. Zlato Ehrlichovo kolajno dr. W. Kikuikhu, priv. docentu na medicinski akademiji v Diisseldorf-u kot priznanje njegovih uspehov na polju kemoterapije, zlasti z ozirom na zdravljenje malarije, 1er 2. denarno nagrado prof. dr. Forfner-ju od zavoda Roberta Kocha v Berlinu v pospešitev njegovih raizskavanj o morfologiji in biologiji bakierijev, prav posebno pa o gojenju anaerobov. Klub liječnika apsiinenata v Zagrebu je ustanovil leia 1931 posvetovalnico za alkoholike, ki posluje enkrat tedensko v prostorih interne klinike. Tekom freh let se je javilo v tem ambulaloriju 122 bolnikov, od katerih so 70 dosledno zdravili. Ordinacij je bilo 542, najmanje še enkrat toliko pa posvetovanj s sorodniki bolnikov. Običajno se vrši zdravljenje iako, da ugotovijo pri alkoholiku kako drugo bolezen, ki jo potem zdravijo pod pogojem stroge abstinence. O uspehih tega dela še ni mogoče daii zaključne slike. Pisec dr. Mile Budak poziva zagrebške kolege k čim intenzivnejšemu sodelovanju. Po mnenju referenta bi si mogli tudi ljubljanski zdravniki pridobiti velike zasluge z ustanovitvijo sličnega ambulatorija, ki pri nas goiovo ne bi bil nič manj potreben koi v Zagrebu. (Novi Život 6—1934). V Curihu obstoja že 25 let oskrbovalnica za alkoholike. Dosedaj je ta zavod imel v oskrbi 6.500 bolnikov, 3000 jih oskrbuje še sedaj. Rumunska družba za kirurgijo ie priredila začetkom novembra t. 1. svoj V. na cionalni kongres za kirurgijo. Po predavanjih o raznih kirurških temeh je sfavil dr. Jiano predlog, da bi se ustanovilo udruženje kirurgov Male Anianie, Poljske in sosednjih držav- Nobelovo nagrado za medicino so za 1. 1934 preieli Amerikanci : Georges Minot, William Murphy in Whippel za odkritje zdravljenja perniciozne anemije z -Jetri. Nagrado v znesku 162.608 švedskih kron bodo razdelili med vse tri nagrajence. Nemški avtomobilski klub je sklenil, da bodo dobili vsi zdravniki, ki so člani tega kluba, „zdravniške tablice“, ki jih bodo pritrdili na hladilniku svojih voz. Vsak zdravnik, ki ima tak znak, mora stalno imeti pri sebi ročno lekarno, da bo mogel pri vseh slučajih nezgod nuditi prvo pomoč. V Nemčiji je izšel zakon o pobijanju papigijske bolezni, ki predpisuje zelo strogo kontrolo pri prodaji in vzgoji ieh živeli. Po poročilih nemških časop sov je tekom letošnjega leta ljudska pomoč („Volks-wohlfahrt“) narodno-socialistične stranke pošiljala nič manj kot 500.000 otrok in 40.000 ma-ier radi okrevanja v razna leiovišča. Zgovoren dokaz, koliko zmore zasebna inicijativa, V Estoniji na smrt obsojeni zločinci, bodo v bodoče imeli dovoljenje, da se tekom petih minut sami zastrupijo. Sele ako bo obsojenec po preleku tega roka še živ, ga bodo izročili rablju. Vrsto in dozo sirupa bo določila državna zdravstvena oblast. V Angliji so uvedli obsevanje bolniških sester v nočni službi z višiUikim soncem. Irski parlament je sprejel zakon proti seksualni nenravnosti, kateri med drugim prepoveduje prodajo antikoncipiensov, pa četudi bi bili predpisani od zdravnikov. V Parizu bodo gradili novo bolnico za žrtve prometnih nezgod. Smisel te ustanove je v tem, da bi bila poškodovancem zajamčena hitra in smotrena zdravniška pomoč. Slro-ški bolnice, ki bo imela 4 nadstropja po 47 postelj, so preračunani na 4,6 milijonov fr. frankov. Umrli so: Na Dunaiu prof. Maksimilian Sternberg, znani dunajski internist, ki je objavil mnogo važnih del iz interne medicine, obenem pa se je mnogo bavil s filozofijo medicine ter prof. dr. Hubert Peters, znani ginekolog. Svetovno znani španski patolog Ramon i Cajal Santiago. Znana so njegova dela o histologiji možgan, hrbtnega mozga in živcev. L. 1906 je za svoja dela prejel skupaj z Golgijem Nobelovo nag ado. V Napolu prof. dr. Pasquale Tandoja, profesor radijologije in eden najuglednejših ita.ijanskih učenjakov na polju medicine. Société Médicale du Littoral Méditerranéen priredi o Božiču svoje enajsto potovanje na Cote d’ Azur. Opozarjamo kolege na to zanimivo prireditev. Natančnejše informacije pri društvu : Société Médicale, 24. Rue Verdi, à Nice. Na prošnjo Slovenskega zdravniškega društva bom Zdravniški Vestnik vodil in urejeval tudi še prihodnje leto. Kolege prosim za pomoč. Naj nam čitatelji ne zamerijo, da še enkrat oživimo spomin na dr. Matkovo „Stigmatizacijo“. 80 kolegom, ki knjige do danes niso poravnali, smo te dni poslali ponovni opomin. Morda se eden ali drugi od njih vendar-ie spomni svoje dolžnosti in nam omogoči likvidacijo te mučne zadeve. Pa tudi druge kolege, ki letos še niso ničesar prispevali za naš tiskovni sklad, smo pismeno prosili za prispevke. Hvaležni smo za vsak znesek, ki nam pomaga vzdrževati in izgraditi Zdravniški Vestnik. Kolegi, ki so morda pomotoma dobili našo prošnjo, so pa letos že poslali prispevek za tiskovni sklad Zdrav. Vestnika, naj io oprostijo. Za tiskovni sklad Z. V. so prispevali: dr. R. Bassin — Ljubljana din. 300'-dr. A. Brecelj — Ljubljana din. 100 - dr. I. Demšar — Ljubljana din. 100'— Prisrčna hvala! GOSPOD TOVARIŠ, tvrdke, ki oglašujejo v Zdravn. Vestniku, so v vsakem oziru po sebno priporočljive, zato krijte svojo potrebo pri teh tvrdkah. Vedno pa, če kaj naročite pri kaki tvrdki pa bodisi tudi samo vzorce in literature — se sklicujte, prosim, na Zdravniški Vestnik. S tem koristite sebi in svojemu glasilu. EPHETONIN „Merck iiiiiiiiii!iiiiiiiii!iii!inimiimi!!iiiiiii!iiiiii!ii!!iiiiniiii!iii!!