Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. št. 73. Leto XXII. Št. 8. Kranj, 19. februarja 1938 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din. Poživljenje slov. kreditnega zadružništva Slovenski narod je bil vedno zatiran, ne samo kulturno in politično, vsi njegovi tiram so b.li prepričani, da bodo mogli zbrisati slovenski narod šele tedaj s površja, ko ga bodo gospodarsko uničili. Tega so se zaveduli in se še danes zavedajo oni, katerim slovenski narod zaupa, oni, ki so v svojem delovanju vedno gledali samo korist naroda in ki nikdar itn ob nobeni priliki niso iskali svojh osebnih koristi. Vsak človek mora pr znati, da je naše kreditno zadružništvo v zgodovini slovenskega naroda igralo odlično vlogo. Brez njega se nikdar ne bi mogel naš narod gospodarsko osamo-svoj ti, naši domovi bi prišli slej ali prej vsi „na bolx:n" in na naši zemlji bi se šopiril tujec — German. Naš kmet je bil rešen tujca — oderuha, kreditno zadružništvo ga je vzgojilo v varčevanju, s prihranki si je hotel zboljšati svoje gospodarstvo. Kriza v svetovnem gospodarstvu pa tudi ni prizanesla našim zadrugam. Mnogo kreditn, h zadrug je prišlo v denarno zadrego, vseh vlaga-teljev se je polastil strah za denar, ki so ga začoK L. .z potrebe zahtevati nazaj od zadrug. Na drugi strani pa so prišli dolžniki vsled kr ze tudi v kmečkem gospodarstvu v težek položaj, da niso več mogli odplačevati svojih dolgov. To neznosno stanje, ki je tiralo našega kmeta na rob prepada, je bilo iz letu v leto vedno hujše. Vlada je prinesla ukrepe, ki so s cer olajšali stanje kmeta dolžnika, zato pa so tem bolj hu-Jo udarili in oslabili naše kreditno zadružništvo. Vse naše zadruge, kil so jih vodili ljudi poštenja in zaupanja. n;so mogle poleg vseh svojih prihrankov zadovoljiti vlagateljev. Ti so v strahu zrli v bodočnost, skoraj so že obupali nad svojim denarjem. Čeprav so imeli vodstvo zadrug v rokah ljudje, ki so bili v vsakem ozi-ru varčni in prevdarni, vendar ni ničesar moglo zaustaviti nezaupanja, ki so ga dobili ljudje do svojih lastnih kreditnih zadrug. Tako so vedno, četudi v mal h obrokih, dvigali denar iz zadrug in ga več;noma držali doma aH pa nalagali v državne zavode. To vse je bilo precej povoda, da so se nekatere zadruge morale poslužiti — zašč te. Tako je naš narod gospodarsko zaostal. To se je moralo reš'ri, na katerikoli nač n. Zadružna zveza je kot predstavnica 335 kreditnih zadrug zaprosila banov no, naj ona s svoje strani pomaga do likvidnosti naših kred t-nih zadrug. Kar bi se moglo storiti pred šestimi leti z mnogo manjšimi sredstvi, so sedaj stor li ljudje, ki jim je pri srcu gospodarski napredek Slovenije, z vsoto 63 mil i j. din. Zadružna zveza jo prejela 5% obl gacijsko posojilo v znesku 63 milijonov din na 20 let. Kot protivrednost za to vsoto pa je banovina prejela od Zadružne zveze njeno terjatev iz specialne rezerve Zadružne gospodarske banke v znesku 50 milijonov din. Obenem pa se je Zadružna zveza obvezala odstopiti do 1. 1957 vsako leto svoj č;sti dobiček nad letnih 25.000 din. Nihče ne more dvomiti, da ta akcija ne bi uspela, saj je nedvomno največja moč zadružništva urejeno denarno poslovanje. Zanimivo je ob tej priliki omeniti, kako so gledali naši politični nasprotniki na vso to akcijo za sanac jo našega zadružništva. Bili so prepričani, da nihče ne bo mogel uspeti v tem, ker so točno vedeli, kako velika vsota je potrebna, da se to stvarno izvede. Sami so imeli za to dovolj časa in prilike, pa jim to ni bilo mar, ker so se raje udinjali centralizmu, kateremu so bili najzvestejši hlapci. Da bi pa slovenski na-rod postavili v gospodarskem pogledu na noge, ni šlo v račun njihovim političnim ciljem, če že niso hotel i pomagati vsem zadrugam, pa naj bi rešili propada vsaj svoje zadruge, pa jim tudi te niso bile takrat mar, temveč se šele zdaj potegujejo zanje in j h hočejo prikazati kot oškodovane, čeprav do sedaj šc nikdar niso aaprosile za pomoč. Tudi sedaj so na vse mogo- če načine slepih ljudstvo, da iz tega načrta ne bo nikoli nič, — morda še sami niso verjeli —, pa so se dobro urezali. Slovenci v svojem zaupanju do narodnih voditeljev niso bili prevarani, zuto bodo pa tudi vedeli, komu smejo v bodoče zaupati in komu ne. Kaj sedaj? Ali naj sedaj takoj vsi začnemo dvigati svoje vloge, katere smo morda tako težko že čakali? Ne! Ravno nasprotno. Sedaj ni več nevarnosti za naš denar; kakor smo prej imeli zaupanje v svoje hranilnice, je sedaj na- ša sveta dolžnost, da še naprej pri njih zbiramo svoje prihranke. Saj so to naši slovenski zavodi, denar je naš, težko zaslužen z našimi žu-Mi, pa naj potem s svojim denarjem red rao razne nam tuje denarne mogotce? Ne! Dovolj je, če mora slovenski denar po sili zakona opla-jati druge pokrajine, denar, ki smo si ga sami zaslužili, lahko rečemo pritrgali od ust, naj ostane doma v procvit naše slovenske skupnosti! Krščanska dobrodelnost v Kranju Vincencijeva družba v Kranju je imela v nedeljo, dne 13. t. m. svoj deseti redni letni občni zbor. Odbor je polagal račune v svojem delovanju v preteklem letu. Med letom je bilo 14 rednih odborovih sej, pri kater h so se stalno reševale prošnje reve-žev in pomoči potrebnih iz Kranja in iz vasi kranjske župnije. Skušalo se je vsakomur pomagati in mu lajšati njegovo gorje. Razdelilo se je siromakom vse, kar se je prejelo od plemenitih dobrotnikov, ki so se izkazali blagohotno naklonjeni ob nabiraln h akcijah, saj so imeli vedno odprto srce in darežljivo roko zn trpečega sobtara. Vincenoigeva družba skrbi predvsem za uboge otroke v Marijanišču, izmed katerih jih je 16 v predšolski dobi in 20 ljudsko šolskih otrok. Zavod vzdržuje 14 sirot popolnoma brezplačno, oskrbnina za ostale je pa tudi za te težke čase splošne drag njo zs)f> malenkostna, saj znaša mesečno komaj po 100 do 150 din. Dvakrat na leto priredi Vinc. družba obdaritev za svoje reveže in to o veliki noči in za sv. M klavža. Pri teh obdaritvah je bilo obdarovanih poleg otrok v Marijanišču tudi mnogo podpore potrebnih družin. Za Veliko noč se je razdelilo med 156 družin 200 kg mesa, 93 kg slanine, 471 kg bele moke 15 kg sladkorja in 200.— din v gotovini v skupn: vrednosti 4.528.50 din. Za zimo so dobili reveži drva. 10 sežnjev bu- kovih drv za 2120 din se je razdelilo 64 družinam. Jesenski pridelki, nabrani po okoliških vaseh, so se sproti razdelili najpotrebnejšim. 10. decembra preteklega leta je bila Miklavževa obdaritev. Reveži so dob li zopet živila in zimsko obleko ali perilo. Obdarovanih je b lo 145 revežev oziroma družin. Poleg nabranih živil im blaga se je porabilo za to obdari-ritev še 7.700,— din. Izven omenjenih glavnih obdaritev je prejelo podporo v ž vilih nad 50 družin in v denarju 32 oseb v skupnem znesku 2.080.— din. Redno mesečno podporo je dobivalo 9 oseb. Da pa je mogla Vinc. družba v toliki meri deliti podpore so morali biti tudi viri njenih dohodkov precej bogati. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da sn znašali dohodki v preteklem letu 26.188.— din in stroški so bili prav tolilčsni. V kratkem je tu podan pregled dela Vin. družbe. Iskrena bodi zahvala vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali, da je bilo siromakom trpljenje, odboru pa delo olajšano. Morda uspehi odborovega dela na zunaj nso tako vidni, da bi mogli odtehtati ves trud in poplačati vse izkazane dobrote, vendar pa bodi v vsakem trdna zavest, da je njegovo delo ali njegov dar videl in se ga veselil Oni, ki ga no bo porabil ampak ga povrnil z bogatimi obrestmi. Vsem in vsakemu prav iskren „Bog plačaj!" Nove vozne ugodnosti Prometni minister je dne 1. januarja 1958 izdal odločbo, s katero se splošni pravilnik o vozn h in prevoznih ugodnostih, ki je sedaj v veljavi, v nekaterih točkah spremeni odnosno dopolni. Sedaj je priznana vozna ugodnost zdravnikom stažistom, usmiljenkam in sestram pomočil cam v državnih uli banovinskih bolnicah, delavcem in dninarjem in njihovim družinskim članom, vsem tem šestkrat na leto. Zdravniki »taisti imajo za 50°/o znižano voznino takoj z vstopom v staž, ostali po enem letu, delavci in dninarji pa po 3 letih neprekidne drž. ali ba-novinske službe. Za upokojence pa je zelo važna sprememba, da imajo sedaj, kakor tudi njihovi druž nski člani ter duhovniki pravico do neomejenega števila potovanj s 50% popustom na progah do 20 km razdalje. Te ugodnosti se jim ne štejejo v število potovanj, ki jim je določeno na 24, oziroma 6. S tem je prav gotovo ustreženo mnogim, ki so doslej plačevali celo voznino za krajše proge, ker so ugodnost 50% popusta vedno hranili za daljše proge. Pri tem pa je škoda samo v tem, da je relacija 20 km. skoraj premajhna, ker se bodo s to olajšavo mogla koristiti na primer za pot v Ljubljano samo oni do Gorenje vasi — Reteč, Jevnice, Homca pri Kam-nku, Vrhnike, Preserja in Šmarje — Sapa. Mogoče se bo dalo temu pomagati na ta nač n, da se bo kupila vozovnica za relacijo 20 km, naprej pa podaljšala v vlaku brez popusta, kar bo še vedno prišlo ceneje. Sleparije tvrdke TeibI & komp. Pod tem naslovom je dne 9. in 10. feberuurja 1938 poročalo dnevno časopisje o zaniim vi sodni razpravi, ki se je vršila pred ljubljanskim okrožnim sodiščem zaradi prevar pri kokainu, moki, ženitvah, izmamljanju denarja, z neobdavčenim sladkorjem, ki se ga je glasom obtožnice in trditve obtoženca izvažalo iz državnih tovarn. Obtožnica, ki je bila zelo obširna, je obsegala 20 to.k in je čitanje trajalo eno dobro uro. Teibl je svoja dejanja delno priznal. Govoril je o tajni osebi, ki da je zaupna in ki mu je iz Belja dobavljala neobdavčen sladkor. To sladkor je on potem dobival po železnici pod imenom „moka". Izdajal se je za dvornega dobavitelja in je izvabil večje količine moke pri Gorjancu v Kranju. Iz opreznosti je g. Gorjanc uvedel še telefon čne poizvedbe in tako onemogočil sleparsko kupčijo. Več. oseb v okolici Ljubljane im posebno po Gorenjskem je opeharil za visoke svote. Njegova družabnica Vin- cenciju Blatnikova se je zelo premeteno zagovarjala in je preteJno vse zanikala. Vse priče pa so oba pokopale. Obtoženec je g. Andreju i.omharju v Ljubljani ponujal kokain in nato še sladkor. Na vprašanje je vztrajal, da je res prodal mnogim trgovcem sladkor iz Belja. Na vprašanje, zakaj ni dobavi! sladkorja trgovki Kušlanovi v Ljubljani, je odgovoril, da je zaradi preiskave dobavo preknil. „Moral sem osebno obvestiti zaupnika in smo prenehali z dobavami sredi novembra." Na zadevno vpra-šunje je odgovoril še to-le: „Imena trgovcev, ki sem jim res prodal sladkor ne navedem. To je moja poslovna stvar!" Drž. tožilec dr. Fellaher ga je vprašal, zakaj ne, če so kupčije poštene? Pranilec dr. Mucek: ..Zakaj? Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade." Drž. tožilec: „Bo pa zanje 10 let sedel." Branilec: „Tudi taki ljudje imajo svojo čast." Obtoženec: „Kar je Andrašič v Kranju dobil nezatrošarinjenega sladkorja, bi moral biti tu obsojen najmanj na dvajset let." Priča g. Avguštin iz Škofje Loke, ki je bil tudi izpostavljen tej obrtni prevari, je napravit po svojem pričevanju na gg. sodn ke apel: »Gospodje! Prosim, da bi ga prav ostro obsodili, to v svarilo proti takim sleparjem, ki jim naše slovensko ljudstvo vedno naseda." Čudovite sanje Cerklje, 16. II. 19*8. Neuki ljudje so včasih — tako pravijo — veliko dali na sanje. Najmodernejši izobraženci pa sanje tudi zelo cenijo in se nanje bolj zanesejo, kot na sebe in verodostojne ljudi. Pri nus je bilo nekoč tako: Nadebudni mladenič je sanjal svetovne zanimivosti. Videl je, kako bivši občinski tajnik, s katerim je napredni svet včasih prepeval, brez ključev jemlje iz zaklenjene omare gumijaste krogljice. Napredni in izobraženi mladenič takoj odhiti na cerkljansko oddajno radio postajo ter sporoči naprednemu svetu veselo novico. Čez par minut že prifrči iz Kranja z naprednim aero-planom naprednjakar-somišljenik našega mladeniča. Vesel plane v občinsko pisarno: „Ko-likor hočete, dobite, samo krogljice sem. To bo senzacija. To jih bomo te ljudi! Niti misl ti ne bodo mogli na tejne volitve, še v Kranju nel Pa še v časopise jih bomo dali), da tako mal« skrbijo za občinsko imovino." Za par kovačev dobi Kranjčan vse krogljce. Od veselja mu srce tolče po prsh. „Čez sedem let vse prav p-firJe,- •tCBit%"pš0eK Če* ftf ŠTjJFuTMKiorilr bi res še kdaj bile tajne volitve — v Cerkljah ne bodo mogle biti, pač v Kranju, bodo te krogljice dobro služile." — Brž prebrskata še nekaj zapiskov. Nekje vidita, da je bila ena obč nska seja v aprilu. To bo tudi senzacija: Zadnja seja v aprilu (čeprav je bilo vseh sej v 1. 1937 celih 12). Potem tožita, kako težko starši zmagujejo študiranje svojih otrok, posebno če ni šudiranja ne konca ne kraja. — Ko med udrihanjem čez slabe gospodarje na ol>či-ni brskata po aktih, nekdo potrka na vrata. Oba se prestrašita. Naš mladenič pogleda in vidi, da ga domači ki če jo h kos lu. — Ko so občinski očetje slišali o teh sanjah, so šli gledat volilne kroglj ce in druge sanjske zanimivosti. Spoznali so, da ne smejo tako lahkoverno verjeti sanjam kot nadebudni mladenič in kranjski naprednjakar. — O priliki morda še še kaj o drugih zanimivostih teh sanj. Kaj pravite, g. urednik? JNS režim je v naši ožji domovini zelo trmast in kar noče in noče s površja zemlje. Uspeti tako n č ne more in ne more pokazati drugega, kot svoje dične poslance, kateri romajo zastonj iz kraja v kraj. Pa ne zato, da bi pomagal, ampak zato da udrihajo, in udrihajo pa tolažijo svoje ovčice o njihovem režimu, ki ga je že davno vzela „... zima, mraz", ali pa — pomladna slana, če hočete. So pa po naši od jeenesarjev izmozgani zemlji še tudi nekatere druge nacionalne cvetke, katere nagajajo, kadar le morejo; s tem pa javno pr znavajo, da ne marajo spoštovati zakone. O njihovi ..diktatorski" širokogrudnosti sploh ne govorimo, ker pa ne morejo svojih metod razkazovati in vršiti v š;rši javnosti, so jih spretno rezervirali za delokrog svojega ožjega delovanja. Tako je na nekem šolskem zavodu lepo delovala narodna organizacija. Občni zbor je izvolil za nove funkc onarje sposobne in delavolj-ne fante. A ni bil vrag, da je „ata" tega zavoda stol v opozic;ji do teh dijakov, če gremo na polit čno polje. Svobodno izvoljenih odbornikov po svoji JNS liniji r.i mogel in ni mogel potrditi. In kaj sedaj? Segel je po Perini sablji, ki leži sedaj zarjavela v pokoju. Ta odbor je enostavno anuliral, postavil novega, čigar člani so politično njemu smpatični. Eden od bivših funkc;onarjev, ki je proti vsemu temu nesvo-bodnemti postopanju protesth-al, je pa moral vzeti culo, šolski zavod zapustiti in na srečno STRAN 2 »GORENJECt pot — drugam, kjer bo morda našel vsaj Soli toliko potrebno nepolitično atmosfero. Kaj pravite na to g. urednik? Povdarjam pa, da ta slučaj to pot ni zraste! na kranjski gimnazij'?. Duh »enakosti in bratstva" Smartin, 15. II. 1938. Zadnjo soboto smo zopet enkrat mogli ugotoviti, kako lepo se razvija duh »enakosti in bratstva" med našimi dičnimi vitezi — sokoli. Do zdaj so vedno naglasa)i veliko medsebojno razumevanje in enotnost duha, ki vlada v njihovih vrstah, kar jim nismo skušuli nikoli ovreči. Dejanja pa nam kažejo ravno nasprotno. V medsebojnem pozdravljanju se je po naši vasi razlegalo njihovo divje ..zdraauvvvvoooo". Ker pa se jim zdi, da je ta pozdrav zadnje čase postul premalo učinkovit in da ljudje nimajo več tistega ..spoštovunja'" do njihovega pozdrava, so začeli ugibati kako naj si zopet priborijo veljavo, če ne drugod pa vsaj v pozdravljanju. In brihtne glave so sklenile, da se bodo odselj naprej pozdravljali raje z drugimi pozdravi, ki niso pri poštenih ljudeh v navadi. Tako smo v soboto poslušali v neki gostilni, kako se sokoli v veliki medsebojni ..enakosti in brastvu" pozdravljajo z barabami, svinjami in podobno. Tudi to je svojevrstno pozdravljanje, ki pu našim ljudem ruvno tako malo ugaja, kot njihovo izzivajoče ..zdraaavvvooo". Napredek je pa le! Kar tako naprej, legije, v ..enakosti in bratstvu"!!! Lažnjivcem je ura odbila! Ameriški kriminalist John Larsen je izdal zanimivo knjigo: „Laž". Ta knjiga, ki jo je izdul v založbi Harvardove univerze v državi llinoisu, ima zelo pruktičen namen. Pomagati hoče preiskovalnemu sodniku pri zasliševanju obtožencev, ki tuje zločine. Na temelju sprememb krvnega pritiska je zdaj mogoče popolnoma točno ugotoviti laž in resnico. Avtor uvodoma razpravlja o laži sploh. Laž je dedna človeška lastnost in zelo priljubljeno sredstvo v zadregi. Otroci in divjaki so stalno prepričani, da je dobra resnica samo za prijatelje, dočim prideš v okoin sovražnikom samo z lažjo. Zdaj je izgubila luž svoj pomen v javnosti. V XVI. stoletju so smatrali luž za predpogoj dobrega odvetnika in zdravnika. Bacon je celo trdil, da potrebuje mulo hinavstva tudi polten človek. Lahko je sicer iskren, mora pa znati prikrivati veselje in žalost, da se ne bi okoristili s tem '•'•vrovi ......našem ,»•.•,'•• , ••: ^t-J ..j. >•.»*» tovttaaJrlu rJro"«!n«>. i« V-ji.nnarijif m 1o hinavstvo temveč premagovanje. Op. uredil.) Kazenska oblast v Ameriki se zanima zdaj za laž. če more razkrinkati zakrknjenega zločincu. Nova fiziološka merila so objektivna in zanesljiva, ker so zgrajena na nedvomno znanstvenih načelih. Če se laže človek nezavedno, kar je včasih prirojena Instnosi, »lažejo samo usta, dočim potrjuje ostalo telo resnico." A zavedna smotrna luž jo vedno sad notranjega fiziološkega napora. Merila ugotavljajo v tem primeru spremembe pri dihanju, utripanju srca in krvotoku. Mnogi zločinci se javijo bolne, kadar je treba pred sodnike. Larsen nasvetujc preiskovalnemu sodniku 10 vprašanj, ki jih moru staviti obtožencu v določenih presledkih. 1.) Ali hočete vi prestati to zaslišanje? 2.) Ali ste kadilec? 3.) Ali vam ni nerodno v tem stolu? 4.) Kako vam ugaja zvočni film? 5.) Ali hodite vi plcsat? 6.) Ali ste vi ukradli 20 dolarjev, kakor trdi obtožnica? 7.) Ali se niste vi zdaj zlugali? 9.) Ali ste bili kdaj poprej kaznovani z zaporom? 10.) Povejte zopet, ali niste vi ukradli 20 dolarjev? Aparat beleži spremembe pri krvnem pritisku, če osumljenec laže. Larsen je prepričan, da bo kmalu rabil njegov aparat sleherni preiskovalni sodnik, mordu celo v Kranju. Smrtna nesreča mlinarja Kakor blisk se je v soboto proti večeru razširila po Retefah in spodnjih "Useh, pa tudi prav gori do Škofje Loke, strašna novica, da je postal žrtev nenavudne nesreče 60 letni mli-nnr Kcrmelj Franc iz Reteč pri Škofjj Loki. Tonče, njegov lutjnilajši sin. sj je dal nekaj opraviti zunaj pri kolesu. Opazil je, da s kole som nekaj ni v redu. Zato je šel pogledut v mlin, kaj je. A tu je zugledal svojega očeta, ki je ležal nezavesten in ves v ranah v žlebu pod vretenom, ki goni stope. Skušal ga je rešiti, a ni šlo. ker je vreleno pretežko. Zato je poklicni svojo mater in sosede, ki pa so precej oddaljeni. S skupno močjo so dvignili vreteno, izpod njega pa so potegnili nesrečnika vsega krvavega. Ročice, ki so ga najbrže zbile, da je padel pod vreteno, so mu zadale več smrtnih ran. zlusti po glavi. Vreteno pa mu je strlo prsni koš. Prenesli so ga v hišo. Tu se je zavedel. Zuvest pa je trajala le par minut. Gospod župnik, ki so takoj prihiteli, so ga dobili že umirajočega. Podelili so mu sv. poslednje olje. Pred božji prestol pa ni stopil nepripravljen, saj je prejemal vsak mesec sv. zakramente. K< ■rmelj je bil zelo dober gospodar in nad Ostanki: flanele, barhenta, platna, volnenega in svilenega blaga, popelina, štofov itd. po polovičnih cenah Ivan Savnik, Kranj Oglejte si naše izložbe! vse vzoren katoličan. Družina bridko objokuje svojega očetu. V družbi je bil povsod dobrodošel rudi svojega veselega značaja. Bil je poštenjak, da malo takih. V krstni knjigi reteške fare je zapisano, da mu je žena darovala v 36 letnem dolgem zakonu 15 otrok. Bog pa je to družino tudi blagoslovil. Devet še živih otrok mu je bilo v ponos. Vsi so v dobrih službah, razen dveh, ki sta še doma radi mladosti. Vsi so vneti prosvetni delavci in pevci. V nedeljo pred njegovo smrtjo se je poročil njegov najstarejši sin. Zgradil si je svoj lustni dom. V nedeljo je mislil sprejeti mlada dva na svojem domu, a sprejemal je svoje kro-pilce. Kako se je nesreča zgodila nihče prav za prav ne ve. ker ni nihče videl. V torek dopoldne so ga pokopali. Takega pogrebu Reteče še niso videle. Nobeno oko ni ostalo suho. Jok domačih pa je vsem pričal, kako jim je bi! drag. Na mu bo lahka zemlja! PODRUŽNICA ZVEZE ABSOLVENTK KMET. GOSPOD. ŠOL ZA GORENJSKO, je na svoji seji dne 6. februarja sklenila, da se redni občni zbor podružnice vrši dne 20. marca t. 1. ob 10. uri v Ljudskem domu v Kranju. Ob 9. uri (pred občnim zborom) pa se vrši splošno zborovanje kmečkih žena in deklet. Po-' sebno toplo so vabljena dekleta organizirana v M.K.Z. Vse žene in dekleta iz cele G renjske, t. j. iz kamniškega, loškega, radovljiškega in kranjskega okraja prosimo, da se zborovanja mnogoštevilno udeležijo. Govornikov bo več in se bodo obravnavala zelo važna vprašanja. Podružnica za Gorenjsko: Franja Brodar, I. r. Tedenske novice KRANJ Podružnica SPD v Kranju priredi v sredo dne 25. februarja ob 20. uri v gimnazijski telovadnici javno predavanje s skioptičnimi slikami o temi ..Nazaj k naravi". Predava znani alpinist g. Uroš Zupančič. Dijaki kranjske gimnazije prircde v soboto dne 19. februarju ob pol <). uri in v nedeljo 2f>. februarja, ob 4. uri popoldne .-HfeUr.vifo' komedijo^v^ ^.iTijuT ifcviŽor. Ker je čisti dobiček namenjen podpori dijakov, mislimo, da bodo Kranjčani n okoličani lol ko zavedni, da se bodo dijaške prireditve polnoštevilno udeležili. Obrtna razstava, — Kranjski teden. Ker se je svojčas osvojilo mnenje, naj se obrtna razslavu priredi takrat, ko bo nova šola dograjena, je te dni razstavni odbor za obrtniški delokrog Beg mikrobov. £t*r*?" nič romanu ni podobna ta zadeva, kajti mikrobi (bacili, bakterije) so povsod. Tudi v ustih med zobmi. Saj kar prežijo na ugodno prilike, da bi uničili zobe. Redna nega zob s Chlorodontom prežene mikrobe iz ust. Toda le stalna nega varuje zobe pokvare. Chlorodont zjutraj — Chlorodont predvsem zvečer! Potem ostanejo zobje zdravi! Domači proizvod. rnzmotrival o stvari. Ker bo predvidoma poslopje dograjeno to jesen, bi torej kazalo to zamisel uresničiti. Zadnja razstava je pokazala, du so izdelki domačega rokodelca res ustrezu-joči, obenem smo pa videli, kuj se domu lahko napravi. Za razvijajoči Krunj pa bi kazalo pokazati še več, tako vse ostale punoge, kmetijstvo, mlekarstvo, čebelarstvo, trgovino, tekstilno industrijo, skratka vse, kar naša Gorenjska izdeluje. Zainteresirati bi bilo treba tudi vse panoge, ki se ukvurjajo s kakimi posebni,ni izdelki. Tudi prosvetne in kulturne organizacijo naj bi čini tesnejše sodelovale. Tako bi se stvoril res praznik vseh slojev, da se pokaže njih življenjska moč i'n napredek. Za izpeljavo te zamisli pa bi b la najbolj poklicana občina. Čevljarji! Znani strokovni učitelj g. Steimun je obvestil združenje, du namerava v tem letu izvesti tri porine ekskurzije in sicer: 2. maju v Tržič, ogled tovarne Peko in Runo. 7. junija v Celovec, ogled tovarne za usnje g. Neimorju. °. juliju v Sevnico, ogled tovarne g. Winkle. Prijave sprejema Združenje, kjer dobi vsak potrebne informacije. Skupno združenje obrtnikov Kranj, Ustanovni občni zbor podružnice društva ..Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije" za sodni okruj Kranj ne bo v nedeljo 20. februarja kakor smo poročali v zadnji številki ..Gorenjca", marveč je preložen na poznejši čas, Za nevestel velika izbira šopkov, venčkov, pajeolanov, belih rokavic in nogavic, krasnih torbic in raznega svilenega perila. za ženine: srajce, kravate, nognvice, rokavice. Pravkar prispela velika pošiljka ..klobukov. Kranj Oglejte si naše izložbe in pasažo! —a—— ji Milnica Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (I-al je) Rodile pozdravljeni v imenu Gospodovem 1" Hartman je rdel n bledel, ko je čital škofovo pismo. Jeza ga je kar lomila, rad bi klel in robantil, rad bi Zagnal poslanca skozi vrata, Toda paiuel mu je narekovala drugače. Obrnil se je k plemiču Johanil in se mu globoko priklon I. ..Sporočile prečastitemu r njegov i modrosti /a pozorno sedite na onile stol in se o< nrse okrepčila." Jolian pl, Goldberg je ■ ni mogel priti do besede. I: tožbi blejskih kmetov sodeč bojn ke in se je bal. (lil ga pismo. Pa se je molili. To s( OSpodll škofu, da se zahvalimo -I. ki nam jo izkazuje, Prosim. Ipočijte, kuhar vam takoj pri- rdel na Btol in oil začuden ju n škofovih besedah in po pri-jo misli, da pride med tri ruz-llarininn no pobi je, ko bo brni trije plemiči, vredni vse časti. Posebno ta Hartman Kraig! Visok, vitek, s skodranimi zlatimi lasmi in milimi modrimi, skoro otroško nedolžnimi očmi. Še bolj so je čudil, ko mu je kuhar začel /nasuti na m zo jedil in je Piielieiim prinesel i/.bornega vina. „Poslrezi tudi spremljevalcem," je kbcal Jurij krnig za kuharjem. ..Glejte, dobri ljudje so," je mislil poslanec in V mislih že skrojil poročilo, ki ga bo nesel škofu. llurtmun je prisedel in ga hinavsko spraševal: »Uporni kmetje so torej nesli pritožbo našemu vzvišenemu gospodu? Glejte, zlobe je res vsepovsod polno." „Du," je pritrdil poslance in se mašil s pečenko /raven pa priliva! kraško vino. ..ljudje so mi po poti povedali mnogo stvari o vas, le pohvulil vas ni nihče. Hal sem se že, da se bom moral tudi ju/, priložili v Briksnu čez vas, n zdaj vidim, du mi tega ne bo treba. Vseeno bom moral po škofovem naročilu ostati par dni pod valo gostoljubno streho, če vam ne bom nadležen gost." Ha r t man i, jo zaigral okrog usten porogljiv nasmeh, ki Si pa pOtlaB6i zavihtel »Plemeniti sie." j usta. ..Povedal bom Hartman je pobi kocko. ..Da nam bo vei Častiti v tez k in ■ Till i, To je pa vendar grdo, neplemi-ožje nad neoboioženim kmetom." ■kol poslance in si obr sal mastna liiiksenškemu škofu." fateu re z 'grelne d« b&i e in pr y-1 hiti ■I povabim tud a motnih gradovih pre- začeli so igrati, Kocka je ropotal« lil igro. enem večeru." — Ali, saj ona ni edina deklica Oče je zmajal z glavo. »Čudna jo današnja mladima. Ko sem se jaz ženil, bi razbil glavo vsakomur, kdor bi drznil vrečj pogled za mojim dekletom." »Če te ne mara, je pač vse zamun." Spet so umolknili. Pot se je vlekla po ovinkih. V dolini *o ponižno čepele Vošče, k bregu se je stiskala kopica tlačanskih koč. Sredi vasj se je široko šopiril svobodnjaški dom mogočnega Jurčka. Stari Matija jo gledal mogočno domačijo. Popravil je stremenu in vprašal sinu: ..Ali Jurče še živi?" „Se." je pritrdil sin. misli so mu bile pa daleč drugod Snubitev in svutbu, lepo življenje na mogočni domačiji, Mincu in valpet 7.iga. vse mu je šlo po glavi. K vulpetu 2igi »o se mu misli vračale vedno znova, čo se je še tako branil. Tegoba mu je zalila dušo do vrha. Onemogel srd ga je prevzemal, roku se je sama od sebe stisnila v post. .,Du bi ga slodej vzel!" je želel tako iz *rca. da še nikdar tuko. »GORENJEC« STRAN 3 Težka nesreča matert devetih otrok. V torek dopoldne je šla iz Šenčurja v Kranj 43 letna žena cestarja Marija Draksler. Na cesti na Klancu se ji je na ledu, ki je bil posut s snegom,, spodrsnilo, da je padla in pri tem dobila poškodbe na glavi in močan pretres možganov. Reva je obležala nezavestna na cesti. Poškodovano je našel nek posestnik iz Šenčurja, ki je o nesreči obvestil kranjsko reševalno postajo. Reševalni avtomobil jo je takoj peljal k zdravniku g. dr. Novoselskemu, ki pa je ugotovil pri poškodovunki smtnonevarne poškodbe, zato jc odredi takojšen prevoz v bolnišnico. Radi prevar in goljufij so ga aretirali. V torek večer so aretirali v nekem kranjskem hotelu 32 letnegu trgovskega zastopnika O. Adolfa rojenega v Celovcu, ki je obdolžen. da jc v mnogih krajih Slovenije in tudi Primorja za račun svoje tvrdke prejemal denar za naročeno blago, denarja pa ni izročal marveč ga je porabil za svoje namene. Aretiranega so oddali v zapore kranjskega okrajnega sodišču, odtod pa gu bodo odpeljali okrožnemu sodlilšču v Split, ki ga je že dolgo časa iskalo radi goljufij in prevar. Original DINGAC zajamčeno pristno sladko črno vino, zdravstveno priporočljivo za slabotne, slabokrvne in rekonvaliscente EDINOLE PRI PETERLINU. Prosvetni večer bo v četrtek zvečer ob 8. uri v Ljudskem domu v Kranju. Povabili smo priznanega govornika in potopisca prof. Jankota Mlakarja, ki nas bo popeljal v „Deželo polnočnega sonca" v polarne kraje. Vsekakor bo to eden najzanimivejših prosvetnih večerov v letošnjem letu in vsakomur, ki gu bo zamudil, bo lahko žal. Predavanje bo spremljalo blizu sto krasnih diapozitivov. Vabimo vas. Esperantsko društvo ..Zelena zvezda" Kranj. Pred letom dni se je v Kranju ustanovilo esperantsko društvo in začelo zbirati moči v idealistih in interesentih svetovnegu jezika ..esperanta". Po zaključku prvega zučetniškega tečaja se je na ustanovnem občnem zboru osnoval odbor, ki je tekom leta priredil še en tak tečaj s prav dobrim uspehom. Od dveh tečajev imamo dunes v Kranju in okolici že okrog trideset ljudi, od katerih so nekateri prav dobro drugi pa vsuj delno zmožni esperantskega jezika. Mesto Kranj si lahko šteje v čast, da tudi v tem pogledu, kar jo tu jsko-prometnega značaja, ne z.uostuja. Društvo bo imelo v nedeljo 20. 11. ob 10. uri dopoldan v kranjski gimnaziji svoj drugi redni občni zbor. na katerega so vsi vabljeni. Mednarodna obrtniška razstava se bo vršila letos v Berlinu in sicer od 28. V. do 28. VI. t. I. K udeležbi je povabljeno tudi obrtništvo naše države. V Sloveniji se je že osnoval odbor, ki mu je na čelu predsednik Zavoda za pospeševanje obrti g. Ivan Ogrin poleg zastopnikov obrtnega odseka zbornice TOl m obrtniških organizacij in drugih strokovnjakov, ker je čas zelo omejen, sklicuje Skupno združenje obrtni kov v Kranju sestanek v seli obrtnikov zu V nedeljo 20. februarja ob 0. dop. v svojem lokalu, na katerem se bodo pretresala vsa vprašanja glede udeležbe in priprave razstavnih predmetov Klub Sedejeve držinc v Kranju vabi vse svoje člane, prijatelji- in izseljence iz krajev ob Soči in Adriji, da se udeleže m. maše za pok. našim bratom Lojzetom BrntuSem -, ki b.» darovana v nedeljo dne 21). t. m. oh H. uri v farni cerkvi - ob obletnici njegove nasilni' smrti. Pok. Lojze je bil eden izmed na j ideale CJ-ših kat. prosvet. delavcev na Goriškem, zato smo dolžni, da so ga vsaj ob obletnici v molitvi spomnimo. ŠKOFJA LOKA Dve novi sveti maši. Loška fara je ena izmed (ilili slovensk h far, ki da našemu slov čilskemu ljudstvu največ duhovnikov, Pred leti smo imeli l.oeani veliko čast, da so piist. pib k prvi daritvi v naši cerkvi, kar trije novomaš- niki v enem letu. L. 1936 je bila zopet pri nas nova maša. A letos bosta zopet k oltarju sv. Jakoba pristopila dva gospoda novomašniku. To sta gg. Ivan Javornik in Ivan Kopač, oba iz naše tare. Gospodoma želimo obilo božjega blagoslova. Čudne vesti. Ker gotovi ljudje nikakor niso mogli doseči svojega namena s tem, da so stalno raznašali vesti, du bo vlada vsak čas padla, so sedaj začeli glodati drugo kost, s katero drže v stalni vznemirjenosti svoje ..vernike" pa tudi nekatere „nevernike". V mestu in okol.ci se že dalj časa širijo vesti, da ni več dolgo do tega. ko bo vlada dala zapreti ruzne domove in razpustila njihove viteške organizacije. To baje iz maščevanja, ker je JNS zaprla pred leti prosvetne domove. Od kje prihajo direktive za take vesti, nam sicer ni točno znano, a uganiti je kaj lahko. Tudi vzrok širjenja takih vesti, za nas ni nikuka skrivnost. Sijajen uspeli. Kakor smo zadnjič omenili, je naš fantovski odsek poslal na tekme ZFO par dobrih moči za slalom in smuk. Med njimi tudi Marjana Masterla, ki je zasedel v silni konkurenci v smuku častno 7. mesto, slalomu častno 6. mesto, v skupni kvalifikaciji pa tudi 6. mesto. Če bi bil vajen terenov, kakor so na Črnem vrhu, bi bil gotovo v alpski kombinaciji kaj trd oreh tudi jeseniškim kanonom. Ze sedaj je v slalomu tik za njimi. Nogo si je zlomil, V petek ki je zlomil nogo pri delu v vasi Breznicu Gregor Skrlj iz Škofje Loke. Zlomil si jo je na dveh mestih. Prepeljali so ga v bolnico. BREG PRI KRANJU Naša gasilska Četa ponovi na splošno željo občinstva veseloigro ..Dva para se ženita" v nedeljo 27. februarja ob 3. uri popoldne v gasilskem domu. Kdor te zabave še ni Videl in kdor ljubi pošteno razvedrilo, naj le pride pogledat v nedeljo, ne bo mu žal. Na svidenje! KOKRICA V zadnjem ..Gorenjcu" delu dopisnik iz Pre-doselj prav dobro reklamo za tujski promet naši vasi. Čudimo se, kuko je mogel dopisnik, pisati v nekih nočnih razgrajačih in pijancih, ki nuj bi zadnje čase kalili iniir in ugled naše vasi Kokričani niorumo ugotoviti, du se je prav zadnja leta stanje v tem oziru hvala Rogu mnogo zboljšalo, da nt več toliko vanda-lizina. kot gu je bilo prejšnja leta v vasi. 0 kakili pravili pijancih pa sploh govoriti nc moremo, ker jih do danes še ne poznamo. Upamo, da bi bili vsi občani ne samo Kokričani prav hvuležni oblasti, du zutre nočne razgrajače in to ne samo pri nas, ki jih ni največ, ampak po vseh vaseh naše občine, da bo za-siguran muren prehod skozi našo občino ob vsakem Času domačinu kukor tujcu. Občni zbor gasilske čete, kateri se je vršil v četrtek, je potekel v najlepšem soglasju, Zelja vseh članov je, du si zgrade Čimprej gasilski doni, ker stari več ne odgovarja Sodobnim potrebam Poroke v lelošnjemni dolgem prodpustti še ii smo imeli nobene, kaj bo pa prinesel konec, nam pa še ni znano. Upamo, du bo spomladi boljšo! Občinska pot proti Rupi je v zelo slabem Btanjtl, Prosimo merodajne. da se pot temeljito popravi, ker zelo trpi radi velikega prometu, ki se vrši na novo žago v Pro\uli. Na del poti, ki pripada občini Kranj, je že nnvožen potreben gramoz za popravilo Upamo, da bo tudi naša Občina dobila potrebna sredstvu za popra« ilo te res slabe poti. JEZERSKO Tako težko pričakovani dan se vendarle bliža. \ si smo z vel ko nestrpnostjo pričakovali, da pridejo k nam igruici Prosvetnega društva ,/ Preddvora, da nam z igro ..Dva para se že-jiiia" priredijo .nekaj poštenega rti/.vedrila. 1 II.I j o!i Ii so num. da bodo nepreklicno v nede- ljo 27. t. m. v Prosvetnem domu popoldne ob 3. uri ponovili imenovano burko. Prepričani smo, da bo prostora primanjkovalo, saj so naši ljudje željni pravega razvedrila. Lubko pa tudi trdimo, da ne bo nihče razočaran, saj bodo nastopili preizkušeni! igralci. Na svidenje, da dostojno pozdravimo naše goste! PREDOSLJE Tukajšnja krajevna organizacija JRZ je imela pretekli teden svoj občni zbor, katerega se je udeležilo prav lepo število volilcev. Poleg volitev so bile zanimive debate, ki so živo posegale v naše domače razmere in marsikaj razčistile, kar ni bilo ljudem jasnega. Zato bo tu-knjšni odbor JRZ take sestanke v bodoče večkrat prirejal in je prav, da se jih udeležujemo. Delavski sestanek. V nedeljo 20. t. m. popoldne ob 3. uri bomo imeli v Predosljih v dvorani našega doma delavski sestanek, na katerem bo poročal g. Andrej Križman o delavskem vprašanju, o organizacijah in drugem. Vsi delavci in delavke brez razlike ste vabljeni, da se sestanka udeležite. Prosvetno društvo pripravlja zu pustno nedeljo zanimivo burko „Stric v toplicah", ki nam bo prinesla veliko veselja in smeha na koše ravno za pustno nedeljo. Pričetek bo ob pol 4. uri popoldne. Na svidenje! PREDDVOR Sv. misijon, ki je bil pri nas od 30. januarja do 6. februarja, je zelo lepo uspel. Cerkveno opravilo je bilo vsak dan trikrat, pa vselej je bila cerkev nabito polna vernikov. Govori, ki sta jih govorila č. gg. misijonarja, so vsem faranom segli do srca. Spravna prid ga, ki je bila v petek, je rodila obilen sad, da lahko rečemo, da danes v preddvorski furi ni sovraštvu med furani. Brez razlike stanu in mišljenju, vsak furun je opravil svojo dolžnost. Kako lep in ganljiv je bil pogled v nedeljo v naši farni cerkvi, ko je k mizi Gospodovi pristopila vsa cerkev. Domači čg. župnik je podelil samo v nedeljo nič manj kot 1173 sv. obhaj I. Med sv. misijonom je bilo podeljenih 4922 sv. obhajil. Vso slovesnost pa je zaključila v nedeljo zaključna procesija. Nebeški Oče. h kateremu smo ves teden pošiljali svoje prošnje in mu polagali račun svojega življenja, nam je naklonil lepo vreme, da smo mogli tudi zunuj manifestirati za našega evharističnegu Kralja. Procesijo je vodil čg. dekan Škerbec iz Kranja ob asistenci 6 duhovnikov. Razvrstilo se je preko 2000 vernikov v procesiji na čelu s Kri-žunim, nato šolska mladina, bnndero fare. možje in fantje, gasilci, Marijina družba, pevci, Najsvetejše z duhovščino, občinski odbor ter žene in dekletu. Procesija je bila dolga nud I km. Še je Rog v nuS! fari! Ni se nam treba bati nikogar. Ob zaključku je cela cerkev pela: Povsod Boga. On je naš Oče, povsod Boga. On je naš Kralj! Hvala Vam č. gg. misijonarji, hvala vsem č. gg. duhovnikom in hvala Vam naš dušni pa- „Ka') je to perilo res mojei ni bilo tako čisto oprano I" — Čemu se čudi? Za pranje je vendar rabila priznano dobro terpentinovo milo Zfatorog. To milo kljub svoji \i4r\-nosti opere vsako še tako zeio zamazano ali zaprano perilo taka temeljito, da je po pranju be!o kot sneg, voljno-mehko in duhteče. TERPENTINOVO MILO '£m\ ' CftrCPIIliNUVU mm stir, da ste tako lepo in slovesno pripravili faro, da je glasno in jasno izpovedala, da še ljubi svojega Odrešenika Jezusa Kristusa. Občinske zadeve Občinski odbor je dne 9. februarja imel svojo sejo na kateri je med drugim obravnuvul tudi zaključni račiiu za leto 1936-37. Račun dohodkov in izdatkov za 1. 1936-37 izkazuje napram proračunu zu to leto sledeče dohodke: proračun din 173.332, resnični dohodki z ostankom iz. 1, 1935-36 din 187.039. Pri dohodkih je treba pripomniti, da doklude na neposredne davke in trošarino niso dosegle svote. ki je bilu predvidena, in to doklude mesto 103.332 d n samo 80.730 din. trošarina pu mesto 30.000 din sumu 28.420 din. Druge postavke so bile vse prekoračene, tako da je obračun uravnovešen z. proračunom. Izdatki ho bili po proračunu din 183.062, u dejansko izdano din 186.272. Največje breme so bile za občino v tem letu še vedno šole, ki so vse štiri (Preddvor, Kokra, Trstenik in Gorice) prejele din 25.223, in ubožni sklad, ki je prekoračil proračun din 30.000 za vsoto 3.515 din. Tudi plučilo dolgu za občinsko hišo. kj g« je treba še plačevati, obremenjuje občino, Med izdatki je vsota din 26.291. ki je plačana v ta namen. Občinski odbor je ugotovil, da ima občina Preddvor še 199.000 din dolga zu občinsko hišo. Opozarjamo ponovno vse. da v lastnem interesu ne pozabijo na točen dutiiin in točno uro. to je na nedeljo 20. februarja ob pol 4. uri. kaj pa bo takrat tako v ti ž nega? Važnega nič, pač pu se bo lahko vsakdo kesul. Če /iimudi Z današnjim nagradnim vprtšanjem zaključujemo prvo nagradno tekmovanje. Vsi tekmovalci naj pošljejo odgovore na vseh pet vprašanj, napisane na odrezkih iz lista, upravi našega lista pod naslovom: Uprava Gorenjca »Nagradno tekmovanje" — Kranj. V upravi bodo pregledali vse odgovore, ker samo točni odgovori pridejo v poštev za žrebanje, ki se bo Izvršilo dne 24. februarja t.l. v navzočnosti naročnikov. Imena tekmovalcev, ki bodo izžrebani za nagrade, bomo objavili v sledeči številki. Ozirali se komo samo na odgovore, ki jih bomo prejeli do 24. t. m. do 9. ure dopoldne. NAGRADE: 1. ) novo moftko kolo, kompletno, znamke »Kompressor* 2. ) 500 kom, strešne opeke „Bobrovec" 8.) moSkn ročna ura švicarske znamke „Thiel" 4. ) 2 nagradi v obliki celoletne naročnine 5. ) 4 nagrade v obliki polletne naročnine na naš list. >r5v VaŽnO Za VSakega je ! iS Gorenjčevo drugo nagradno tekmovanje I da si pred nakupom blaga za •pomlad ogledale naio novo bogato izbiro. Dospele so nove pošiljke vsa« ko vrstnega blaga in sicer t Damskega volnenega blaga v najnovejših modnih barvah, kakor tudi v vseh temnih barvah za obleke, kostime in plaiče. Velika izbira moških kamgarnov, štofov za športne obleke in plašče, kakor tudi vse vrste svile, popelinov, ripsov, pralne svile, platna, sifonov Itd. Prodajamo tudi na hranilne knjižice. V pričakovanju, da nas obiščete in se sami prepričate o ceni in kvaliteti se priporoča Pavla Rabič Kr'n)- M",B| „,«>. se bo pričelo s prihodnjo številko. Ker je med našimi bralci veliko zanimanja za reševanje nagradnih vprašanj in ker smo pri prvem tekmovanju uvideli, da se je tekmovanje precej zavleklo, smo se odločili, da število nagradnih vprašanj posameznega tekmovanju zmanjšamo na tri. Že sedaj opozarjamo naše bralce, da takoj sledeče vprašanje hranijo za drugo nagradno tekmovanje. Nagrade bomo objavili v sledeči številki. UPRAVA „OORKNJCA" Zadnje vprašanje I 0 D K E Ž I Pošljite dO 24. febr. 1938. Odgovor: Naslov: bivališče: V. nagradni kupon: 5.) Kdaj in kje je umrl pesnik dr. France Prešeren? , poklic: , pošta: STRAN 4 ~ »GORENJEC« to priliko i'n si ue bi ogledal predstave v našem domu „Dva para se ženita". Pripominjamo da se predstava prične točno ob pol 4. uri ne pa ob 4. kakor je bilo na letakih pomotoma navedeno. Občinska uprava bo imela svojo redno sejo v sredo dne 23. t. ru. Na dnevnem redu je sestava proračuna za leto 1938-39. CERKLJE Vodovod. Občinski odbor je na proračunski seji glede vodovoda sklenil sledeče: Za zgradbo vodovoda v katastrskih obč nah Grad, Dvorje. Češnjevk, Zg. Brnik, Sp. Brnik. Cerklje brez Police, da se bo pobirala 3<)"/o doklada na zem-ljarino in zgradarino v vseh spreduj omenjenih katastrskih občinah ter tudi vključno Polico. Za Police pa je bilo sklenjeno, da ji vrne občina 30°/o naklado, ki je pobrana od davčnega urada za Polico, in sicer vodovodni zadrugi Pšenična Polica, za odplačevanje njenega dolga, ki ga ima še poravnati za zgradbo svojega vodovoda. Razglašeno je bilo pred cerkvijo pretekli, nedeljo, da bo dne 24. marca ob 10. uri pri okrajnem sodišču v Kranju dražba Ciinžarjeve elektrarne z vsemi prit klinami vred. Vrednost nepremičnin je cenjena na 28.920.- din, vrednost strojev in omrežja pa na 318.000— dni skupaj 346.920.— d;n. Najmanjši ponudek, pod katerim se ne prodaju, je 187.280.— d n. Občina je razpisala pragmatično mesto občinskega tajnika, z mesečno plačo 750 din in varšč no 5000,— d:n. Prosilci morajo imeti sred njo ali njej enako šolo ter v roku 30 dni vlo Iz pisarne Okrajne Kmečke zveze Avto na občni zbor Kmečke zveze v Celju vori v nedeljo dne 20» t. m. zjutraj iz Nakre(iloga predali od kr. banske uprave svoj delež za uspeh dela v krožku. Ni pa le dosti krožek ustanoviti marveč je treba pri tem navdušenju tudi vztrajati. Prvi predsednici, Ivi Finžgarjevi. želimo, da bodo njena stremljenja povsod naletela na dobromisleča srca in žela boga k. uspehe! Občni zbor fantovskega odseka. V nedeljo, 20. februarja se bo ob 8. uri (dopoldne) vrš 1 v samostanski dvorani občni zbor Fantovskega odseka Brezje—Mošnje. Fantje, pridite v obilnem številu, ker nas obiščejo tudi Jeseničuni in pokažite, koliko še gori v vaših srcih fantovskega navdušenja I Bog živi! BESNICA Občni zbor krajevne organizacije JRZ se bo vršil v nedeljo dne 27. februarja ob pol 4. uri popoldne pri g. Knificu Jožefu v Zg. Besnici. Občnega zbora se bo udeležil tudi g. dr. Me-gušar iz Kranja. Za vse člane je udeležba obveznu, somšljeni-ki uljudno vabljeni. Odbor. MAVČIČE Prosvetno društvo vprizori v nedeljo 20. t. in. burko v 5. dejanjih ..Babilon". Začetek ob 15. uri. Vabljeni! KOVOR Gostovanje Rrczjnnov. V .tedeljo 20. februarja ob 3. uri popoldne bo na odru našegu Prosvetnega društvu gostovalo Prosvetno društvo Brezje z burko „Dva para se zenitu". Brezjuni ho na domačem odru dosegli s to igro velik uspeh, ki pa tudi pri nas brez dvomu ne bo izostal, zato pohitite v nedeljo v obilnem številu v našo dvorano! PRESKA Katoliško prosvetno društvo v Preski uprizori dne 20. februarja ob 3. uri popoldne v društvenem domu v Preski veseloigro v 3. dejanjih »Dva paru se ženita". Smeh, Vljudno vabljeni. MOŠNJE V torek je v Ljubljanskem opernem gledališč z velikim uspehom prvič nustopila gdč. Vnlči Hevbnlovu, hčerka našega organista g. Ilcybala Gdč. Illeybulovi k njenemu odličnemu nuslopu iskreno čestitumo! določeni komis ji za ureditev ajdovih pašišč. Dalje so člani na tem sestanku iznesli zelo ost'fc pritožbe glede cene denaturiranega če-beliiegu sladkorja, da je predrag, in glede strok, list „Slov. Čebelurju", da bi moral biti cenejši, ker se sedaj tisku v cenejši t skarni in ker je tudi sedunja obleka ..Čebelarja" slabša od prejšnje. Zelo živahna debata se je razvila tudi o bodočem delu čeb. podružnice, in ker so bili vsi člani odbora navzoči, je predsednik podružnice, g. Franc Križaj proglus 1 sestunek za odborovo sejo, mi kateri se je na splošno željo sklenilo z vso slo delovati za čim tesnejšo zvezo z vsemi ostalimi podružn cami kranjskega okraja, ker le z združenimi močmi bo mogoče naše domače kmečko čebelurstvo dvigniti in dovesti na ono pot, katero nam je začrtal že naš slnvn učitelj Anton Janša. Tega sestanka se je udeležil na povabilo tudi člun š ršega odbora osrednjega društva kot zastopnik gorenjskih podružnic, g. Janko Ravnik iz Kranja. Nukclčuni, le tako naprej! Bog živi! Čebelarska. Neki stari očanec izpod Storžca je povedal sledeči nasvet za naše mlade čebe-lurje-zučetnike: ..Ako čebelar spomladi ujame prvega metulja, ki ga vidi, in ga spusti nato skozi desni rokav oblečenega suknjiča, da zleti skoz. živ, najde prvi ubežnl roj." Kmetijstvo Nadaljnji spored predavanj na planšarskem tečaju v Tržiču: 20. februarja (nedelja) od 9. ure dalje: 1. ) Gozdurstvo ter gozd in planine. 2. ) Ovčarstvo. 3. ) Prašičjereja in kokošjereju v pluninski kmet ji. 24. februarja (četrtek, sv. Matije dan) od 2. ure popoldne dalje: 1. ) 21vinocdravitvo. 2. ) Planinski zakoni. 3. ) Ureditev hlevov, gnojišč in jum, tozadevne podpore ter gospodarstvo z gnojem, Na Glavnem trgu v Kranju. Mestni občinski slugu je z bobnom privabil precej radovednežev okoli sebe,, med njimi se nahajata tud dva ugledna meščana, vod.lni osebi sedanje kranjske opozicije. Sluga: „Raaazglaaas! Občinski odbor občine Kranj je na svoji seji uue 14. I. 1938 enoglasno sklenil, da odstooopiiii. . Prvi meščan: „Kaj? Vidiš, sedaj se je uresničilo! Sami so sklenili da gredo iz občine. Tako je! Zlodej naj jih vzame!" Sluga: „... brezplačno parcelo št. ta in ta orožništvu za zidavo vojašnice." Prvi meščan: "..,???" Drugi meščan: „Zopet so nas potegnili!" Gospodars t v o V DECEMBRU 1937 SO NARASLE VLOGE PRI 15 SLOVEN. HRANILNICAH ZA 6,377.080 DIN. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale 31. decembru 1937 vloge pri 29 slovenskih hranilnicah 1.005,391.521 dinarjev. Od tegu odpade na vloge na knjižice 003 milj.,, na tekoče račune 402.3 milj. V pr meri s prejšnjim mesecem so torej narasle vloge na knjižice za 2.9 milj., vloge v tekočem računu zu 3.5 milj., skupne vloge pa za 6.4 m lj. dinarjev. Posebej je treba povdariti, da v teh številkah niso vsebovane obresti za leto 1937, ki se bodo izkazale šele v poznejših izkazih. Prirastek pri vlogah na knjižice izkazuje 13, pri vlogah v tekočem računu tudi 13 (od 20 brali Inic, ki imajo tekoče račune), pri vseh vlogah celo 15 hranilnic, torej večina. Število vluga-teljev na knjižice je naraslo pri 7, v tekočem računu pri 13, skupno število vlagateljev pri 8 hranilnicah znaša pa 135.506. Od leta 1931 se še ni zgodilo v nobenem mesecu, da bi bile narasle vloge nele v celoti, temveč tudi vsuka izmed obeh skupin vlog. Lepšega dokazu o vračajočem se zaupanju vlagateljev v hranilnice in denarne zavode sploh skoro ni mogoče misliti. Zelo ugodno na dotok novih vlog je vpl vala akcija Narodne banke in Poštne hranilnice za mobilizacijo denarnih zavodov s pomočjo likv idiletnih kred tov, ker vidijo vlagatelji, da imajo sedaj denarni zavodi vseh vrst zuslombo pri obeh omenjenih zavodih, ki sta j m priskočila na pomoč. Nekateri zavodi so že pričeli oproščati vloge, dočim bodo pri drug h rešene različne formalnosti v najkrajšem čusu. Po oprostitvi vlog se more računati s še večjim dotokom novih vlog, nego se je pokazal dosedaj pri vseh zavodih, ki so del starih vlog oprostili, dočim so nove vloge vedno razpoložljive, V nedeljo dne 20. februarja igra ..Kranjski šahovsk[ klub" turnir za prvenstvo ..Slovenske šuhovske zveze" s šahovskim klubom iz Škofje Loke. Igra se na 8 deskah ob 14. uri v lovski sobi hotela Stara pošta. Ta teden je »Kranjski šahovski klub" porabil za trening svojega moštva. Ako no bo kakih posebn h presenečenj se upravičeno nada popolnemu uspehu. Nastopili bodo igrale , ki so. ves čas prdno trenirali,, tako da je pričakovati zares zun mive in lepe borbe. Vsi prijatelji kraljevske igre se vljudno vabijo, da prisostvujejo lepi borbi kranjskega šahovskega moštva. Gledalci se opozarjajo, da niso dopustne n kake pripombe in motnje igralcev z eventuelnimi medklici. Vstopnine ni! Peter Rešetar rešetari Klerikalizem. Dolgo sem premišljeval o tem, kaj je to, sedaj mi je bila dana prililka, da sem se pouči. Mi prav za prav še nismo pravi kle-rikalc . Ko bomo tuki, kot so naši bruije, tedaj bomo šele pravi. Sem radoveden, če bodo tedaj JNSarji tudi tako z nami držal i, kakor sedaj držijo z brati. (Slov. Gospodar.) ITI H L 8 OGLHSI Za vsalco btsedo v milih oglasih se p!ača 0 50 D Naimanjš' znesek je 6 Din Važno! Modrooe, otomane, spalne diva-ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Dne 2. febr. 1938 je bila iz Kranja do Stražišča izgubljena železna jermenica (šajba). Pošten najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v župnišče Kranj ali Šmartno. Prodam ca 2000 kg dobrega sena rk\ otave, Aa-ton Bergant, Šmarjetna gora 5. Kupim dobro ohranjen otroški športni voziček. Ponudbe na upravo lista. Žarnice pregorele zamenja za nove od Din 6*50 dalje. Pri zamenjavi 50 kom popust. »Obnova" pri Franjo Nadižar KRANJ. Prešernova 18. VINO Za te/ko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani — Frankopanska nI. U Vsem, ki se nameravate fotografirati! Pri boijšem fotografiranju naredim po dva posnetka in pri vpogledu prob šele naročite fotografije. (Oglejle si naše izložbe!) Foto JUG, - Kranj Poročni prstani in druga darila ho iinjsolltlmijsn pri e. RAINOUS zlatar In sodni cenilec v Kranju Lepo in solidno kblro ur, zlatnina, oči.,, Jedilnega orodja, kriHtal Htekls, nalivnih peres, okvirjev za sliko, modernih broš, lopo sortiranlh kuku ur itd. - Vsa v to stroko spadajoča popravila ho strokovno popravijo ali predelajo pod jamstvom v nafti prvi zlatarski delavnici na