Leto IY. V Celju, dne 11. marca 1909. St. 10. Ichaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiijatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati a« naslov: »Narodni List*' v Celju. — Reklamacije so poStnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. NaroCnina se plaCuje vnaprej. — Posamezna Številka stane 10 vin. Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri veCkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: .Narodni List" t Celju. Nedeljski shodi. »Narodna stranka" je priredila 7. t. m. po dravski, šaleški, mislinjski dolini in v Posavju 8 lepih shodov. Stranka je zopet mogočno nastopila in pokazala, da je kos svoji veliki nalogi. Nismo priredili shodov za malenkostne prepire ali za politično abecedarenje temveč z resnim namenom, da poučimo ljudstvo o važnih tekočih političnih in gospodarskih vprašanjih. To se nam je docela posrečilo in v tem znamenju smo shodi lahko zadovoljni. Kakor so pokazale na mnogih shodih izražene želje in zahvale odličnih naših kmečkih so-mišljenikov, si želi ljudstvo enakih shodov in gledali bodemo, da mu to željo bodoče tedne zdatno izpolnimo. Tako bodemo zvezo med seboj utrdili in se za nadalnje resno delo navdušili. O vprašanjih, katera so prišla včeraj na dnevni red, smo že v našem listu veliko govorili; zato nam ni treba ničesar dostavljati; kvečjemu to, da je ljudstvo povsod razumelo in odobrilo že svoj čas storjene sklepe vodstva nar. str. Da je to osobito glede starostnega zavarovanja zadelo pravo pot, kažejo sklepi shodov — in pa klerikalci, kateri po „Slovencu" pritrjujejo našemu stališču. Tuintam je padla na shodih tudi beseda o deželnozb. volitvah: a se je povsod sklenilo počakati sklepov občnega zbora stranke. Vzajemnost, edinost v stranki in resno delo nam bodo tudi najvernejši poroki za bodoče uspehe! o Shod v Velenju. Po splošni sodbi se je zbralo 7. t. m. do 200 kmečkih zaupnikov pri Ježovniku v Velenju, da slišijo poročilo o delovanju svojega poslanca. — Bilo je veselje pogledati zbrane same trdne, samozavestne po- sestnike, cvet Šaleške doline! Predsedoval je shodu g. Volk iz Šoštanja, zapisnikar je bil g. Goršek. G. drž. posl. Vinko Ježovnik se je v svojem govoru najprej dotaknil težavnega stališča, ki ga imajo slovenski državnozborski poslanci na Dunaju; malo jih je, a še ti si niso med seboj niti v velikih gospodarskih, še manj pa narodnih vprašanjih edini. Lansko leto državnega zbora nam ni prineslo ničesa veselega: najprej je hudo oškodovala naše kmetijstvo nagodba, pozneje se ni oziralo na naše slov. potrebe pri proračunu in bila je končno nato sprejeta tudi ti g. pogodba s Srbijo, ki je pokazala v slabi luči doslednost in odločnost večine kmečkih poslancev v drž. zboru. G. poslanec je omenjal nato ustanovitev »Narodne zveze" in da se je zmiraj pošteno trudil, da bi prišlo do združitve vseh ju-goslov. drž. poslancev. Opisal je svoje delovanje v živinokužnem odseku, svoje korake za dosego podpor po ozeblinah in sedaj po suši; na njegovo prizadevanje se je nakazalo štaj. namestniji 100.000 kron za zopetno sušno podporo, ki se morajo razdeliti s posebnim ozirom na njegov volilni okraj. Govoril je še o vojaških olajšavah in nato zaključil svoje poročilo oh splošnem pritrjevanju volilcev. Navdušeno so mu izrekli volilci svoje zaupanje in zahvalo, -r G. Janko Lešničar je nato razpravljal o zaključku zadnjega zasedanja drž. zbora, o sestavi sedanjega ministerstva, o »Slovanski jednoti", od katere Slovenci zelo veliko pričakujemo, a se je bati, da bodo naše nade vsled nezanesljivosti klerikalcev prevarane, in slednjič obširno o socijalnem zavarovanju, glede katerega so kmetje soglasno odo- brili že znano stališče „Nar. str." z željo, da bi se izplačevanje rent začelo že poprej in ne šele s 65. letom. . Shod je potekel splošno zelo mirno in lepo. Enoglasna je bila želja: še več takih shodov! Napredne kmečke stranke v Šaleški dolini še davno ni konec, kakor je nedavno tega bahato pisal znani častihlepni gospod po »Slf^ Gospodarju". Shodi v slovenjegraškem okraju. Šli smo pogledat, ali res nimamo nobenega somišljenika več v okraju kakor bi se to dalo sklepati iz pisave mariborskih listov. Videti smo hoteli, alj res narodna stranka »nima nič" v slovenjegraškem okraju, kakor bi se lahko sklepalo iz zadnje »Straže". — Vzpodbuditi pa smo tudi hoteli svoje somišljenike k novemu vztrajnemu delu, poučiti ljudstvo o pol. položaju, posebej o nekaterih važnih vladnih predlogih (v prvi vrsti o starostnem zavarovanju) ter tako vršiti v polnem pomenu kulturno nalogo narodne stranke. Shodi so se vršili trije in sicer v Št. Ilju pri Mjslinji, vŠt. Jan-žu pri Spod. Dravogradu, v Šmartnem pri Slov. Gradcu. Vsi shodi, ki so bili zaupni, so bili dobro obiskani, posebno v Šmartnem. V Št. Ilju je razpravljal o političnem položaju, o zaključenju in zopetnem sklicanjn drž. zbora, o socijalnem zavarovanju, o jezikovnem zakonu za Češko, o novi Bienerthovi vladi, o slovanskem ministru-rojaku, o aneksi j i Bosne, o nagodbi z Ogrsko, o podr-žavljenju železnic itd. dr. Božič iz Celja v zanimivem govora. Kmete je posebno zanihalo vprašanje starostnega zavarovanja. — V Št. Janžu je o prilično istih predmetih govoril urednik Vekoslav Spindler iz Celja, je ostro obsodil stališče slovenskih klerikalcev glede socijalnega zavarovanja, glede rešitve jezikovnega vprašanja in glede ministra-rojaka, ter so mu zborovalci pritrjevali. Posebno zanimiv in obsežen razgovor se je razvil o starostnem zavarovanju, in so se kmetje izrekli pač za zavarovanje, a so zahtevali tiste spremembe, kakor že izvrševalni odbor nar. stranke. — Grajščak Bar t h iz Otiškega vrha, pristaš kmečke zveze, ki je po pomoti smatral shod za volilni shod, na katerem bi se postavil kandidat za deželni zbor, je predlagal za kandidata slo-venjegraškega svečarja Gunterja. Pojasnilo se mp je, da se cjanes ne namerava postaviti kandidat. Neki Jug, baje tiidj zvezar, pi nič vedel o dobrotah, ki jih je izposjpval posl. Ježovnik za svoje volilce. Čita gotovo samo »Slov. Gosp.", ki je tako objektiven, da o uspehih nasprotnih poslancev nič noče pisati. V Šmartnem pri SI. Gr. je o istih predmetih obzirno poročal g. dr. Božič in žel za svoja izvajanja borno pohvalo, Kmetje so se govorniku js^reno zahvaljevali za izborni poučni govor. Vsi tjrije shodi so pokazali, da se kmetje v slov. grškem okraju vedno bolj zavedajo, kje je resnica in kje 1- Shod* v Dramljah se je udeležilo med kakimi 3 — 400 poslušalci okroglo 50—60 pristašev Kmečke zveze. Državni poslanec g, Fran jo Robiek je očrtal v glavnih potegab delovanje državnega zbora v minulem zasedanju in popolnoma nepristransko opisal njegove naloga za bodočnost — skratka podal je jasno sliko politič- LISTEK. « -*f v, iT ; ' i-■ Martin Močan. Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. Spisal: Robert Košar. (Dalje). Vitez Lamberg je bil ves iz sebe. Držal se je za glavo, ter ponavljal venomer: »Uboga domovina, uboga domovina; koliko krvi in žalosti pride zopet nad te, koliko solz boš zopet pretočila, ako se mi ne posreči odvrniti te nesrečne vojne." Ukazal je brzo osedlati konje, ali moral je to povelje preklicati, kajti konji so bili tako opešani, da niti ure hoda ne bi več prejahali z njimi. Zvečer smo se zbrali na dvorišču trdnjave in vojaki so nam pripovedovali raznovrstne dogodljaje iz lastnega življenja. Opisovali so bojne meteže, katere so imeli s Turki, ter način njihovega bojevanja. Jaz pa sem pazljivo vlekel na uho, da bi se pri teh junakih do dobrega naučil bojnega rokodelstva. Konečno vprašam: »Ali pride večkrat do spopada s Turki H" »Hej," so mi odgovorili »v nemirnih časih kakor sedaj, ni dneva, da se eden ali drugi ne bi spoprijel s Turkom." »To je dobro", sem si dejal, in takoj sem prosil gospoda, da me pusti nekaj dni v trdnjavi, da bi se tudi meni posrečilo, spoprijeti se s kakim Turkom. Ali gospod mi tega ni dovolil in tri dni sem imel na njega hudo jezo. Začel sem že obupavati, da se mi bo kedaj posrečilo ubiti Turčina. Med vojaki sem videl Hrvata, kateremu so se vsi spoštljivo priklanjali. Izvedel sem, da je to Peter Vukašin, ki je pri Mohaču pobil Hasana, slovitega turškega junaka, o katerem so mislili, da ga nihče ne zmore na svetu. Postal sem radoveden in rad bi vprašal Vukašina, kako je zmagal Turka. Ali iz same spoštljivosti se dolgo nisem upal nagovoriti tega junaka. Konečno pa se ojunačim in rečem: »Ti, gospod Vukašin, ali je res, da si premagal Hasana?" ... »Kaj ga ne bi, če se mi postavi na cesto." »Kako pa si ga premagal," vprašam dalje. »Z božjo pomočjo", odvrne junak. Nato pa je začel pripovedovati ves dogodek od kraja do konca. Meni so pri njegovih besedah kar rastla ušesa in vso noč nisem zatisnil očesa. Šel sem na nasip in solze so mi prišle v oči, ko sem pomislil: »Glej, ta Hrvat je pobil tako slovitega turškega junaka, ti pa še niti preprostega Turčina nisi podrl." Zgrabila me je taka jeza, da sem se spustil z nasipa, ter sem taval vso noč okrog trdnjave, misleč, da najdem kakega Turka. Toda nisem zalotil nobenega. Ko sem se vračal zjutraj v trdnjavo, sem storil obljubo, da hočem tudi jaz ubiti takega junaka, kakor oni Hrvat. Na tihem sem prosil Boga, naj mi ga skoraj postavi na cesto. Ali zdaj me je začelo skrbeti, če najdem v turški deželi še junaka, ki bi bil sličen Hasanu. Pristopil sem torej k Vukašinu, ki je imel stražo, ter sem ga vprašal s trepetajočim glasom: „Ti, gospod, ali Se ima Turčija tako slavnega junaka, kakor je bil tisti, ki si ga ti premagal?" „Oj, ima ga, ima," odvrne Vukašin, »ne le takega, ampak še večjega junaka. Imenuje se Barbarosa iu imeniten je tako, da mora biti vedno okrog sultana." To mi je bilo dovolj, saj sem vedel celo, kje moram iskati svojega nasprotnika. Zdaj sem poprosil tudi Marijo, naj me kmalu pripelje med Turke in mi da priliko, da se poskusim z Barbaroso. Obljubil sem ji za to milost tako dolgo in debelo svečo, kakor je tisti Barbarosa dolg in debel. Od tega dneva nisem imel več miru. Noč in dan sem mislil na njega in najraje bi bil odjabal kar sam naprej v turško deželo; toda moral sem se pokoriti gospodu. Pri našem odhodu iz Karlovca je deževalo in slabe ceste so postajale še slabše. Ljudje so namreč nalašč zanemarjali pota, da bi ovirali Turkom naglo hojo. Na poti smo srečali večkrat ogle-duhe, ki so liki veter jahali proti trdnjavam, da javijo poveljnikom, kaj se godi za mejo. Takih trdnjav z na- nega položaja. Med njegovim stvarnim govorom so ga že motili klerikalci« kateri so se vobče pod vodstvom slavno-znanega župnika Ogrizek a obnašali tako nedostojno in surovo, kakor kaki pijanci v krčmi, nepa odrastHin paketni ljudje./- Venomer so kričali, .naj g. "Roblek pove,- kaj je storil za svoje volilce; ko jim je g. poslanec to pojasnil, so utihnili, a začeli zopet "razgrajati, ko je naslednji govornik g. -T rčt e n j a k razpravljal, o vladnem načrtu starostnega zavarovanja. Ko se "jih je pozvalo,' naj povedo nekaj stvarnega, je nastopil g. župnik Ogrizek, vodja .svoje olikane črede, in se.pi^to-ževal o^brezverskem" Narodnem,listu-Drugo, kar j« govoril, je bila mešanica prazne slame in pa neumnosti. Končno ^ "je zborovanje izreklo v smisiu znanega stališča Nar. itrahke r pristav-; kom, naj se začne starostna renta Že s 5.0:. letom. .Sprejela se. je končno po 3kratnem glasovanju soglasna zaupnica g. drž. poslancu Robleku. — G. Jamo Vič; kateri je tudi vodil zborovanje, je končno še razpravljal o koriBtih. ki nam jih" nudi « kr. Staj. kmet. družba, ki bodi naša jirava Km. zveza. Uspeh, zborovanja , VSe-^jedKo za Nar. .str. časten; posebno, se je odlikovala trezrtost 'ku mir njenih 'pristašev od podivjanosti Ogrizekovih podrepnikov. , . "f - - Shod « Rajhenburgu. Iz docela nerazumljivih razlogov je bre-žiško okrajno" glavarstvo javni shod, kakor ga je prijavila „Narodna stranka" prepovedalo, Vkljub temu se je zbralo v nedeljo 7. marca okoli sto najboljših mož na povabilo g. Antona Kuneja iz Stolovnika v Klemenčičevi gostilni, kjer . se je vršil shod po § 2 zb. zak. Pred-■ sedoval ; je g. sklicatelj Kunej, ki je otvoril zborovanje z jedrnatim nagovorom. Nato je dr. Koderman v dolgem govoru razpravljal o političnem položaja in zlasti o, .zakonskih predloga^ glede ureditve jezikovnega vprašanja iin socijalnega zavarovanja. Zborovalci šo sledili h izvajanjem. z vidnih zanimanjem, na kar je sledila zanimiva debata, katere so se Udeležili zlasti Anton Kunej, Janez Zemljak, Martin Ženiljak in poročevalec. Splošno se je izreklo mnenje, da je vkdna predloga o zavarovanju nesprejemljiva. Tozadevna resolucija in ona s katero se zahteva ureditev jezikovnega vprašanja potom zakona za celo državo, sta ae ob burnem pritrjevanju soglasno sprejeli. Dr. Koderman je še v kratkem nagovora omenil naš zunanji položaj, na kar so zborovalci soglasno sprejeli resolucijo, v ka- teri se izreka želja, da se avstro-srbski spor poravna mirnim potom in brez vojske, katera bi zahtevala od ljudstva ogromnih denarnih in krvnih žrtev. Resolucije se pošljejo na .pristojna mesta. S kratkim končaim govorom je zaključil g. Kunej lepo uspeli shod. Po shodu so se zborovalci še živahno razgovarjali o raznih vprašanjih. Splošno se .je izražala žielja, daSe skoro priredi v Rajhenburgu javen shod »Narodne stranke". Blanca. Vkljub raznim zaprekam,, vkljub slabim potom se je zbiralo včeraj v Likarjevi gostilni na Bianci. lepo število' 40 — 50 :mož. Shod je otvoril g. Križan iz Sevnice, kateri mu je tudi1 predsedoval, Dr. Koderman iž-'Celja -je najprej. obrazložil vladno predlogo o zavarovanju za starost, in onemoglost ter o ureditvi jezikovnih razmer in je razpravljal o splošnem notranjem in zunanjem' političnem položaju. Zborovalci sp govoru z .vn&no in zanimanjem sledil*, kar so pričali iivahnimedkli-ci, ki 80 S6 čuli zlasti, ko je govornik ; hapram Vladi in vofilcem. -Govoru je sledil živahen razgovor o omenjenih zakonskih predlogah in drugih aktualnih političnih -.vprašanjih. /Resolucije so se Bprejel« - soglasno z -velikim navdušene je udeležilo rstzun do-va več Ševrii-čanov. fcf "',,.. _ a Shod narodne stranke « Ruiah. Nič kaj si nismo .obetali od shoda, ki se je priredil v nedeljo v gostilni g. Jožefa Muleja v Rušah. Že v dolini je % m snega, pri višje ležpčih kmetijah pa ga je čez 1 m. V nedeljo je bilo res izvanredno lepo vreme, pa tolike udeležbe se nismo nadjali. Vsi gostilniški prostori so bili nabito pplni. Najmanje 150 oseb je že nestrpno Ča-katb prihoda gg, govornikov in sicer gg. dr. Vladimirja Serneca in dr. Xi. Pivko-ta; .-•; ; G, Viktor Glaser pozdravi zboro-valce ih posebej še gg, govoruika, izrazi veselje nad tako častno udeležbo vljljub strogi zimi, imenuje svojim namestnikom g. Alojzija Glaserja, zapisnikarjem g. D. Lesjaka ter rediteljem^ gg. Drag. Lingelj-a in Mih. Serneca. . Ko-nastopi g. .dr. Sernec, nastane grobna tišina.; Nisem kmalu kje videl take discipline pri shodih kakor tokrat v Rušah. Govornik je v razumljivi in poljudni besedi pojasnil sedanji politični položaj. Povedal je, zakaj ,je »nagnal" ministerski. predsednik poslance domu, kakšne - nemiko-nacijonalne ministre imamo sedaj, .kako so bili klerikalni poslanci zoper slovenskega ministra krajana in da se je skovala »Slovanska jednota"..Z največjo pazljivostjo so zborovalci poslušali govornikovo razpravo o starostnem zavarovanju. Povedal je končno, da je predloga sprejemljiva za delavce in z majhno izpremembo tudi za obrtnike, nikakor pa ne za kmeta, kajti stroški bi bili za njega tako veliki, da bi jih- majhen in zadolžen posestnik nikakor ne zmogel:. Narodna stranka bode; vsikdar delala za starostno zavarovanje tndi za kmeta, a prispevki se morajo znižati. — Govornik je dalje omenil žalostne dogodke v Ptuju in Ljubljani in mačehovsko postopanje vlade s Slovani sploh, najbolj pa z nami Slovenci in Hrvati, ki, smo bili sto in stoletja mogočen in neprodiren jez na jugu naše države napram navalom divjih Turčinov. >-.-.;. Viharno ploskanje in živijo - klici so o imevali po dvorani, ko je končal govornik. G. predsednik še zahvali v imenu zborovalcev ter vpraša navzoče, če želijo besede. Oglasi se g. Dragotin Švi-gelj, ki predlaga resolucije' (deloma že včeraj objavljene); Sklenilo pa se je še sledeče; n. k-z^is j ' Današnji shod izreka popolno zaupanje izvrševalnemu odboru.. Nar str. ter . ga prosi, da še nadalje deluje tako uzorno, nesebično ih požrtvovalno! Predsednik da resolucije na glasovanje. Sprejmejo se enoglasno in Z navdušenimi živio - klici. : l: f : Predsednik ^podeli besedo dragemu govorniku g. dr., Pivkotu, Ta: gospod Rušanom.ni več neznan. Kake. nas je navduševal pri ustanovitvi ljudske knjižnice! Ža^o ga je tudi'vse d6 "zadrije besede mirno poslušalo: Podal je pregledno sliko zgodovinskega razvoja na-šega naroda od Marije Terezije do l 1848. Ko je končal in obljubil oh drugi priliki nadaljevati, so mu v zahvalo zadoneli veseli živio-klici. ■ : Končno predsedhik opetno "zahvali gg. govornike za trud, posebno zahvalo pa izreče z navdušenimi besedami ljubim zborovalcem, ki so prišli na današnji shod v tako lepem številu, pazljivo in mirno poslušali ter s tem pokazali, da so zavedni Slovenci. (To poročilo je tudi najboljši odgovor na abotno poročilo ljublj. »Slovenca", da je bilo na shodu kakih 40 oseb. Somišljeniki, povejte to smešno obrekovanje vsem udeležencem, saj je prelep dokaz resnicoljubnosti duhovniškega časopisja! Še boljše je pa poročilo včerajšnje »Straže". Pravi, da je govoril dr. Sernec iz — Celja! Že ta laž kaže, da je celo „Str." poročilo absolutna izmišljotina, ki ima edino le namen — obrekovati,Narodno stranko'. Da mariborskega duhovništva ni sram takih povrh še nerodnih laži!) Resolucije sprejete na nedeljskih shodih : 1. Volilci »Narodne stranke" najostreje obsojajo ses; avo Bienerthovega predpustnega ministerstva posebno z ozirom na ministra Sttirgkha in Ho-chenburgerja in pozivajo slov. poslance k n a j d o s l e d n e j š i opoziciji proti njemu. 2. Pozdravljajo »Slovansko jed-noto" in pričakujejo, da bodo v njej združeni poslanci posebno pospeševali narodne in gospodarske koristi zatiranega slovenskega naroda. - 3. Zahtevajo,1 da delnje naša držav-nozborska delegacija z vso odločnostjo za ustanovitev jugoslov. krajinskega ministerstva. • - ^kž-ifes^ 4. Pozdravljajo misel sociftiftega zavarovanja, a zahtevajo, da se naj olajšajo plačilna bremena kmetom in delodajalcem. ; ■ ' ; Deželni red in deželni volilni red. (Glavne točke H nove volilne, postave za štajerski/ deželni zbor z .dne 19. febroarja 1909.) 'I; t ' ! j,-?". -Število deželnih poslancev. Deželni zbor- šteje 87 članov, in sicer: •■v:, a) knezoškofa sekovsfcega .in la-vantinskega;' i t ub-i (% v. b) rektorja gcaške visoke šole;; v; e) 84 izvoljenih poslance*: t N* ~ s "<•' t) 12 poslancev veleposestva; i 2) 34 poslancev mest. in'trgqvi»r trgovsko-obrtnih zbornic^ : v 3) 28 poslancev kmečkih.občin; 4) 10 poslancev splošnega .silnega razreda. v ij Oeielni odhoi Deželni odbor kot upravni1 ii izvršilni organ deželnega 2bora obstoji pod predsedstvom dež. glavarja iz 7 iz dež. zbora izvoljenih članov-^pri-sednikov); - ~ Deželni glavar imenuje za slučaje zadržanja namestnika za vodstvo dež. odbora iz njegove srede. . ; Dva dež. odbornika Se volita posamič od celega deželnega- zbora iz njegove sredine (73 nemških: 14 slov. glasom, [če Škof Napotnik glasuje]). ' Enega dež.- odb. izvolijo poslanci veleposestva (12 nemških glasov^) '- Dva dež. odb. se izvolita posamezno po poslancih vol, skupin« mest in trgov, trgovske in obrtne zbornice (33 nemških: 1 slov. glasu), dalje po poslancih štirih okrajev splošne kurije (3 nemški (event. soc.}, 1 slov. eveat. soc. glasu). •"■-- - - 3 V vseh teh slučajih se voli z nad-polovično večino glasujočih. Če pri prvem in drugem glasovanju ne pride do rezultata, je potrebna ožja volitev med onima, ki sta dobila . pri" dragi volitvi največ glasov. V slučaju enakosti glasov odloči žreb, ki ga vleče predsednik. sipi in jarki, dobro utrjenih gradov in čardakov, (to so stražnice na kolih) je bilO; vse polno ob meji. To zidovje jje mejilo kristjane in Turke, življenje in smrt. Na eni strani sem videl delavnost, mir in red, molitev, jok in strah, na dragi pa preklinjanje božje besede, rožljanje orožja in besno željo po tujem blagu in krščanski krvi. Razburkano morje turških čet se je neprenehoma odbijalo od tega zidovja. In Če je kje prodrlo trdi nasip, tedaj gorje onim krajem, kamor se je razlil krati turški val, noseč rop in smrt, oskrumbo in sužnost. Ko smo drugi dan prekoračili mejo ter stopili na turške zemljo, je vitez Lamberg razjahal svojega konja ter je pokleknil na zemljo. Mi smo storili isto in vsi skupaj smo zaprosili vsemogočnega Boga za srečno vrnitev na domača tla, kajti: »Kdo sme zaupati krutemu Turčinu?" je dejal vitez. S strahom in trepetom so hlapci zasedli svoje konje, jaz pa se nisem bal ničesar. Nestrpno sem čakal trenutka, da bi se sešel s Turki. Pazljivo sem gledal okrog sebe, ali nisem zapazil nikogar. Solnce se je začelo nagibati proti zatonu in nam so zaškripali želodci, kajti od Karlovca nismo imeli grižljaja v ustih. Hiše sp bile zapuščene, polja opustošena ,in videlo se je, da je ta kos zemlje že več let zapuščen. Hlapci, ki se niso hoteli vleči s praznimi želodci k počitku, so pognali konje v dir, da bi vendar še prišli do koče, iz katere bi se kadilo. Konečno zagledamo hišo. Bila je kovačnica, kakoršnih je bilo več ob potu. Ti kovači imajo dober zaslužek. Ni se jim bati niti Turkov niti kristjanov, kajti vsak je rabi in je plačuje z velikim denarjem. Zato ima vedno kak grižljaj pri hiši. Veselo smo torej skočili raz konj in ko se je prikazala na pragu stari-kava ženica, smo ji kar zavpili nasproti: »Hej, babica, daj nam jesti! Plačamo s cesarskimi groši." Žena pa se obrne in odide v hišo. Brž sem skočil za njo, da nam ne bi poskrila jedil. Ko sem stopil v sobo, je sedela za mizo ter mi dejala osorno: »Kaj želite?" »Hvaljen bodi Jezus Kristus," sem jo pozdravil. »Kaj želite?" je vprašala znova. Zdaj sem vedel, da ni naše vere, sicer bi mi odgovorila: amen na vse veke. Toda jaz se nisem dalje pobrigal zato, temveč sem rekel, kakor se spodobi poštenemu človeku: »Prosim vas, mati, dajte nam jesti; lačni smo." »Odkod pridete?" »To je naša skrb," odvrnem začudeno nad tem vprašanjem, kajti brzo se domislim, da ta baba menda vohuni za turške roparje, kojih je vse polno v teh krajih. Žena pa se ni dala premotiti. Bistro me je pogledala s svojimi črnimi očmi, ter je nadaljevala: »Kam idete?" »Za konjskim nosom", rečem sedaj jezno, ker me je razjezilo to vohanje. Obenem pa sem zakričal: »Daj jesti!" in sem udaril z nogo ob tla. »Nimam ničesar!" Zdaj vstopi vitez ter ji ponudi zlat, ako nam spravi jedi in pijače. „Ce rečem »nimam , pa nimam, odvrne žena in hoče oditi iz sobe. »Hoj, ti salamensko turško seme," sem si dejal, »tega pa še nisem slišal, da bi kovači stradali kruha. Planil sem torej za njo, ter jo zgrabil tako trdno za vrat, da je v bipn pokazala jezik. * i Vitez pa me pokrega rekoč: »Ne delaj tega, Martin! Lahko bi se maščeval njen mož, ter nam stavil ovire na poti. Sam pa veš, da ne smemo izgubiti niti trenutka, ker je domovina v nevarnosti." Izpustil sem ženo in sem šel iskat po kuhinji in shrambi, če najdem kje kaj za zob. Toda praznih rok sem se vrnil v sobo. »V imenn božjem, gremo pač lačni spat," je dejal vitez, ter se vle-gel v slamo, katero so nanosih hlapci. Meni pa je cela reč začela iti po glavi. „Nak", sem si mislil, »to ne gre, da bi nam sanjali lačni želodci celo noč o polnih skledah. Baba ima, pa noče dati. Hm, kaj bor kaj bo. Z dobrega ne opravimo nič, s hudega nič, morda pa ide z zvijačo"4, sem si mislil. Poiskal sem ženo, ki se je spravila v listnjak, ter ji dejal: »Imaš vodo?" »Imam." »Imaš lonec?" f:^-'.*'■'i:'-. ŠSč -rZ^.'i',''■ '.■'. I : Oitai« dva deželn a , .odbornika se volita po poslancih skupine krneč, občin (1$:nemških: M slov. glasovom) in po poslaneih 6 okrajev splošne knrije (4 aemSkjL {event soeijalistj: 2 slovenskima)...^ " j; x Izvoljena fUk ona dva poslanca, ki imata največ glasov. Če sta pri tej volitvi dobila dva poslanea najvišje število glasov ali če je dobilo več kot eden poslanec • drugo najvišje število glasov, odloči žreb po predsedniku. Kdaj je dat. zborsklepten? Za sklepčnost ie potrebna navzočnost' najmanj 44 poslancev, za veljavnost sklepov nadpolovična večina. Pri enakem številu glasov je smatrati predlog odklonjenim. V Volilni okraji. - ' A. Mesta. Mestnih mandatov je 28, volilnih okrajev 20. a) Gradec voli 6 poslancev. Maribor 2, volilni okraj Bruck z dragimi mesti 8, Ljubno z drugimi mesti 2: b) 2 poslanca voli tudi skupina Oelje^Brežice*—Sevuiea -Laško—Voj-nik—Vitanje—Šoštanj—-Velenje; okraj je skovan tako, da - bosta izvoljena 2 Nemca; e) po 1 poslanca volijo mestni vol. okraji Eggenberg, Frohnleiten, Hartberg, Weiz, t Feldbach, Radgona, Lipniea, Voitsberg, Judenburg, Liezen, Muran; torej 10; dalje volijo po 1 poslanca še sledeče mestne skupine: 1) mesta in trgi Slov. Gradec— SI. Bistrica— Marenberk—Muta—Vu-zenica—Konjice—Sv. Lovrenc nad Mariborom; 2) Ptnj—Ormož — Ljutomei—Rogatec— St. Lenart v Slov. gor.—Breg pri Pt.—Rog. Slatina; 3) Mozirje—Gornjlgrad—Ljubno —Žalee—Št. Juri ob juž. žel.—Sre-dteie — Vransko — Braslovče—Kozje —Šmarje — Veržej — Rajhenburg— Studenci pri Mar. (slovenski mandat). Za mesta in trge, pri katerih se obseg mesta oz. trga ne krije z obsegom krajevne občine, določa postava, da k mestom in trgom kot krsjevnim občinam pripadajoče okoliške vasi ne volijo v mestnih, ampak v pristojnih kmetskih volilnih okrajih. Kot ozemlje mesta ali trga ima veljati ono, ki je obstojalo ob času razpisa volitev. V krajevnih občinah z več kot 4000 prebivalci se lahko v svrho olajšanja volilne udeležbe določi dvoje ali več volišč. ,.Imam." ,.lmaš cvek (=žrebelj)?" ..Imam.' „ Ali znaš skuhati cvekove žganj ce?" „Ne znam."1 „Prinesi mi hitro lonec, vodo in cvek, da te naučim, kako se skuhajo evekovi žganjci." Storila je vse, kakor sem ji velel. Ko je voda vrela, sem jo osolil, ter dejal ženi: „Imaš moko, da potrosim železo." „Imam." Šla je nekam in mi je prinesla moko. Ko je bila moka kuhana, sem jezno pogledal ženo, ter ji dejal: „Kje imaš svojega moža?" „Šel si je po oglje." „Ali j6 on nezabeljene žganjce?" „Tega pač ne j6", odvrne žena. „Vidiš", prinesi mi torej zabelj, ker evekovi žganjci morajo plavati v masti." Ona je skočila po zabelj, jaz po gospoda in hlapce. Urno smo privreli v kuhinjo in ko so bili žganjci zabe-ljeni sem poiskal cvek, ter ga izročil ženi z besedami: „Ali veš zdaj, kako se kuhajo evekovi žganjci ?" ' .V-'/:-;' vv .;. .• J -v' -.-''. .., j.-*1 . .. Volilci se imajo, posameznim vpji-š€em prideliti bodisi po abecednem redu ali krajevni pristojnosti ali pa na oboji način. To določa namestnija v sporazumu z dež. odb. po zaslišanju žnpana naredbenim potom, Glavna volišča so za posamezne vol. okraje v krajih, ki so navedeni na prvem mesta, '. ;r ti. Trgovski in obrtni zbornici. v Gradču in Ljubnem volita po 3 poslance. Za te volitve tvorijo redni udje vsake zbornice svoj vol. okraj. C. Volilna skupina kmečkih občin. Vol. okrajev je 13 nemških z 18 poslanci ter 7 slovenskih z 10 posl. Slov; volilne okraje kmečkih občin tvorijo sodni okraji: 1) Celje—Vransko — Gornjigrad — Laško (2 mandata), 2) Slov. Gradec—Marenberk—Šoštanj (l mandat), 3) Maribor—Sv. Lenart—Gor. Radgona —Ljutomer (2 mandata), 4) Ptuj—Ormož (2 mandata), 5) Šmarje—Rogatec (l mandat), 6) Brežice—Kozje—Sevnica(l mandat), 7) Konjice—Slov. Bistrica (l mandat). V teh skupinah seveda ne volijo mesta in trgi, ki Voliio v mestnih skupinah. Vsaka občina je volišče. Glavno volišče za vsak volilni okraj določi namestnik. V občinah z nad 4000 prebivalci se lahko napravi dvoje ali več volišč. Volišče mora biti v občini. D. Splošna skupina. Voli se v 10 volilnih okrajih 10 poslancev, v nemškem delu dežele 7, v slovenskem delu 3, in sicer: 1) sodni okraji Ljutomer—Gor. Radgona—Slov. Bistrica—Št. Lenart— Maribor—Konjice—Ormož— Ptuj—Rogatec (l mandat), 2) sodni okraji Celje—Marenberk — Slov. Gradec — Šmarje — Šoštanj— Vransko — Gornjigrad — Laško—Kozje —Sevnica—Brežice (l mandat), 3) mesta in trgi: Mozirje—Gornjigrad—Ljubno—Žalec—Št. Juri ob juž. žel.—Središče—Vransko — Braslovče— Kozje — Šmarje —Veržej —Rajhenburg —Studenci — Ptuj —Ormož—Ljutomer Rogatec—Št. Lenart—Breg—Rog. Slatina—Slov. Gradec—Slov. Bistrica — Marenberk—Muta—Vuzenica—Konjice —Sv. Lovrenc nad Mariborom—Maribor (l mandat). Glede obsega mest in trgov veljajo tudi tukaj določila, navedena v točki A. istotako glede števila volišč v posameznih občinah. — Glavno volišče Drugi so se glasno nasmejali, žena pa se je razjezila tako, da je zaklela in zaloputnila vrata za seboj. Nikdar je nisem več videl v svojem življenju. Črez nekaj dni smo se približali Nišu ob Moldavi. Okrog nas se je klatilo celo pri belem dnevu vse polno volkov, kar je kazalo, da mora biti v bližini mnogo mrhovine. Ko pa smo v šumi ujeli človek^, ki se je skrival pred nami, smo izvedeli od njega, da je vsa turška vojska s samim sultanom na čelu, prišla v Niš, kjer namerava ostati nekaj dni, da se odpočije. To je bila strašna novica za našega viteza. Prebledel je kakor zid in solze so mu stopile v oči. Rekel ni ničesar, samo konja je stisnil z nogami tako, da je začel kašljati. Tudi mene je bližina turške vojske spravila čisto iz sebe. Nekaj mi je zagomazelo po rokah; potegnil sem težki, dvorezni meč in sem začel tako divje mahati okrog sebe, da sem ostal hipoma sam na cesti. Vitez in hlapci so morali skočiti v cestni jarek. „Martin, ali si znorel?" vpraša vitez s srditim glasom. 1 za. vsak tu navedenih okrajov je zgoraj t debelini' črkami tiskano, s O tem. kdo ima pravico Voliti in voljen biti; kako se volitve razpišejo in kako se vrše. prihodnjič. Napake pri gnojenju. Če dobro gnojimo, ne pridelamo samo več, arbpak tudi boljšo in teč-nejšo hrano. Mislim torej v prvi vrsti na naše revne travnike, kateri so do danes najbolj zapnščeni in dajajo prav mali dobiček, med tem ko donaša lahko pravo gospodarstvo travnikov najboljši dobiček. Travnik je torej pod današnjimi kmetijskimi razmerami in dragimi delavskimi močmi najbolj zanesljiv s svojim dohodkom če primerjamo sedanje cene krme, katere so se v kratkem tako povzdignile, in je tndi upati, da stalno precej visoke ostanejo. Imamo dvoj« vrst gnojenja v praktičnem gospodarstvo, namreč: l) napačno enostransko gnojenje, če se rabi samo Tomaževo žlindro in ne tudi kalijeve soli in došca; in 2) tako imenovano polno gnojenje. To je, če se gnoji s Tomaževo moko, kalijevo soljo, čilskim solitrom ali amonijakom. Enostransko gnojenje je napačno in vsi gospodarji, kateri so dosedaj tako ravnali, niso naložili kapitala za umetni gnoj na dobre in visoke obresti 30— 40%, kakor se ta obrestuje, če se pravilno gnoji. Ker pa tudi zemlja vsebnje posamezne rastlinske redilne snovi, ti morali pravzaprav poprej zemljo preiskati glede na snovi; morali bi pogledati, katere odstotke redilnib snovi rabi seno, detelja-itd. potem še le bi mogli prav in računsko gnojiti. Ker pa pre-iskavanje zemlje drago pride, je najbolj umestno, da kmet pri vsakem gno-jenjn napravi poskus, katero gnojilo najbolj ugaja njegovi zemlji. Take poskuse nam tudi tovarne umetnih gnojil dajo brezplačno na razpolago; samo žetev jjf treba izvagati. Poskus se takole izvrši; vzame se kolikor mogoče eftaka zemlja za eno in isto žetev na enako velikem prostoru. N. pr. eno parcelo 5 arov negnojeno, drugo 5 arov gnojeno samo s fosforjem, tretjo 5 arov gnojeno s fosforjevim kalijem, četrto 5 arov s fosforjem, kalijem in dušcem. Žetev zvagamo od vsake posamezne parcele, poročamo potem tovarni in ona nam natančno izračuni, kateri umetni gnoj naši zemlji najbolj ngaja in katera raba gnoja se najbolj izplača. Pošlje se tudi račun sam v pregled in vsak se lahko o koristi umetnega gnoja tndi računsko prepriča. Poleg navadno rabljenih nmetnih gnojil, (fosforja v Tomaževi žlindri in superfosfatu, kalija v kajnitu in kalijevi soli) bi jaz tudi priporočal rabo duščevih gnojil: kakor čilski soliter in žvepleno kisli amonijak saj v izdatnih „Ne gospod, samo na Turke sem mislil." Pogledal sem grofa, ali ko sem zapazil njegovo jezo, sem hitro porinil meč v nožnico. Vitez pa je dejal: „Še sitnosti bom imel s teboj, klatež ti I Ali si pozabil, da smo poslanci našega presvitlegfi cesarja! Mi hočemo imeti mir, zato moramo tudi sami mirni biti! Ti pa bi se kar pograbil s Turki!" „ Gospod, ali naj Turke božam?" sem odvrnil v zatajeni jezi, ker mi ni hotelo iti v glavo, zakaj se ne bi smel pretepati s tem kletim sovražnikom naše domovine. „Ubogaj in molči!" zakriči vitez. „Pri najmanjšem nemiru, ki ga začneš, ti vzamem meč in bojno opravo, ter te pošljem domov." Toda jaz sem naglo odvrnil: „Kaj pa, ko bi oni začeli, gospod ?" „Potem mi to naznani in jaz bom gledal, da se kaznujejo prepirljivci. Ali ti se niti ganiti ne smeš! Si razumel ?" „Oh, razumel, gospod! Miroval bodem in če bi mi v črevelj nasipali ■M -•'".'V.f 'itžfcfe poskusih. Tod i ta dv»; se: preeej d6brt> Obnašata in izdatno učinkujeta, samo sta pio draga; 34—K en meterski stbtrSta pa tem izdatnega v rabi in dobrem učinku. Žveplenokisli amonijak je kot prav izdaten gnoj znan posebno na Neni-škern in Ijndje ga močno kupujejo, tndi se je že udomačil pri nas in imeli bomo v tekočem leto že obilo poskusov ž njim tudi v savinski dolni. Glede trajnosti iiČinka prekaša čilski soliter, ne učinkuje sicer tako naglo, pa tem trajnejše, tndi ni kakor soliter navarnostim izpostavljen v shrambi, da bi zgubil vrednost vsled okamenenja ali isepuhtenja dnšca. Araonijaka ne smemo nikdar s Tomaževo moko in apnom zmešanega rabiti, ker apno aino ijak razdnši in prežene dušeč. da izhlapi in. gre potem v zgnbo. Z dušcem le previdno, ne preveč naenkrat, ampak male porcije in ne ga sejati v vročini, tndi ne v dežju, da ga ne izpere. Vinko Steiner* Gorica. Sadjarji, pozor! Kjerkoli se sedaj ozremo po «a-donosnikih, povsod vidimo nebroj malih in večjih iz suhega listja šprede-nih gnezd. Če pregledamo ta gnezda natančneje, najdemo v njih male gosenice. To so gosenice glogovega belina, zlatoritke in dragih škodljivih metuljev, ki čakajo v varnem zavetjn onega trenutka, ko bode narava zopet oživela, ko jim bode zopet prilika dana pričeti s svojim pogubonosnim delom Na tankih vejicah zopet najdemo v obročkih uvrščena sivosvetla trda jaj-čica metulja prsteničarja, čigar lepo-pisane in zelo požrešne gosenice so ravno lansko pomlad napravile veliko škode. Sedaj je še čas; še nam je prilika dana ugonabljati cele zalege. Pozneje posamezne gosenice ubijati in obirati, ko so se že razlezle, je brezuspešno delo. Ne držimo križem rok in ne čakajmo, da se ta svojat od leta do leta bolj zaredi, ampak pokončujmo jo z vsemi pripravnimi sredstvi. Dalj ko odlagamo, težje ji bo priti do živega. Primerno na dolgem kolu nasajene škarje v roke, pa iti od drevesa do drevesa, pazljivo pregledati vse in odstraniti vsa mala in velika .goseničja gnezda ter na vejicah se nahajajoče jajčice. Vso to zalego je skrbno pobrati in aeigati in znebili se bo-demo mnogo sovražnikov sadnega drevja. To nam ne bode kazalo na pomlad one žalostne slike, katero smo imeli v pretečenih letih priliko opazovati v mnogih krajih. Pa še nekaj. Naše najboljše in najzvestejše zaveznice v boju proti različnim škodljivcem so nam naše ptice-pevke. Geslo nam torej bodi: „Čnvajmo in negujmo ptice-pevke. Z. žrjavice, da bi moral po njej hoditi." Nakrat mi je izginilo vse veselje iz srca. „Toliko Turkov boš videl, in niti z jednim se ne boš smel bojevati," ta misel me je razžalostila tako, da nisem zapel več niti jedne pesmice. — Najraje bi se razjokal. Spomnil sem se očeta in njegovih besed: Sinko, ne delaj mi sramote! Oh, moj Bog, jaz pa bom moral plaziti okrog Tnrkov, kakor jazbec po noči, ter se jih izogibati kakor tat. Zabolelo me je pri srcu in zakli-cal sem v divjem obupu: „Oče, oče, ne glejte svojega sina ' Martina, da vam ne zakrvavi rdeča proga črez lice in vam ne osive lasje same žalosti nad izprijenim sinom." Povesil sem glavo na prsi in kakor senca sem jahal za drugimi. Hlapci, ki so opazili to izpre-membo, so se začeli dregati s komolci in si šepetati: „ Glej te ga, glejte! Prej, ko smo biti še daleč od Turkov, se je kazal najbolj korajžnega; zdaj pa se potuhne kakor zajec." Dalje prihodnjič Sejmi na Štajerskem. Brez zvezde so letni in blagovni, z 1 zvezdo (*) živinski, z 2 zvezdama (**) letni in živinski sejmi. 12, marca: Št. Juri ob j. ž.**, Selnica ob Dravi**, Št. Lovrenc na Drav. p.*; 13. marca: Brežice (svinjski). Slov. Gradec*; 15. marca: Arvež (za malo živino), Zdole pri Brežicah**; 1 6. m a r ca : Središče**, Cmurek**, Imeno (za ščetinarje), Vitanje**, Rečica**, Trbovlje**, Lemberg, Ptuj (za konje, govedo in ščetinarje), Podčetrtek**; 18. marca: Gradec*, Črna gora pri Ptuju*, Breg pri Ptuju (svinjski), Videm ob Savi*; 19. marcaj Svičina pri Marib.; 2 0. marca: Ljubno, Brežice (svinjski), Sv. Barbara (konj. okr.)**, Šmarje*, Studenci pri Mar,*, Arvež*; 2 2. marca: Št. Jedert (laški okraj)*, Pernovo (pri Žalcu)**, Rogatec**, Žigarski vrh (pri Sevnici)**, Lemberg**; 2 3. marca: Ormož (svinjski); 2 4. marca: Maribor*, Gradec*, Ptuj (za ščetinarje), Imeno (ravnotako), Št. Ilj pri Velenju**. b Reparji na Češkem. 28. m. m. se je vršilo po celem Češkem 28 shodov kmetov, ki goje sladkorno peso (reparji); govorilo se je povsod o zvišanju cen za pridelek; kmetje hočejo na vsak način 15—20 vin. za meterski stot več, tovarnarji pa privolijo kvečjemu 10 vinarjev. Razburjenost med kmeti je velika in če tovarnarji njihovi zahtevi ne ugodijo, se je sklenilo, nasade zmanjšati ali pa sploh popolnoma opustiti. Prihodnji torek je v Pragi veliko manifestacijsko zborovanje reparjev iz cele dežele; takrat pade v boju reparjev s tovarnarji odločitev. Velikanski shod čeških reparjev se je vršil 2. tm. v Pragi. Nad 5000 zbo-rovalcev je bilo. Sprejela se je rezo-lucija. v kateri se najostreje obsoja izzivalno postopanje sladkornih tovarnarjev, katero meri na razbitje organizacije reparjev iu s tem na gospodarsko oškodovanj e kmetov. V zavesti pravičnosti svojih zahtev sprejemajo od kartelnih tovarnarjev jim napovedani boj in proglašajo slovesno, da so pripravljeni izvajati vse posledice tega boja. Tako govori organiziran češki kmet — a pri nas ? v Hmeljarji na Češkem. Tudi tam se ne godi hmeljarjem bodisi češkim bodisi nemškim, bolje nego pri nas. Tudi tam iščejo novih potov, kako bi se na eni strani moglo hmeljarsvo vzdržati, in kako bi se na drugi strani vendar obvarovalo hmeljarje pred posledicami slabih letin in slabih cen: pred propadom. Na shodu v Podersamu dne 28. tm. je pot. učitelj nemške agrarne stranke povda jal, da bodo morali kmetje, ki so navezani le na svoje posestvo, na vsak način skrčiti hmeljarstvo le na najboljše dele svojihposestev in na najboljše vrste hmelja. Pri poročal je obenem produktivne zadruge kot edino primerno obliko hmeljarske organizacije. o Slovanske in nemške kmet. zadruge v Avstriji. Koncem 1. 1907. smo imeli Slovani v Avstriji 3951, Nemci pa 3270 kmetskih zadrug; Slovanske se dele tako: Čehi 2166, Poljaki 822, Slovenci 562, Hrvati 206, Rusini 176 in Srbi 181. Kakor smo že enkrat po-vdarjali, ko smo omenili število jugosl. zadrug v Avstriji: mi Slovani se gospodarski organiziramo in utrjujemo; ker je pa gospodarska moč predpogoj politične, moramo postati sčasoma politično najmočnejši faktor v Avstriji. Iz političnega sveta. b Državni zbor se je včeraj, dne 10. t. m. sešel. Za predsednika je iz voljen nem. kršč. socijalec dr. Pattai, za podpredsednike pa Jugoslovan dr. Laginja, Poljak dr. Starzynski, Čeh Z a z v o r k a, socijalist P e r n e r -storfer in Nemec dr. Steinwen-der. Očividno so glasovali slovenski in češki klerikalci tudi za nemškega kršč. soc. kot predsednika. Kandidat »Slovanske Jednote" za predsedstvo dr. Pacak je dobil 103 glasove. Veliki Slovan dr. Korošec! Med člani »Slovanske jednote" kot združitve jugoslovanskih in čeških poslancev se je vedno delalo na to, da bi se spravilo na predsedniško mesto v državnem zboru Slovana; toda v tem vprašanju so se zopet naši klerikalci pokazali v vsi svoji nagoti kot breznarodni in brezznačajni brezdomovinci. Dr. Korošec je izjavil, da Slovani ne bi smeli nastopati proti nemškemu kršč. socijalistu kot kandidatu za predsedniško mesto, češ, da so se kršč. soc. v vprašanju Bosne in Hercegovine ter jugoslovanskem vprašanju sploh pokazali — pravične! A dr. Korošec nič ne vidi, da so kršč. soc. baš tako in še hujši zatiralci vsega slovanskega, kakor nemški nacijonalci! Fej takemu narodnjaštvu! a Slovanska jednota je kakor »Diplomat. Korresp." poroča, razdelila svojo obstrukcijo tako, da se bode v 10 sejah pred Velikonočjo razpravljalo o čeških in jugoslovanskih nujnih predlogih, dočim ostane 10 sej prostih za vladne predloge o rekrutih itd. b Kaj bo s parlamentom ? »Korresp. Centrum" piše, da ni misliti na to, da bi se z obstrukcijo proti predlogu o rekrutih moglo prisiliti bar. Bienertha, da odstopi. Bar. Bienerth ima strikten nalog izvesti rekrutno predlogo bodisi s pomočjo parlamenta aii pa na temelju § 14. Obstrukcija proti rekrutski predlogi bi stališče Bienerthovo ne oslabila ampak utrdila ter provzročila samo razpustitev parlamenta. Ako bi pa parlament rednim potom rešil to državno neobhodnost, postane vprašanje o rekonstrukciji kabineta akutno. Barona Bienertha je mogoče prisiliti k odstopu samo v redni parlamentarni bitki, ako mu ne bo mogoče dobiti za svoje predloge večine. b Bančno vprašanje. Nemškaina-cijonalna zveza in izvrševalni odbor zveze kršč. socijalcev sta se odločno izrekla proti kartelnim bankam ter za skupnost avstro-ogrske banke. Ako bi se skupnost' banke ne dala vzdržati, naj se banka razdeli v dve popolnoma samostojni državni banki. b Spor med Avstrijo in Srbijo obeta biti mirnim potom končan. Vse velesile, tudi Rusija, so se izrekle proti vsemu, kar bi znalo izzvati vojsko, in so pozvale Srbijo, pa tudi Avstriio — k pameti. Na Dunaju so že sedaj voljni stopiti z Belgradom naravnost v dogovor zaradi sporazuma. Srbija še sicer razglaša, da ne odneha od svojih zahtev, pa popnstiti bo treba na obeh straneh, ker povsod se spoznava vedno bolj jasno, da bi bila vojska za vsako državo nesreča. Poroča se pa tudi, da bo Rusija skusila vplivati na Turčijo, da odstopi Srbiji kos sandžaka Novi Pazar, da bi se tako Srbija zvezala s Črnogoro. b Bulgarsko-turški spor je na temelju ruskega predloga končan. Protokol o končnem sporazumljenju bo v kratkem podpisan. To je bil velik uspeh ruske diplomacije na Balkanu, ki si je znala na tak način pridobiti najnaprednejšo balkansko državo. v Srbsko-bolgarska carinska zveza. Rusija je sprožila idejo, naj bi se med Srbijo in Bolgarijo sklenila carinska zveza na temelju jednakega načrta od leta 1904, (ki je bil vsled vmešanja a.-o. ministra vnanjih rečij Goluchow-skega preprečen in vsled česar je na-vstala carinska vojska med Srbijo in A.-O.). Srbskim pridelkom bi se na temelju te zveze odprla pot d • bolgarskih luk na Črnem morju in bi se na ta izvoz naložile le minimalne carine. o ,.Vele zdajska" pravda v Zagrebu. „Agr. Tagblattu" poroča iz Budimpešte nekdo, ki stoji v tesni zvezi z vlado in ki pravi, »da je bila srbska pravda lanske jeseni še politična potreba, da je pa danes popolnoma odveč. Pravda bi mogla biti takoj ustavljena, ker je postala za Dunaj že popolnoma brez pomena. Pravda se bo gotovo izvedla do konca, da se s potlačitvijo ne kompromitira hrvatske vlade." b Veleizdajski proces v Zagrebu. Dne 3. t. m. se je pričela v Zagrebu velika obravnava proti 53 Srbom, ki so obtoženi veleizdajalstva, češ, da so delali ua to, da bi se odtrgala Hrvatska in Slavonija od Avstrije. In s čim so to pregrešili? Čujte: Ker so ljubili svoj narod, ker so ga politično iu gospodarsko organizirali, ker so rabili cirilico, srbske zastave, pisali srbske časopise itd. Lepe razmere na Hrvatskem! v Volitve v Italiji so končane. Končni rezultat kaže, da ostane prejšnje stanje malone nespremenjeno; vlada bo imela tudi v novi zbornici večino. Klerikalci, ki so se to pot vrgli z vso silo v volilni boj, so zvečine podlegli, dosegli so le neznatne manjšine. b 0 mobilizaciji na Ruskem poroča »Dziennik Polski" iz Podwoloczyske sledeče: Iz najzanesljivejšega vira se je izvedelo, da je bilo v okrožju divizije donskih kozakov (Zamošče) in v okrožju 11. konjeniške divizije (Dobno) že pred enim mesecem vse pripravljeno za mobilizacijo. Vojne priprave v Rusiji so se pričele že meseca oktobra lanskega leta. 12. konjeniška divizija je že decembra v popolni vojni pripravljenosti. o Novi predsednik severoamerikan-skih Zedinjenih držav g. Taft je 4. t. m. slovesno prevzel svoj urad. V svojem nastopnem govoru je prezident Taft izjavil, da bode nadaljeval boj svojega prednika proti ogromnim tru-stom ali kartelom velekapitalistov, nadalje je obljubil izvesti revizijo carinskih tarifov in spopolnitev armade in mornarice. d Berlin, 8. marca. (Brz. ,,N. Dn.") »Lokalanzeiger" poroča iz Milana, da je objavil tamkaj izhajajoči časnik »Momento" danes na vse kardinale papežko bulo, v kateri se prekliče pravica ugovora s strani posvetnih vlasti pri volitvi papeža. Sedanji papež je bil namreč radi tega izvoljen, ker je Avstro Ogrska vložila svoj veto proti izvolitvi kardinala Rampolle. Kaj je na Balkanu? Sarajevo, 4. marca (Brz. »Nar. D.") Iz Srebrenice javljajo, da so včeraj predpoldan v Žljebcu ob Drini streljali Srbi iz zasede na žandarmerijsko patruljo. Postajevodja Kovačevič je bil zadet do smrti. Sarajevo, 4. marca (Brz. „Nar. D.") Iz Zvornika poročajo, da se je včeraj zjutraj na »štrafune" v Glavičici ob Drini s srbskega brega močno streljalo. Iz bosanske strani se je streljalo nazaj. Vsled teme se učinka ni moglo videti. Belgrad, 4. marca (Brz. „Nar. D.") Francoska vlada je prepovedala vsak prevoz vojnega materijala za srbsko vojsko, ki ga je naročila Srbija v Belgiji. Pariz, 4. marca. »Agence Havas" priobčuje tole noto: Srbija je dala ruskemu poslaniku odgovor na velesile, Srbija zatrjuje svojo miroljubnost in izjavlja, da imajo njene vojne priprave samo defenziven značaj in želi samo, da se na meji zopet obnove normalni odnošaji. Srbija ne zahteva ničesar in hoče svoje interese zaupati velesilam, ako Evropa prizna aneksijo Bosne in Hercegovine. b Koln, 5. marca. (Brz. »Nar. D.") »Kolnische Zeitung" poroča v nekem telegramu iz Berolina: Trebalo bo še mnogo pogajanj, predno se bode rešil zamotan položaj, ki je nastal vsled odklonitve ruskega predloga s strani srbske vlade. Vendar je pri svojih zahtevah Srbija že mnogo popustila. Preostaja ji še jedino, da svojim iz- javam poda uradno obliko, da lahko potem velevlasti svoje ukrenejo. Po-voljna izjava se lahko da Rusiji ali kaki drugi velevlasti, ki bi potem to naznanila Avstro-Ogrski, da se lahko začnejo pogajanja o gospodarskih vprašanjih in o trgovinski pogodbi. Tako si tukajšnji krogi predstavljajo rešitev te krize. d Carigrad, 7. marca. Turčija dela Srbiji sitnosti pri prevažanju vojnih potrebščin, ker se boji zamere pri Avstro-Ogrski. Belgrad, 8. marca (Brz. ,.Nar. Dn.") Položaj postaja zmiraj bolj zamotan, Kakor vse kaže ima sedanji Novako-vičev kabinet zelo omajano stališče in se vsak hip pričakuje nova ministerska kriza. Novakovičevo ministerstvo nima nikjer zaslombe čeravno so v njem vodje vseh strank in na noben način ne more ublažiti razpoloženja za vojsko z Avstro-Ogrsko. Kralj Peter in minister zunanjih zadev Milovanovič sta za mirno sporazumljenje z Avstro-Ogrsko, vendar imata zelo težko stališče, ker še je pred kratkim vlada v skupščini izrekla solidarno z razpoloženjem za vojsko. Padec ministerstva je nedvomen. Novo ministerstvo bo vojaško ministerstvo, katerega naloga bo rešiti avstro-srbski spor mirnim potem. Sarajevo, 8. marca (Brz. »Nar. D.") Srbija še vedno zbira vojsko ob reki Drini. Na bosanski meji ima že koncentriranih 60.000 mož. To vedno zbiranje čet ob meji je očividno izzivanje. Belgrad, 8. (Brz. „Nar. Dn.") Srbski poslanik v Carigradu Nenadovič je dobil nalog, z vsemi sredstvi delati na to, da Turčija dovoli prevoz srbskega vojnega materijala. Srbija hoče na vsak, način, da bo vojska od konca aprila popolnoma pripravljena. o Petrograd, 8. marca. Včeraj se je sestal ministerski svet pod predsedstvom ministerskega predsednika Sto-lipina, na katerem so bili zastopani tudi oktobristi in vodje desnice. Kakor se je izvedelo, se je baje sklenilo, da Rusija na noben način nebo podpiralasrbskegašovinizma. o London, 8. marca. „Daily Mail" piše, naj Aehrenthal zadevo predloži velesilam in naj ne zahteva, da se sam pogaja s Srbijo, ki je majhna državica in s katero se lahko velikodušno postopa. Srbija je na kolenih in če Aehrenthal hoče, da jo prime za vrat in prisili, da se spokori na Dunaju, lahko zaigra ugoden uspeh. Velesile bi stale ob strani in Avstro-Ogrska bi zgubila možnost spraviti Srbijo z usodo, katero ji je naklonila Evropa. Petrograd, 9. marca. (Brz. »Nar. Dn.") Ruski minister zunanjih zadev Izvoljskij je rekel v nekem razgovoru, da Rusija stremi za tem, da ne pride do vojske na Balkanu. Dunaj, 9. marca. (Brz. »Nar.fDn.") Domobranski general Varešanin je imenovan za poveljujočega generala in deželnega šefa v Bosni. o Belgrad, 9. marca. Uradni list je objavil kraljevi ukaz, s katerim so vsi vojaški begunci pomiloščeji. Dopisi. Opmož. (Coperniška pravda V e 1 d i n). V prvem zvezku šestega letnika .»Časopisa zgodovinskega društva za Štajersko" poroča prof. dr. Byloff o coperniških pravdah, ki so se v raznih krajih na Štajerskem vršile. Dr. Byloff razpravlja posebno co-perniško pravdo, ktero je imela v Ormožu Doroteja Wedin (pravilno Veldiu," ktera imena se še sedaj v ormoškem okraju nahajajo) sedemdeset stara pobožna ženska. Pisatelj opisuje obširno način stavljenja vprašanj, ki so osobito v tej pravdi značilna. Obtoženka se zmeša, ne da jas-n»ga odgovora in to že opravičuje porabo raztezalnega stola (Folterstuhl), ki je posebno na Štajerskem veliko vlogo igral Doroteja Teldin je umrla pred končano pravdo in sicer na posledicah tridnevnega mučenja. Njen duhoviti sodnik je bil „pan-richter" Jurij Franc pl. Will, o kterem pisatelj pravi, da je spadal med one, s kterim bi se cela armada bogov brezuspešno bojevala. Njemu pa ta nagla smrt Veldinovke ni bila po volji, pa tudi ne višji oblasti, kteri je o smrti poročal, V tem predloženem poročilu opravičuje obsodbo Veldinovke sledeče: „V noči smrti Doroteje Veldin se je slišalo v Ormoži jako sumljivo pasje lajanje, kakor da bi bilo dve ali tristo psov vkupaj. Njegova soproga „die Landesgerichtsfrau" je potem svojim uslužbencem ukazala, pse zapoditi. Naravno je, da se uslužbenci niso hoteli tega dela lotiti iz samega strahu. Ko-nečno pa so se dali pregovoriti, so se večkrat prekrižali, poškropili z blagoslovljeno vodo ter so šli, pogumno na delo. Toda, glej čudež! Ko so prišli na torišče, niso ničesar drnzega videli, kakor jednega črnega in jednega progastega psa in še ta dva sta brzo iz-gila iu vse je bilo mahom tiho. Ali ni še konca. Za pol ure kesneje je nastal tak vihar, kakor da bi hotel grajščino in vse v zrak odnesti." In vse to je zakrivila uboga stara ženska, ki je konečno rešena muk s potrtimi kostmi mrtva ležala na mrtvaškem odru. Obsojena je bila da se njeno triplo na gromadi sežge, kar se je tudi dne 3. majnika 1677 zgodilo. Tako se glasi konec tega poročila. Mi smo samo radovedni, ker je Ma ta ženska gotovo nemškega jezika nezmožna, zvedeti: 1. ali je bil ta ,,panrichter" slovenščine zmožen, in 2. če ne? kdo je bil tolmač? Dramlje. Gotovo je dopisnik ,.Narodnega Lista" bolan, da ni nič joročal o izidu občinske volitve z dne 11. februarja. Kakor se je pričakovalo, se je tudi zgodilo. Drameljčani so, ka-lor zmirom, pokazali, da ne marajo lujskanja, najmanje pa zdražbarja Ogrizeka-, izvolili so si može po svoji V)lji ter sijajno zmagali v vseh treh razredih z nadpolovično večino glasov, fič ni pomagalo, da je Ogrizek zadnjo njdeljo pred volitvijo bral s prižnice kar dva lista o volitvah in sicer enega od rijnega Slomšeka, enega pa od se-dajntga knezoškofa Napotnika; ubogali smo )ač toliko, da smo volili značaj-ne, za gospodarstvo vnete in napredne odbonike. Pa zviti so bili klerikalčki; zmislil so si: zdaj pa volimo mi tudi liberale, potem pa bomo kričali v svet: sno si vendar nekaj priborili; no pa ta np sicer v gostilni gdč. Aniče Vrečko. — P. n. gospodje odborniki se uljudno vabite, da se seje polnoštevilno udeležite; na dnevnem reda so važna vprašanja. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.. Iranjkovel. Tukajšnja podružnica c. kr. kmetijske družbe za Štajersko priredi v nedeljo dne 14. tm. z začet-, kom ob Vj3 uri v gostilni gospe Kralj tukaj poučno predavanje, na katerem bode razpravljal gospod kletarski nadzornik Ivan Bele o različnem gnojenja goric, sadnih dreves, travnikov itd. v spomladi, o raznih škodljivcih sadnega drevja ter njih pokončevanju ter o rezi. K temu velevažnem.u predavanju se vabijo ne le podružnični člani, ampak vsi? ki se za te velevažne predmete zanimajo. a Glede poročila o Ogrizekovi smrti v Kostrivnici dela neumne opazke »Slov. Gosp." Dotična notica je bila v »Nar. List" djana iz »Narodnega dnevnika" in je vsed premalo pazljivosti ostal tudi konec, ki je bil umesten v dnevniku, ne pa v tedniku. Če pri Gospodarju nimajo drugega dela kakor baviti se s takimi otročarijami, potem naše pomilovanje. Z otroci pa ,,se ne bomo kregali, * u Iz Polzele. Nekaj o naši fa-briškl gospodi . . . Z ozirom na to notico »N. L." z dne 14. prosinca 1.1. nam pošilja znani Franc K i 11 i a n sledeče: »Ni res, da sem pri obravnavi o dogodkih z dne 20. kimavca po krivem prisegel. Res je temveč, da sem kot priča pri tej obravnavi čisto in golo resnico izpovedal. Nadalje ni res, da sem jo junaško pocedil nekam, kjer čakam boljših časov, ko me ne bo več sodnijska pozivnica iskala; marveč res je, da sem prej kakor potlej v Polzeli kot uslužbenec tvrdke »William Prim." — Besedo ima naš dopisnik! u Iz Središča. V »Konjerejcu" z dne 1. marca t. 1. so vabljeni konje-rejci središkega okrožja na zborovanje, ki se vrši dne 14. marca t. JL v nemški gostilni g. Vennigerholz-a. Vabi slovenske konjerejce, izmed vseh je Nemec le lastnik te gostilne, na to zborovanje gosp. I. Kočevar, načelnik konjerejskega društva za okrožje Središče. Zares, daleč smo prišli! Naši voditelji imajo jako čudne pojme o narodni zavednosti; v našem dobrem ljudstvu, ki kaj rado hodi po od teh gospodov označenem potu, bode ta res idealno razviti narodni čut našel glasen, čvrst odmev. Možno nam je v očigled vabilu posneti, da se želi od merodajne strani ali slab obisk, ali pa, da naj vržemo Slovenci vsa naša gesla v — blato, in da gazimo po njih »kar fnrtnaprej." d Socijalni tečaj v Braslovčah že rodi lepe sadove. Pretečeno kva-terno nedeljo so isti klerikalni fantiči, ki so dva dni poslušali hujskanje mariborskih gospodov, celi čas med pozno in popoldansko službo božjo popivali f&mts H m ti* *,u u: rs:. 'M -i>. il | in razsajali v krčmi g. B. v Braslovčah. Ko so proti večeru šli domu, so na potu z noži napadli mlfno njih mirno idočega mladeniča, ki ni njihovega mišljenja. Napadalci so doma v Pariž-ljah in Topovljah, njihovi očetje so kolovodje ondotnih klerikalcev. — Dr. Korošca, ki bi rad upeljal šege dunaj-skih < svojih nemških klerikalnih brstov tudi na Štajersko, naše iskrene ča-stitke na lepem uspehu »krščanskega izobraževanja", »Straža" pa naj napiše o tem uvodni članek. d Umri je v Ljubljani vpokojeni svetnik višj. dež. sodišča v Gradca Lovrenc Ulčar, 73 let star. Služboval je nazadnje pri okrožnem sodišča v Celja. b Občina Slatina se bode odslej po dovoljenju ministerstva za notranje zadeve imenovala „Kopališče Rogaška slatina". d Iz Maribora. Resnici, na ljubo je treba konstatirati, da ni r« s, da bi g. dr. Vlad, Sernec na shodu Narodne stranke v Rušah dne 7. marca 1909 izjavil, da kompromisa za deželnozb. volitve ne bo in da bo Nar. stranka v vseh okrajih postavila svoje kandidate, temveč je res, da gosp. dr. Sernec o kompromisnih pogajanjih sploh ničesar omenil ni, dotaknil se je le mimogrede deželnozborskih volitev in omenil, da bo treba. volilcem v kratkem zopet stopiti na volišče. Tozadevno poročilo »Straže" je tedaj popolnoma neresnično. v Na shoda v Št Janžu pri Sp. Dravogradu je v debato posegel tudi g. Ivan Verdnik, veleposestnik in župan v Otiškem vrha. Dokazal je stvarno s kmetskega stališča, da je vladna podloga o soc. zavarovanju v tej obliki nesprejemljiva. Drastično in v živih barvah je nadalje slikal, kako se da 13.000 Slovencev v slovenjgraškem okraju od 1000 Nemcev sramotno jko-mandirati ter je v priprostih a navdušenih bpsedah pozival navzoče k naj* odločnejšemu boju za pravice slov., jezika. — V rezoluciji se je izreklo zaupanje poslancu g. Vinku Ježovniku, ter se je postavila odločna zahteva, naj se vrše volitve v dež. zbor mirno in sporazumno. - v Pletarsko šolo pri 8r. Barbari v Halozah je c. kr. ministerstvo za javna dela preosnovalo v »Državno učno delavnico za košarstvo". To je važna pridobitev. Med tem, ko je imel prvi zavod začasen značaj, je državna učna delavnica nekaj stalnega. Prej je trebalo učencu učiti se 3 leta, sedaj pa bodeta zadostovali 2 leti. Učenci se še vedno sprejemajo, a le toliko časa, dokler ne bode zavod prenapolnjen. Hrana in stanovanje za iste se dobi po ceni v privatnih hišah. — Pred vsem še manjka najvažnejšega pletiva — vrbja. Kdor si želi napraviti vrbov nasad, ki se boljše obrestuje kakor vsaka druga kultura, dobi 1000 potikačev za 3 K. Potrebna navodila za sajenje daje vodja tuk. državne učne delavnice. — U preteklem letu je bilo 18.000 K prometa. Naročil pa dohaja toliko, da jih komaj zmagujemo. a Še celjske demonstracije pred sodnijo. 8. t. m. so se vršile pri-zivne obravnave proti nekaterim nemškim razgrajačem z dne 20. sept. 1. 1. Obsojeni so: Albin Bell a g iz: Po* ljčan na 4 dni zapora, Gaischegg iz Celja (neka priča je rekla o njem, da izgleda »wie ein wildes Tier"), na 3 dni zapora, Rud. Jenschenag (sama pristno-tevtonska imena), ki je pri krojaču Hočevarju razbil svetilko, na 24 ur zapora in vsi seveda tndi na dovrnitev vseb stroškov. b »Št. IIj v nevarnosti!" tako kliče sedaj tudi mariborska »Straža", toda bojimo se, da je to zvonenje že po toči, ker so Nemci nemoteno pripravili vse, da se polaste pri bodočih volitvah cele občine. Vkljub tej nevarnosti pa mariborska lista pridno tirata naprej razdirajoči posel. Niti »Straža" niti »SI. Gosp." še nista zahtevala, >aj se oživi »Naša straža", ki bi bila edina pokli- i ' v.;-:«!^ »Mi.rfe?" ■;• ' r; Mi i H- > -r -i'ki cana paralizovati pogubno delo ^Sfid-marke". Tudi & nasvetu, naj: se organizacija »za obmejne Slovence" pre-osnuje. v take namene, nočejo gospodje v Mariboru ničesar slišati. Samo tarnanje nas ne bo redilo. ' o V 8p. G aš te raju pri Sv. Lenartu so zmagali pri obč. volitvah nem-škutarji. — Kriva je seveda Narodna stranka, to pa zaradi tega, ker baje j e d e n volilec i. razr. ni prišel na volišče. Pa je baje km. Zveza v Slov. gor. vsegamogočna in ne pozna tam nikdo Nar. str. — razun če se je treba z njo pri porazih izgovarjati. b Izsilha Pred mariborskim okrožnim sodiščem sta se imeli pretečeno sredo zagovarjati Kat Plavčak, rojena na Ptujski gori in Ivana Gaiser, rojena na Slatini pri Rogatcu, radi hudodelstva izsilbe. Marija Flakuš je služila pri posestniku Fr. Oniču v Hočah in ker je bil ž njo zelo zadovoljen, ji je vknjižil za slučaj svoje smrti na svoje posestvo 12.000 K dedščine. To je Flakuš zapeljalo, da si je želela snfoii Oniča. Plavčak ji je obljubila od nekega Hrvata čar za smrt in ji je res dala tudi neko steklenico z brezbarvno tekočino, katere pa Flakuš vendar ni porabila. Plavčak je nato. pripovedovala Fla-kuševi, da je stvar prišla na dan in da je Hrvat zato v Celju zaprt. Tudi ona sama je bojda dobila en teden zapora^ Flakuševe pa ni iždala, temveč je imenovala neko drago osebo, ki je dobila 4 mesece ječe. Z vednim pre-tenjem, da bode celo stvar ovadila, je izsilila iz lahkoverne Flakuš nad 2000 kron, pri čemur ji je tndi pomagala Ivana Gaiser, ki je dobila od vsega plena kakih 200 K. V zadnjem pismu je .zopet zahtevala 540 K. To pismo pa je prišlo v roke Oniču, ki je premeteni tiči ovadil. Med obema zato-ženkama pride med obravnavo večkrat do hudih nastopov, ker druga drugo dolžita. Sodišče ju obsodi radi hudodelstva izsilbe; Plavčak, ki je že lOkrat predkaznovana, na 15 mesecev, Gaiser, ki je bila šele enkrat kaznovana, na 3 mesece ječe. b Kam gre denar za »obmejne Slovenca?" To tajnost je po neprevidnosti izdal »Slov. Gospodar", ki piše: »Gotovo Vam je znano, da je Vaša dolžnost, pisati pisma na papir »Biti Slovenske krvi — bodi Slovencu v ponos" izdala Cirilova tiskarna v Mariboru v korist »Slov. krščanski socijalni zvezi". Ker se je dosedaj razglašalo, da je izkppilo tega papirja v korist »obmejnim Slovencem", vemo sedaj, da so obmejni Slovenci — »Krščansko socijalna zveza". v Vinski sejem priredi kmet. podružnica v Ravnem nad Krškim 30. tm. — Vinski sejem v Sv. Križa pri Kostanjevici se je zaradi skrajno neugodnega vremena ponesrečil, ker ni prišlo kupcev. o Ukradli so neznani ljudje minulo nedeljo viničarju Križanu v Ra-dincih meso dveh svinj, ves špeh in 200 K prihranjenega denarja. Zakonska sta bila v gostilni in sta pustila doma le malo hčerko. o Umrl je v Gradcu bivši gimnazijski ravnatelj v Ptuju I. Tschanet o V Makolah so obdržali nemšku-tarji pri obč. volitvah 1. razred. Prepustila jim ga je, kakjr poroča »Straža", »katol. slov." stranka brez boja. b Bjavormen sneg je padel te dni po nekaterih krajih na Zgornjem in Srednjem Štajerskem. Nastalo je to vsled tega, ker je veter nosil s seboj prah take barve. o Iz Vidma ob Savi. Dočim se je na našem Vidmu zadnji čas v narodnem ozira že marsikaj na bolje obrnilo, se le še nahajajo v naši sredi neustrašeni branitelji in zaščitniki nem-štva. Ne oziraje se na Kužnika in njegove pristaše, moramo omeniti gospo poštarico R. Novak, kajti dovolj dolgo smo molčali. Ta gospa hoče menda s svojim samonemškim napisom izzivati in kazati svojo udanost mamici Ger-maniji. Pozabljivi smo. Kaj se hoče? Se pač lahko pozabi, če je človek rojen sredi širne slovenske zemlje in koliko lažje se pa pozabi, če znajo roditelji pač nemški jesti in piti, govoriti pa menda le za silo ali celo nič. Pa kaj to Vam mar, rica, kaj ne? Dovolj, dk m ta • dižni sinko rešujeta nemška v osrčju Slovenije, na Vidmu ob SltH Toliko za danes. J . o Za župana v Pavlovetb pri Ormožu je bil minulo nedeljo na meslb-umrlega g. Hanželiča izvoljen fcssf .< L Keček, pos. v Pavlovcib. o Ponesrečil se je orožniSki po-stajevodja Koller v Radineih. Padel je na potu na puško in si poškfl4wat dvoje reber. o Iz Draraelj. Nedavno ustanovljena podružnica družbe sv. Cirila, in Metoda je priredila 21. svečana veselico z dvema gledališkima predstavama,, pri katerih so nastopili sami noviceL Vršili so svoje nloge vsi bm issjenMfc nepričakovano dobro. Naj jim bo S» na tem mestu izrečeno vse prnuMafe. Upamo, da se ne bodo ozirali pri nameravani prireditvi na trud in ovire, ki so jih imeli pri prvi — ampak da, se bodo s še večjo vnemo oprijeli del«, da bodo privedli podružnico do pravo stčpiuje delavnosti. Pohvala naj bo izrečena tudi občinstvu, katerega ae je-zbralo lepo število. v Odklonjena kandidatura, Qg. župnik Cizej in velenjski župan Skasa sta ponudila v imenu kmečke zveae kandidaturo v slovenjgraškem volilnem okraju graščaku Adamovichu v Velenju. Ta je pa kandidaturo odklonil. b Iz Središča. Družba za konjerejo na Štajerskem in sicer okrožje Središče, zboruje prihodnjo nedeljo, to je dne 14. t. m. ob 2. uri popoldne v že znani gostilni v Središču. Zanimiv dnevni red, posebno predavanje potovalnega učitelja g. Jelovšeka, je vabljivo in se pričakujejo tudi neudje> k udeležbi tega zborovanja. b Št. Peter pod Sv. Gorami. V noči od 4. na 5. t m. so vlomili tatovi v romarsko cerkev Matere . Božje na Sv. Gorah. Močna vhodna vrata so razbili ter iskali svoj plen v nabiralnikih. Našli niso ničesar ter so jo morali odkuriti. Žendarmerija pozve se stepli 21. febr. fantje. Pri tem j kmečki fant Zavernik iz Žiteče va: vinič. fanta Zorka iz Zimice tako esrečno udaril s polenom, da je 28. far. umrl. v Na gostiji g. jGoršiča iz Središča z gdč. Miciko Klaričevo iz Ja-strebec se je nabralo t Ciril-Metodovo družbo 6 K. v V Narapljah 8 dobil gostilniško koncesijo tamkajiji trgovec gosp. Jakob Planine. a Iz Pišec. Vsi 3 prihajali, njega ni blo. — Koga? r. Benkoviča. — Kam? V Pišece. -Naši zvezarji so vsi iz sebe, ker se s shod ponesrečil. Mislili so da bodor novi šoli dobili prostor, ali up je spbal po vodi. Dovolj žalostno ie, da ne vejo postave, da se v šoli ne smejo politični shodi prirejati, a&pttk-je poučni in gospodarski. A namen je bilcza hujskarijo. Seve, ..prokleti liberalci" so krivi: Torej vidijo kimajo leti tudi nekaj- moči. Preklinjanje »pobožnih" zvezarjev pa jih ne bosega. Tistemu gospodu« ki nima dru-j ieega dela? da - ljudi v prodajalni hujska, ffv#ttjemo. ^a naj /miruje, ter našo stranko in našo posojilnico v miru pusti, drogafte bomo temeljito obračunali ž ajiito- 'Sploh pa naj triperesna debela •ptšežka detelja le miruje v lastni koristi; kdor ima maslo na glavi, naj ne-bodi na sohaee. Dalje še že drugič pomenimo. Na Bojsnem so imeli občinske volitve, prt katerih so izmed l*8r,'odbornikov 4' naprednjaki in 1 soc. •demokrat. Tam ni vse čisto, V Pišecali 1 boje letos tudi občinske volitve. • -5 v: Hans pl. Woschnagg je po. po-•jsočilu graškega aoc. lista imenoval obrtnike, parazite na kapitalizma. V kratkem bo pa lovil- glasove teh ,\pa- -t«-j v i% > v .1/, Žetal pri -Rogatcu Poučni -fceč&j, ki ga je tukaj priredila »Zveza narodnih droštev", je izborno uspel. ■ •Vkljubv de&vniku : se je zbralo : > j ako mnogo poslušalcev in poslušalk, .ki so .pazno sledili izvajanjem govornikov. — Tatfi igralci iu igralke, pevci in godci 'so- častno rešili svojo nalogo, da smo se kar čudili uapsedku. ki so ga dosegli tako kratkem času; --rr Obširno poročilo priobčimo prihodnjič.- . b Nemci za .Schulverein". V majhni gorski vasi Wald pri Ljubnem : na -Zgor. štajerskem se je ustanovila podružnica nemškega. „Schulvereina". .•V; odbor sta izvoljena katoliški in r protestantovski župnik. b Deželni šolski svet je imenoval - ?A nadnčitelja v Kozjem nadnčitelja. v Blanci g. Ivana Kraj n;i k a, za nad-učitelja v Zg. Ponikvi učitelja, v Šoštanju g. Ant. Ner ata, za defin. učiteljico pri Sv:; Lovrencu v SI. goricah prav. učiteljico istotam gdč. Fr."Brata ni č^ istotako v Št Vidu gdč. Anico Bezjak. Začasno upokojena je učiteljica pri Sv. Tomažu Klementina Alt. h Zaprli so v Slovenjgradeu osem fantov, ki so.se nameravali: izseliti v Amerika, a še niso bili pri naboru. Imeli so s; seboj tudi dvoje deklet. Orožništvo jih je zalotilo v hipu. ko w se sestali z agentom za potovanje. • i: b Šoštanj ski Steplscbnegg se že zanaša na Hochenburgerjevo moč in vpliv. Poprej je dobivala občina Sv. Andraž pri Velenju redno slovenske dopise od sodnije; sedaj je dobila naenkrat nemškega, in ker ga ravnajoč se po sklepu obč. sveta ni rešila, ji je ukazalo okrajno glavarstvo v Slovenja gradcu, da mora to storiti. Proti tema akazn okrajnega glavarstva se je vložil priziv. : b V Oplotnici se vrše občinske volitve 15. in 16. marca. 16. marca voli 3. razred, 16. pa 2. in 1. razred. b Občinske volitve v Konjicah. Združeni Slovenci so dobili pri občinskih volitvah dne 8. t. m. v 3. razredu 32 glasov, Nemci pa 152. < : b častne občane fahricira sedanja nemška večina pri Sv. Lenartu v Slov. goricah kar na debelo: 4. marca so bili pri seji obč. odbora imenovani za častne občane gg. dr. Banrn, podpredsednik nemškega „Schulvereina", dr. Delpin iz Ormoža, neki Vermout iz Maribora in neizogibni Wastian. To je nekako maščevanje za žalostni polom pri nameravani javni nemški ljudski šoli! b Velika skala se je zvalila na cesto iz Melja v Št. Peter z znanega pečevja pri Dravi. Dobro, da ni bilo nobene nesreče! Potrebno bi bilo, da bi se nevarnejše skale razstrelile. . b Za častnega občana je imenovalo 15 občin v mariborskem okraju . okr. glavarja Marija grofa Attemsa. Te dni se mu je slovesno izročila diploma. o Občinske volitve v trgu Št Jur ob J. ž. se vrše dne 16. marca. NFaprednjaki, pozor! v4> | o Braslovška požarna bramba ni 1» volji patru Korošču. V svojem gb- (na katerem pa se je ožnanjevajo vse drugo* samo mi krščanstva ne) se je izrazil, da morajo posebno , požarne hrambe klerikalci vzeti in jih »liberalcem" .iztrgati iz rok. Kolikor je nam znano, so bile požarne, hrambe .doslej nestrankarska društva, ki ,so vselej pomagala bližn j emu v sili, ; Korošec bi jih sedaj rad prelevil v.farovške garde! To je vam .braslovškim -gasilcem, ki ste neštetokrat stavili svoje, življenje pri požarih klerikalnih poslopij V; nevarnost, od duhovnikov- zahvala! Naj vas sicer ne boli, ako se v vas zaletava kakšen —; Korošec; saj" ga 'poznamo vsi! Ali za to hujskarijo k zahrbtnemu. »apadu : ste mu lahko po svoj j hvaležni. -Bodi vobče Korošcu povedano, da ako pride Se enkrat v Braslo^če miru kalit, utegne Braslov-čanom .kji zavreti in se mu, bo tako zgodilo kakor ranjken^u kandidatu Po-valeju! '->• ■ ■: ' • i- - 6 - Javno - vprašanje ptujskemu glavarju Weisstf * priobčuje »Sloga". Vprašuje ga;,kako je ipede^Šjtajerc1' za volitve v okr. zastop,: preduo so bili priirivi rešeni in strankam dostavljeni? "Vprašuje ' ga,' ali so ležali reŠCtii priživi -V pri okr; ] glavarstvu že od jeseni sem ? Ali vtftuju 5e vedno vlada »bratovščina" in vinska žlahta? o Zaprli so v Mariboru usluž* benca J. ž. Jožefa Žagovca in njegovo ženo iž RaČ, ker sta. na šum«,, da sta ponarejala 50 kronske bankoYce. o V Zimiei niže Karibora je umrl 22 letni Franc Zorko vsled okrvavljen ja možgan, povzročenega po pretepu, ki ga je imel v Sp. Dupleku v neki krčmi. Vzrok je bilo le žganje, kar je že navadna posledica žalostnih dogodkov..— Da bi le vsi pametni jnla-deniči opustili to smrdljivo žganje, ker imamo letos toliko izborhega vina, a tolkle še pa petkrat več. — Vino ima tukaj ceno 40, tolkla pa 10 vin., vrhu-tega pa še izborno blago!—- Kupci, priditfel -v"' ' S o Nesreča. V JeloVcu pri Narap^ Eberl v gozdu drevje. Ko je menilo neko drevo pasti, je bežala njegova 18 letna hčer v kraj, a se je spodtak-nila. ter padla in drevo je padlo na njo ter jo ubilo. Pred 14 dnevi se je ena hčer Eberlova omožila, drugo mu je pa zdaj ubilo. • b Nesreča. Dne 2. t. m. ob t/ii. uro zjutraj sta kidala delavca Pavel Mesarek in Fr. Gajnik sneg na prOgi tovornega kolodvora v DiemlaChu, postaje Bruck ob Muri med tem, ko je stroj premikoval tovorne vozove. Ko se je približal premikalni stroj tiru, kjer sta delala prej omenjena prekmurska Slovenca, umaknil se je Mesarek na levi, Gajnik pa na desni tir, V tem trenutku se je približal poštni vlak od Dunaja; temu se je hotel Mesarek zopet umakniti, a je prišel pod stroj premikalnega vlaka, kateri mu je odrezal obe nogi in desno roko. Mesarek je v sredo umrl. b Samomor. Dne 3. t. m. se je obesil v svoji delavnici v Kapfenbergu krojač Peter Kostek, rodom Poljak iz okraja Javorov. Nesrečnež si je vzel življenje radi bede; zapustil je ženo in dvoje otrok v revščini. Novice iz dragih slov. krajev. d Prepoved obiska »Narodnega doma" v Ljubljani vojaštvu in častnikom. O tej stvari smo svoj čas kratko poročali. Nemški časopisi so takoj pograbili stvar in jo slikali tako, kakor da je bil povod tej prepovedi ples Nar. Del, Grgif na katerem da se je vpilo »iivela Srbija". Niti policijski organi niti udeleženci plesa o tem nič ne vodo. Pač pa se je sedaj prišlo na ad, da : je prišel na ta ples ,neki frajtar od domobrancev Hlebš, strasten soc. demokrat in nasprotnik R D. O., kot: vohun in ag en t p r o* o ca. t eur. Ta je vojaško oblast nalagal, da se je klicalo ; »živela Srbija1?,; in prva, . ki je itak take prilike komaj čakala, je takoj izdala dot^no prepoved. Vse to pa iz jeze, ker se je na slovenske .prireditve sicer vabilo častnike vseh- polkov, ne pa tudi polka 27, •» o Odložil je mandat obč. svetovalca podžupan Ljubljane dr. Kari vitez Bleivveis. Bil je 34 let član obč. sveta, še takrat, ko je bil :po večini v nemških rokah. i d V seji občinskega sveta v Ljubljani dne 6. t. m. je bil izvoljen za podžupana namesto odstopivšega dri Bleiwei8a dr. Ivan Tavčar s 25 od 26 oddanih glasov. —- Sklene se tudi napraviti1 na Gradu restavracijo.-- •; t; f1l Pisatelj Ivan Cankar se v kratkem naseli stilno v Ljubljani, kjer vštopi V soc. demokratično slažbb.' - d V Ljubljani so se mudili v nedeljo srbski politiki Marinkovič, Joksi-movič in Kaclerovič. d Imenovanje. Dež.-sodni svetnik Anton Leveč v Novem mestu je imenovan svetovalcem deželnega uadsodišča v Gradcu. * ; H d V Kostanjevici je ža župana znova izvolj en g. Lavoslav Bučar; /}.r; čt Trdovraten samomorilski kandidat je Alojz Železnik iz Kranjske-gore, pristojen v Radovljico; bil je pomožni uradnik pri okr. glavarstvu v Radovljici, kjer je bil pred kratkim odpuščen. Kmalu na to se je vlegel na pldgo, da bi ga vlak povozil, a se je preprečilo; pozneje si je prereza! žile, ga je tudi rešilo; dragi dan na td se je Obesil, a tudi tokrat se ga je pravočasno našlo in spravilo zopet k življenju. s v Velika nesreča v Gašteinski dolini. Blizu postaje BOckstein v zgornji Gašteinski dolini je v nedeljo snežni plaz vtrgal s seboj dve delavski koči, V "katerih je baš zajutrkovalo 39 delavcev, zaposlenih pri zgradnji predora. Izkopali so do včeraj 15 mrtvih in 12 Živih. Ostale se še išče. — Železniški minister Wrba je podaril 2000 kron za žrtve katastrofe. d Družbe s*. Cirila in Metoda so se Spomnili meseca februarija z darovi denarni zavodi: posojilnica v Mariboru, Ribnici, Braslovčah, Velenju, Vojnikn, Litiji, Žuženberku, Trbovljah in na Vrhniki, kreditno društvo v Kranju in Južnoštajerska hranilnica v Celju. Veseleč se ugodnega vspevanja denarnih zavodOv, zahvaljujemo se jim, da se spominjajo, sestavljajoč bilanco iu deleč skrbno pridobljeni letni prebitek, poleg oskrbe lastnega reze.vnega zaklada, posebno naše prekoristne družbe sv. Cirila iu Metoda in se nadejamo, da se združijo vsi slovenski denarni zavodi v ljubezni do našega naroda in da objavimo v letnih družbinih izkazih med podpornimi člani družbe sv. Cirila in Metoda vse slovenske hranilnice in posojilnice. o Dopolnilne volitve v ljubljanski občinski svet se vrše 19. apr. za III., apr. m. za II. in 23. apr. za I. razred. o Zvišanje kazni. 14 letni Josip Kadunc je vrgel 20. sept. kakor lešnik debel kamenček v smeri proti neki vojaški patrulji. Prvo sodišče ga je obsodilo na 14 dni zapora. Drž. pravdnik pa je prijavil vzklic in najvišje in ka sacijsko sodišče je obsodilo Kadunca v enomesečni zapor. — Taka »sapica pihlja pod Hochenburgerjem proti Slovencem. Kdaj neki se bodo nemškim tolovajem in tatovom v Ptuju, Celju in Mariboru zvišale kazni? o V Novem mesto je umrla, v soboto mati stolnega prošta, gospa Elizabeta Elbert, stara 82 let ; : : o Volitve v idrijski obč. odbor se vrše koncem tega meseca.. , o »Rdeči Prapor"^ glav^o gla^lo jugoslov. soc. demokracije* začne s 1. aprilom izhajati trikrat v- tednu. o Vipavsko-idrijski kmejtfjki vo-lilni okr^j. Ker se je klerikalni kan-didat R. Ferjančič odpovedal kandidaturi, so postavili klerikalci kandidatom Bogomira Perh a. v ca, gostilničarja v Vipavi. : + ,.,■■ v Slovenci v Trstu so sklenili, da se udeleže volitev za mestni svet tržaški ne.samo v okolici, ampak tudi v mestu. Volilna reforma — pravi „Edi-nost", — po kateri se bo topot , prvikrat volilo, daje.;.tudi_ nam. meatnim Slovencem priliko, da se udeležimo volitev za mestni svet na Časteu in vspešen način. Ni. sicej. upati, da že letos ka-teri mestni mandat pribore .Slovenci, vendar, pa bodo pokazali, osobitp v' slučaju ožjih volitev, da so odl^ujočj .či- nitelj v mestu,,...... ..t , . J , v Zaradi poneverbe in krlde pride pre celovško sodišČe l2. tm. biv'ši bdn-kir Winkler. v Madžarska bankii se je osnovala l. tm. v Opatiji. '; _ " s v Zveza narodnih društev na Goriškem ima '9 maja obŽhr Zbor.7 v V dtandrežn pri Gbriei je 24. letni delavec Anton Nanut, član ^katoliškega izobraževalnega društva*,'streljal na 20-letno Marijo PaVlihovo, ki ga ni marala, in po tein še na se. Dekle je mrtvo, On bo menda okrcal. v Za gojitev zeleigave na Goriškem je vlada dovolila 40.000 krOn. Napravili bodo velike vrtove V goriški in furlanski ravnini. v Pred tržaške porotnike : pride sredi tega meseca znani morilec Julij pl. Fodransperg, ki je na zverinski način v RojaUu umoril- svojo ljubimko Fabris; pevko iz nekega šantana Razprava bo trajala več dni in" bo'jako zanimiva. ' * ' :' v Izginil je laški župan sicer hrvatske občine Tinjan pri PazinU, ko je prišel pregledovalec računov od deželnega odbora. - 'H v Tržaško namestništvo in Sa-moslovenski krajeini napisi. Tolminsko okrajno glavarstvo je sporočilo vsem podrejenim občinam, da je tržaško namestništvo v sporazumu z goriškim deželnim odborom razveljavilo sklep glede samoslovenskih krajevnih napisov, da naj toreij ostane vse pri starem in se je ravnati po § 9. zakona o ljudskem štetju, da ima c. kr. dež. vlada določiti, v katerih dež. jezikih naj ho besedilo na tablah. Deželna jezika sta na Goriškem slovenski in laški, napisi so pa v slov. delu dežele slovenski in nemški, v laškem samo laški. Lepe razmere! In vse to se je zgodilo, kakor pravi glavarstvo, V s p o-razumu z goriškim deželnim odborom V katerem sedita tudi slovenska klerikalca. b V deželno službo kot deželni mlekarski in živinorejski nadzornik za Kranjsko je sprejet g. Jak. Legvart. Poljedelsko ministerstvo je dovolilo,;da se plačuje od države. o Otroka je pustila v sobi samega neka Mikaličeva v Trstu, ko je šla na trg. Otrok je našel vžigalice, zažgal nek papir, pri tem se mu je vnela obleka in otrok je zgorel. Razne novosti. b Oderuhi. V Dervišu v Dalmaciji so zaprli tri veleposestnike, ki so grozno odirali ljudstvo. d Za ponesrečence pri potresu v Siciliji se je nabralo doslej 13.464 tišoč 594 lir. d Komisija ruske dume je z večino glasov sklenila, da se odpravi smrtna kazen. Zveza narodnih društev. Šmarsko rogaško učit. društvo ima svoj letni občni zbor 19. t. m. ob 1 uri popoldne v Šmarju s sledečim vzporeJom; 1. Zapisnik in dopisi. 2. „Socija-lizem in šola" — govori g. Kitek, žel. uradnik. 3. Letno poročilo tajnikovo. 4. Letno poročilo blagajnikovo. 5. Volitve. 6. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. v Središče. Bralno društvo »Edinost", uprizori dne 14. sušca v šolskih prostorih v Središču, narodno igro v štirih dejanjih, „Divji lovec". Začetek ob pol 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži, 80 v. stojišče, 40 v. Ker je čisti dobiček namenjen ubogi šolski mladini, se preplačila hvaležno sprejemajo. K mnogobrojni udeležbi se vljudno vabi. Loterijske številke. Gradec 6. marca 1909 75, 39, 29, 8, 15. Dunaj „ „ „ 25, 66, 73, 54, 46. Javna zahvala. Moja žena je bila nevarno bo-lana in • je po spretni in požrtvovalni zdravniški pomoči gospoda dr. Vit Červinka, okr. zdravnika v Braslovčah popolnoma ozdravela. Prijetna dolžnost mi je, imenovanemu gospodu javno izrekati najtoplejšo zahvalo. Janez Bizjak g, posestnik v Letušu. Preklic. Žaljive besede, ki sem jih dne 23. februarja 1909 v Goričnikovi gostilni v Rečici ob Paki nasproti gosp. nadučitelju Val. Weber-ju nepremišljeno izgovoril, s tem javno preklicu]em ter jih obžalujem. Šmartno ob Paki, dne 4. marca 1909. Jos. Krajnc učitelj. 21 v J.,) 6 59—9 in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. Pi*^nw 9 Predno si kupite uro, rOZlir I oglejte si mojo velikansko zalogo pravih Švicarskih zlatih, srebrnik, nikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cenikes katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborila in točna. Rafael Salmič v Celju, »Narodni dom'. s mm* Kdor hoče dobre iM ; • KO " ti travnike in lepo živino imeti, ne pozabi gnojiti mm »MwWk fM • „..... *™ HM solin- Prodaja na debelo in drobno pa najnižjih cenah trgovina z železnino in poljedelskimi stroji ,MERKUR", P. Majdič, Celje. : o i j n .ri''jL'K t t 'im t Naznanilo in priporočilo! Usojam si vljudno naznaniti, da sem se kot domačin naselil v Celju kot stavbeni in galanterijski klepar. Svojo delavnico imam v hiši štev. I. Dolgopolje (Langenfeld). — Vsa v mojo stroko spadajoča dela bodem izvrševal točno in solidno ter po najnižjih cenah. — Sprejemam tudi vsa popravila. Priporočam se za naklonjenost in prav obiia naročila ter obljubljam, da se bodem vedno vestno trudil zadostiti vsem na me stavljenim zahtevam. Z odličnim spoštovanjem vdani Anton Jošt, kleparski mojster. 535325 Pristni kranjski lanenooljnati jjffljf Oljnate barVe V posodicah po %1 Kg kakor tudi V Večjih posodah. fasadne barVe za hiše, po Vzorcih. Slikarski Vzorci in papir za zVorce. £aKi pristni angleški za VozoVe, za pohištva in za pode. Steklarski klej (Hit) priznano in strokovno preizkušeno najboljši. domačega izdelka za zidarje in za Vsako obrt priporoča prVa kranjska tovarna oljnatih barV, fimežeV, lakov in steklarskega KUfa. m- Zahtevajte cenike! -p« _— HJl s staro navado in hodite s časom naprej. „Svet sliši najmočnejšemu kupci pa najcenejšemu" Pnstite torej drage trgovine in poskusite v slovenski trgovski hi£i na debelo in drobno H. SteraiBchi, Celje katera je danes najcenejša in najboljša trgovina na Spodnjem Štajerskem ter razpošilja cenike, vzorce in blago po vseh slovanskih deželah. flnton flrčan stonitelj mlinov in i v Št. Jnrjn ob i. I se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih mlinov in žag najboljšega sistema — tudi za male vode. — Delo izdelujem solidno in po ceni. Na zahtevanje so spričevala na razpolago. 9 25-2 Miičitji pozor! Pristna haloška vina 1908, izvrstne kakovosti od 32 — 40 vinarjev franko postaje Ptuj ali Rogatec pri Maks Berlisgu, trgovec, Že-tale pri Rogatcu. — Vzorci na zahtevanje ! 83 10-5 Učenci m pomočniki vseh obrtnih strok poizvejo za najboljše mojstre, ako se obrnejo do skupne obrtne zadruge v Šoštanju. To poslovanje je čisto brezplačno. Oglašajte se obilno. Priporočamo našim rodbinam Kolinsko cikorijo. i ... i Grablje dobro izdelane, lesene, razpošilja vsako množino (samo trgovcem) 100 komadov za 50 kron franko, postaja Ptuj ali Rogatec Maks Berlisg, Žetale pri Rogatcu. 82 10-7 Najboljši češki nakupni vir Cflno posteljno perj«! 1 kg sivega, pulje-nega 2 K. boljšega 2 K 40 h; polbelega 9 K 80h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10h; i kg velefinega. snežnobelega, pulje- nega 6 K 40 b; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg. dobi franko. . .. y. 7 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica. 180 cm dolga. 1J6 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 8Q cm dolg, 58 cm Širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 Ki puh 24 K; s»me pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K^ 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar. — GenoVnik zastonj in franko. S. Benisch, Deschenitz, št. 773, Šbmv«, Češko. 8 25-2 iz poštene hiše, s primerno šolsko izobrazbo, posebno v pisavi in računanju, sprejme se takoj v trgovini mešanega blaga Franc Vrabl, Sv. Bolfenk pri Središču. 5000 kron zaslužka plačam vsakomur, ki mi dokaže, da moja j čudežna zbirka 300 komadov za samo gld. 2 50 ni priložnosti kup in sicer: 1 pristna švicarska patent žepna ura, sistem Roskopf. natančno idoča in točno regul. z pismeno 3 letno to-varnsko garancijo. 1 amerikanska zlata-double verižica, 2 amer. zlata-double prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlač. garnitura manšetni, ovratniški in prsni gumbi). 1 amerik. žepni nožič 5 delni. 1 eleg. svilnata kravata, barva po želji, najnovejša fazona, 1 krasna kravatna igla z simili-brilantom, 1 divna damska broža, zadnja novost, 1 koristna potovalna toaletna garnitura, 1 eleg. pristni poitemone iz usnja, 1 par amerik. boutonov z imit dragulji, 1 i at. angl. vremenski barometer, 1 salonski album z 36 umetniškimi in najlepšimi razglednicami sveta, 1 krasni ovratni ali lasni kolir iz pristnih orijentalskih biserov, 5 indijskih prerokovalnih hudičkov zabava vsako družbo in še 250 komadov raznih predmetov, ki so v vsaki hiši koristni in nenadomestni, so grat;s. Vse skupaj z eleg. sist. roskopf-patent žepno uro, ki je sama vredna dvakrat toliko, stane sama gld. 2'50. — Dobi se proti povzetju ali proti vnaprej plačilu (tudi v znamkah) pri S« Urbachu, svetovna razpošiljalnica, Krakov 16. NB. Pri" naročilih 2 paketov se priloži gratis 1 prima angl. blitva ali 6 finih lanenih robcev. Za neodgovarjajoče se vrne denar brez odloga, torej vsak riziko izključen.