259 2019 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 069.5:908(497.412Maribor) Prejeto: 26. 4. 2019 Valentina Bevc Varl asist. dr., muzejska svetovalka, Pokrajinski muzej Maribor, Grajska ul. 2, SI–2000 Maribor E-pošta: tina.varl@museum-mb.si Muzejski predmeti iz usnjarske družine Herzog in trgovske družine Pachner v zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor IZVLEČEK V članku obravnavamo premično kulturno dediščino mariborskih usnjarjev iz družine Herzog, ki je s poroko Katarine Herzog z varaždinskim trgovcem Romanom Pachnerjem prešla v njegovo družino. Člani družine Pachner so v začetku 20. stoletja Muzejskemu društvu v Mariboru podarili več predmetov iz svoje posesti in posesti družine Herzog, ki jih po več kot sto letih in glede na skopo dokumentacijo iz začetne dobe muzejskega zbiranja v današnji zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor lahko prepoznamo le deloma. S pomočjo podatkov v matičnih knjigah mari- borske župnije sv. Janeza Krstnika poskušamo v prispevku vsaj deloma vzpostaviti kronologijo mariborskih družin Herzog in Pachner, ki so jima obravnavani predmeti nekoč pripadali. KLJUČNE BESEDE Pokrajinski muzej Maribor, usnjarstvo, Herzog, Pachner, muzejske zbirke ABSTRACT MUSEUM OBJECTS OF THE LEATHER-MAKING HERZOG FAMILY AND THE PACHNERS, A FAMILY OF MERCHANTS, IN THE COLLECTION OF THE REGIONAL MUSEUM MARIBOR The article presents the movable cultural heritage of Maribor-based leather makers from the Herzog family, which was passed down to the Pachners with the marriage of Katarina Herzog and Roman Pachner, a merchant from Varaždin. In the early twentieth century, members of the Pachner family donated a number of items from their own and the Herzogs’ property to the Museum Society of Maribor. More than one century later and due to scanty records from the early stages of museum collection activities, these objects may be identified only partially in the current collec- tion of the Regional Museum Maribor. Drawing on the data from the civil registers of Maribor’s Parish of St. John the Baptist, the contribution aims to provide at least a tentative chronology of the Herzog and Pachner families from Maribor, to which the objects under examinations once belonged. KEY WORDS Regional Museum Maribor, leather production, Herzog, Pachner, museum collections 260 VALENTINA BEVC VARL: MUZEJSKI PREDMETI IZ USNJARSKE DRUŽINE HERZOG IN TRGOVSKE DRUŽINE PACHNER ..., 259–280 2019 UVOD V zbirkah Pokrajinskega muzeja Maribor je zbra- no muzejsko gradivo, ki je rezultat več kot 100-letne- ga zbiranja. Pokrajinski muzej Maribor je naslednik treh zbirk: zbirke Muzejskega društva, ustanovlje- nega leta 1902, in zbirke Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko, ustanovljenega leta 1903, ki sta se združili leta 1919, ter zbirke Lavantinskega ško- fijskega muzeja, ustanovljene leta 1896, ki je bila prejšnjima dvema priključena leta 1924. V naslednjih desetletjih je muzej pridobil še številne muzejske predmete, ki so danes razvrščeni in obravnavani v različnih zbirkah. Na splošno in poenostavljeno lah- ko rečemo, da sta v zgodnji dobi muzejskega zbiranja omenjeni društvi usmerjali pozornost predvsem na oblikovanje in naraščanje svoje muzejske zbirke kot celote. V času po drugi svetovni vojni so večjo pozor- nost namenili dokumentaciji muzejskih predmetov, ki so jo bolj izčrpno kot prej vodili v inventarni knji- gi. Šele ko so v 60. letih 20. stoletja v muzeju začeli zaposlovati strokovnjake z različnih področij, so mu- zejsko gradivo razdelili v tri večje oddelke – arhe- ološkega, kulturno-zgodovinskega in etnološkega – in v skladu s to delitvijo gradivo obdelovali in vodili ločene inventarne knjige. Muzejski predmeti, ki so bili nekoč v lasti neke osebe ali družine, so na pod- lagi razvrstitve v posamezne subspecialne zbirke na neki način med seboj navidezno izgubili povezavo. Prav želja po ponovni vzpostavitvi te povezave med predmeti iz različnih zbirk, ki so jim skupni njihovi uporabniki oziroma nekdanji lastniki, nas je pripelja- la do poglobljenega ukvarjanja s premično kulturno dediščino mariborskih usnjarskih družin. Izhodišče za raziskovanje so bili v muzejski zbirki ohranjeni portreti članov iz usnjarskih družin Fleiss, Herzog in Staudinger. Družina Fleiss in z njo povezana družina Lederer sta obravnavani v članku Upodobitve mari- borskih usnjarjev iz družine Fleiss na likovnih delih v zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor.1 Pri obravnavi usnjarske družine Herzog se je izkazalo, da so poleg portretov v muzejsko zbirko prišli tudi različni drugi predmeti, ki so jih člani družine Herzog nekoč imeli v lasti, muzej pa jih je pridobil z darovi njihovih dedi- čev s priimkom Pachner. V pričujočem prispevku to- rej obravnavamo premično kulturno dediščino obeh omenjenih družin – usnjarjev Herzogov in trgovcev Pachnerjev. Usnjarska družina Staudinger še ni bila poglobljeno obdelana. USNJARSKA DRUŽINA HERZOG V MARIBORU Na današnjem Grajskem trgu 5, oziroma Trgu svobode 6 (v 19. stoletju na Burgplatz 1 oziroma 5 prve mestne četrti Maribora), je po besedah publi- 1 Bevc Varl, Upodobitve, str. 37−53. cista in gimnazijskega profesorja Rudolfa Gustava Puffa (1808–1865) več kot štiri stoletja obratovala usnjarna. Njeni lastniki so bili člani ugledne in pre- možne mariborske družine Herzog. Kot pravi Puff, je »tukaj obstajala že skozi štiri stoletja edina radici- rana mariborska usnjarna v lasti družine Herzog, ki je nepretrgoma od Mihaela Herzoga 1465 in njego- vega sina Hannsa 1468 kot ena izmed najbolj ugle- dnih sodoživljala usodo Maribora.«2 Usnjarna je sta- la znotraj mestnega obzidja, precej oddaljena od reke Drave, kar je bilo neobičajno, saj so zaradi smradu, ki ga je povzročal delovni proces, usnjarne večinoma stale izven mestnih obzidij ob tekoči vodi, ki je bila potrebna za izpiranje kož. V Mariboru so usnjarne stale na Usnjarski ulici v jugovzhodnem delu mesta v bližini reke Drave. Puff poroča, da je imela ulica v njegovem času 23 hišnih številk. Od sredine južnega dela mesta proti Vodnemu stolpu so se vrstili lastniki: Gruber, Guttman, Nasko, Fleiss, Fleiss, Felber, Hart- nagel, Herzog in Staudinger.3 Iz povedanega sledi, da je družina Herzog imela v lasti dve usnjarni, eno na današnjem Grajskem trgu, drugo na Usnjarski uli- ci ob reki Dravi. Puff nadalje navaja usnjarje Jane- za Herzoga (omenjen leta 1655), ki se je odlikoval s svojo dobrodelnostjo, Janeza Jurija Herzoga, ki je umrl leta 1735 v starosti nad 100 let, Mihaela Her- zoga, ki je umrl leta 1799 v starosti 95 let, Jožefa Her- zoga, omenjenega leta 1800, in njegovega sina Kaje- tana Herzoga,4 ki je bil Puffov someščan. Kajetanova hči Katarina se je leta 1833 v Mariboru poročila z varaždinskim trgovcem Romanom Pachnerjem, ki je tako postal tudi lastnik hiše na Grajskem trgu 5.5 USNJARSKA DRUŽINA HERZOG IN TRGOVSKA DRUŽINA PACHNER V PISNIH VIRIH Družina Herzog Gustav Rudolf Puff začetke mariborske usnjar- ske družine Herzog na Grajskem trgu 5 postavlja v drugo polovico 15. stoletja, ko naj bi v Mariboru delala usnjarja Mihael (1465) in njegov sin Hans Herzog (1468).6 Vira za te podatke Puff ne navaja, se pa Mihael Herzog omenja v ohranjenih arhivskih virih v letih 1464 in 1465 v prvi mestni četrti ob pla- čilu davka.7 Leta 1465 se omenja hlapec Hennsla / 2 Puff, Maribor, str. 36. 3 Prav tam, str. 72. 4 Prav tam, str. 36. 5 Semlič Rajh et al., Maribor, str. 55. 6 Puff, Maribor, 1999, str. 36. 7 Mlinarič, GZM, XVII, str. 31, 59. Ob imenu ni navedeno, da bi bil usnjar. Leta 1468 se v prvi četrti omenja Herzo- gova hiša (Mlinarič, GZM, XVII, str. 85). Za posredovane informacije o srednjeveških listinah se zahvaljujem Borisu Hajdinjaku, direktorju Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. 261 VALENTINA BEVC VARL: MUZEJSKI PREDMETI IZ USNJARSKE DRUŽINE HERZOG IN TRGOVSKE DRUŽINE PACHNER ..., 259–2802019 Hansa Herzoga.8 Leta 1550 zasledimo Mateja Her- zoga, ki pa je bil krojač.9 Mesto je že v drugi polo- vici 13. stoletja imelo usnjarja,10 sredi 15. stoletja pa se med plačniki mestnega davka v mestu omenjata Hanns ledrer in Mert ledrer, na Usnjarski ulici pa še šest usnjarjev in en irhar.11 Čeprav je večina usnjarn v Mariboru stala ob reki Dravi, so usnjarji že v drugi polovici 15. in v prvih desetletjih 16. stoletja žive- li tudi v prvi mestni četrti in pri Graških mestnih vratih ob vzhodni stranici obzidja; v njeni neposre- dni bližini so svojo usnjarno imeli tudi člani družine Herzog. Iz kupoprodajne pogodbe med Krištofom Weissom, duhovnikom in beneficiatom beneficija sv. Katarine v mariborski župnijski cerkvi sv. Jane- za Krstnika, in Pavlom Hobmaschem, mariborskim meščanom in usnjarjem, iz leta 1518 je razvidno, da je slednji od Weissa odkupil domec pred vrati Naše ljube gospe. Posest je na eni strani mejila na domec usnjarja Simona,12 na sprednji strani pa na Graško cesto.13 V matičnih knjigah mariborske župnije sv. Janeza Krstnika14 priimek Herzog prvič zasledimo sredi 17. stoletja, ko se omenjata zakonca Janez in Katarina Herzog ob rojstvu otrok (1653, 1655).15 Morda sme- mo v matičnih knjigah omenjenega Janeza Herzoga povezati z usnjarjem, ki ga v knjigi o Mariboru kot dobrodelneža (1655) omenja Puff.16 V prihodnjih stoletjih lahko priimek Herzog v matičnih knjigah zasledimo velikokrat. Družinskega debla z usnjarskim poklicem povezanih članov dru- žine Herzog ne moremo popolnoma rekonstruirati, omembe nekaterih mojstrov in poroke v usnjarskih družinah pa nam omogočajo vsaj delno vzposta- viti družinsko kronologijo. Z gotovostjo lahko kot usnjarja prepoznamo Janeza Jurija Herzoga (1635– 1735), ki je umrl star 100 let. Mrliška knjiga ga ime- 8 Mlinarič, GZM, XVII, str. 81. 9 PAM, SI_PAM/0001_00375, Kupoprodajna pogodba za po- sest z zidano hišo in z ostalim v Mariboru, 7. 7. 1550. 10 Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 18. 11 Mlinarič, GZM, XVII, Davčni registri in obračunske knjige 1452–1593, str. 1, 2. 12 Omenja se tudi pri odmeri davka leta 1505 (Mlinarič, GZM, XVII, Davčni registri in obračunske knjige 1452–1593, str. 248). 13 PAM, SI_PAM/0001_00295, 20. 3. 1518, Kupoprodajna na- loga za domec v Mariboru. 14 Originalne krstne knjige župnije sv. Janeza Krstnika v Mari- boru so ohranjene za obdobje med letoma 1650 in 1912 (z iz- jemo obdobja med letoma 1777 in 1806), poročne za obdobje med letoma 1646 in 1912, mrliške pa za obdobje med letoma 1664 in 1898. Hrani jih Nadškofijski arhiv Maribor. Deloma jih je transkribiral in objavil Jože Mlinarič v zbirki Gradivo za zgodovino Maribora (GZM) v izdaji Pokrajinskega arhiva Maribor. V okviru raziskave so bile sistematično pregleda- ne matične knjige župnije sv. Janeza Krstnika v Mariboru, matične knjige Marijine cerkve, ki je stala izven mestnega obzidja, pa le deloma. Tudi te hrani Škofijski arhiv Maribor. Za pomoč pri delu z matičnimi knjigami in nasvete se zahva- ljujem tamkajšnjemu arhivarju Gregorju Škafarju. 15 Mlinarič, GZM, XXIII, str. 39, 60, 74. 16 Puff, Maribor, str. 36. nuje »star meščan in usnjarski mojster.«17 Puff navaja, da je bil poročen s Heleno.18 Usnjar Janez ( Jakob) Herzog in soproga usnjarka Judita Herzog († 1704)19 se omenjata ob krstu otrok (1686, 1688)20 in ob po- roki hčere Rosine z varaždinskim usnjarjem Jurijem Primzem (Primez; 1699). Janez ( Jakob) Herzog je imenovan »dominus, coriarius Marpurgensis« (gospod, mariborski usnjar).21 V Pokrajinskem arhivu Maribor je ohranjena po- močniška knjiga mariborskih usnjarjev za obdobje med letoma 1692 in 1884.22 Med pomočniškimi sta- rešinami, ki so skrbeli za red in moralo med pomoč- niki, zasledimo tudi predstavnika družine Herzog. V začetku 18. stoletja se omenjata Jurij Herzog (1713 in 1716) in Matija Herzog (1714).23 Janez ( Jurij) Herzog, najverjetneje sin zgoraj omenjenega Janeza Jakoba, in (Marija) Katarina Herzog († pred 1728) se omenjata ob krstu otrok (1707, 1709, 1711, 1715)24 in ob poroki hčere Helene s tirolskim usnjarjem Nikolajem Weninom (1728).25 Heleninim otrokom je večkrat šel za botra Jurij Her- zog, meščan Celja.26 Sredi 18. stoletja se tudi v Celju omenjajo usnjarji iz družine Herzog: Jurij Herzog (1726, mestni svetnik), Franc Herzog (1783, mestni svetnik), ki je imel v drugi polovici 18. stoletja hišo na današnji Stanetovi ulici 7 in delavnico ob Koprivnici, njegov sin Franc Herzog ml. in njegova vdova Mar- jeta Herzog.27 Helena Wenin je še pred letom 1736 ovdovela, saj se je tega leta ponovno poročila, tokrat s Francem Conradom, prav tako usnjarjem in sinom mariborskega usnjarskega mojstra.28 Z usnjarjem Ja- nezom Gotlibom Conradom, usnjarskim mojstrom na Ptuju, se je poročila tudi druga hči Janeza Jurija Herzoga, Marija Katarina (1734).29 Tretja hči, Ana Rosina (Rosina, Sabina, Marija Rosina), se je poroči- la s čevljarjem Petrom Gruessom/Griessom (1735),30 ki je bil proti koncu prve polovice 18. stoletja lastnik hiše št. 95 (danes Gosposka ul. 32, vogal Volkmerje- vega prehoda), h kateri je sodila čevljarska obrt,31 po njegovi smrti pa s čevljarjem Janezom Wossethom 17 Mlinarič, GZM, XXVIII, str. 191. 18 Puff, Maribor, str. 36. Isti podatek zasledimo tudi na sliki inv. št. N. 000072 (stara inv. št. 6129), neznani slikar, Grajski trg v Mariboru, olje na papir, v. 18 cm, š. 24 cm, začetek 20. sto- letja, pridobilo Muzejsko društvo pred letom 1914 (PMM, Kulturnozgodovinski oddelek). 19 Mlinarič, GZM, XXVIII, str. 121. 20 Mlinarič, GZM, XXV, str. 38, 72. 21 Mlinarič, GZM, XXVI, str. 238. 22 PAM, SI_PAM/0891, Zbirka gradiva cehov, Blagajniška knjiga mariborskih usnjarskih pomočnikov, 1694–1884. 23 Žižek, Skrivno življenje, str. 167. 24 Mlinarič, GZM, XXIX, str. 95, 130, 165, 224. 25 Mlinarič, GZM, XXVII, str. 131. 26 Mlinarič, GZM, XXX, str. 185, 212, 238. 27 Žižek, Skrivno življenje, str. 173. 28 Mlinarič, GZM, XXVII, str. 177. 29 Mlinarič, GZM, XXVII, str. 166. 30 Mlinarič, GZM, XXVII, str. 174. 31 Semlič Rajh et al., Maribor, str. 127. 262 VALENTINA BEVC VARL: MUZEJSKI PREDMETI IZ USNJARSKE DRUŽINE HERZOG IN TRGOVSKE DRUŽINE PACHNER ..., 259–280 2019 (Bossethom),32 ki je s poroko postal lastnik hiše št. 95 in čevljarske obrti.33 Trem otrokom iz tega zakona je šel za botra brat Marije Rosine, usnjarski mojster ( Janez) Mihael Herzog (1749, 1751, 1753).34 Janez Mihael Herzog (1711–1799)35 velja za enega pomembnejših usnjarskih mojstrov iz družine Herzog. Med letoma 1733 in 1736 se je poročil z Marijo Cecilijo Menhart, ki je prav tako prihajala iz mariborske usnjarske družine. Zakonca se omenjata ob krstu otrok (1736, 1739, 1741, 1744, 1745).36 Med letoma 1744 in 1760 se kar petintridesetkrat ome- njata kot botra otrokom mariborskih meščanov,37 kar nakazuje na njun visok gmotni in socialni polo- žaj. O pomenu usnjarske družine Herzog priča tudi ohranjena pomočniška knjiga mariborskega usnjar- skega ceha za obdobje med letoma 1692 in 1884,38 na podlagi katere je Aleksander Žižek rekonstruiral seznam mariborskih cehovskih mojstrov za obdobje med letoma 1694 in 1754. Med 27 imeni mojstrov se nekateri ponovijo večkrat. Priimek Herzog se pojavi trikrat. Med njimi z gotovostjo lahko prepoznamo že omenjenega Mihaela Herzoga (cehovski mojster v letih med 1740 in 1741 ter 1753 in 1754).39 Ce- hovska mojstra sta bila tudi Janez Herzog (1699) in dobrih dvajset let kasneje spet usnjar z enakim ime- nom, Janez Herzog (1720–1721).40 Mihael Herzog je po podatkih v mrliški knjigi umrl leta 1799, star 95 let, v hiši št. 135.41 Naslednji pomemben usnjar je bil Kajetan Her- zog (1787–1856), ki se je leta 1810 poročil s Franči- ško Katarino Grabner (1790–1830). Bil je sin usnjar- ja Franza Herzoga in Marije.42 Leta 1830 je kot predstojnik mariborskega usnjarskega ceha podpisal listino, ki potrjuje, da se je Gašper Datina (Kaspar Datina) v času od 1. julija 1829 do 4. julija 1830 učil obrti pri mariborskem usnjarskem mojstru Ignaciju Staudingerju (Ignatz Staudinger).43 32 Mlinarič, GZM, XXVII, str. 213. 33 Semlič Rajh et al., Maribor, str. 127. 34 Mlinarič, GZM, XXXII, str. 99, 131, 180. 35 Mlinarič, GZM, XXIX, str. 165. Mihael Herzog je po po- datkih v mrliški knjigi umrl leta 1799, star 95 let (NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Mrliška knjiga, 1762–1857, str. 136). Isto letnico navaja tudi Puff, ki nadalje poroča, da se je njegova hčerka Frančiška leta 1797 poročila z veletrgovcem Toppom v Trstu (Puff, Maribor, str. 36). 36 Mlinarič, GZM, XXXI, str. 38, 91, 130, 169; Mlinarič, GZM, XXXII, str. 31. 37 Mlinarič, GZM, XXXI, str. 171; Mlinarič, GZM, XXXII, str. 4, 8, 9, 13, 31, 32, 35, 40, 55, 59, 67, 76, 79, 86, 91, 99, 101, 119, 131, 141, 146, 152, 168, 174, 180, 233/234, 240; Mlina- rič, GZM, XXXIII, str. 18, 41. 38 PAM, SI_PAM/0891, Blagajniška knjiga mariborskega usnjarskega ceha, 1692–1884. 39 Žižek, Skrivno življenje, str. 179. 40 Prav tam. 41 Glej op. 35. 42 NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Poročna knjiga, 1749– 1836, str. 304. 43 PAM, SI_PAM/0001_01162, 17. februar 1833, potrdilo o šolanju usnjarskega ceha iz Maribora. Mariborski usnjarji so med seboj tudi prijatelje- vali. V knjigi gostov zdravilišča Rogaška Slatina za- sledimo, da so se leta 1824 skupaj odpravili na zdrav- ljenje Katarina Herzog, žena usnjarskega mojstra, gospe Fleiss in Lerch, usnjarski mojstrici, in gospod Georg Gruber, usnjarski mojster, vsi iz Maribora.44 Dve leti kasneje so zdravilišče skupaj obiskali usnjar- ska mojstra Kajetan Herzog in Georg Gruber, kr- znar Johan Gotsberger in pekovski mojster Georg Hausner.45 Kajetan Herzog in Georg Gruber sta bila skupaj na zdravljenju spet leta 182846 in 1829.47 Kajetan Herzog se omenja tudi kot ožji sorodnik ob smrti Karla Herzoga (1789/1790–1848), skupaj z Jakobom Herzogom in Frančiško Herzog, poročeno Toppo v Trstu.48 Karlov oče je bil usnjar Franc Jožef Herzog. Karl Herzog se je poročil z Marijo Gordon (1821),49 s katero nista imela otrok. Kajetanova žena usnjarka Katarina Herzog je umrla leta 1830,50 Ka- jetan pa kot vdovec, mestni usnjarski mojster, lastnik nepremičnin in posestnik šestindvajset let kasneje na naslovu mesto Maribor št. 3 (danes Grajski trg 5), star 69 let, zaradi kapi.51 Med zadnje usnjarje iz družine Herzog sodi Jožef Herzog (r. 1820), od leta 1847 poročen z (Marijo) Ano Pöltl (Hölzl, Kölbl, Höltl, Költl),52 s katero se omenjata ob rojstvu otrok (1848, 1851, 1854, 1859).53 Njun sin Anton Herzog se je leta 1886 poročil z Ano Ulrih. Stanovala sta na Postgasse 9 (danes Jurčičeva 9).54 Usnjarka Ana Herzog je umrla leta 1891, stara 71 let, na naslovu Burggasse 7 (danes Slovenska 7).55 Družina Pachner Družini Herzog in Pachner sta se povezali leta 1833 s poroko Katarine Herzog (1810–1894), hčere mariborskega usnjarja Kajetana Herzoga, z varaž- dinskim trgovcem Romanom Pachnerjem (1805– 1879).56 Stanovala sta v hiši usnjarske družine Her- 44 Cvelfar, Knjiga gostov, str. 44. 45 Prav tam, str. 73. 46 Prav tam, str. 93. 47 Prav tam, str. 109. 48 PAM, SI_PAM/0005/001/006/002/00076, Karel Herzog, Nezaključeni zapuščinski spisi Mestne občine Maribor do leta 1850. 49 NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Poročna knjiga, 1749– 1836, str. 353. 50 NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Mrliška knjiga, 1762– 1857, str. 276. 51 NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Mrliška knjiga, 1762– 1857. 52 NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Poročna knjiga, 1836– 1857, str. 83. 53 NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Rojstna knjiga, 1834– 1859, str. 101, 122, 155, 200. 54 NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Poročna knjiga, 1877– 1888, str. 99, 51, 317. 55 NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Mrliška knjiga, str. 371. 56 NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Poročna knjiga, 1749– 1836, str. 400. Roman je bil sin trgovca Andreja Pachnerja in Ane, rojene Hattinger. Poročna priča je bil Karl Pachner. Karl Pachner (stanujoč v hiši št. 3) je umrl leta 1859, star 263 VALENTINA BEVC VARL: MUZEJSKI PREDMETI IZ USNJARSKE DRUŽINE HERZOG IN TRGOVSKE DRUŽINE PACHNER ..., 259–2802019 zog na današnjem Grajskem trgu 5,57 katere lastnik je po letu 1833 postal Roman Pachner, od leta 1836 mariborski meščan.58 Kot kaže, je v poznih letih v Mariboru živela tudi mati Romana st., saj je v mrliški knjigi leta 1847 zabeležena smrt Ane Pachner, stare 67 let.59 V drugi polovici 19. stoletja so po mnenju Antoše Leskovca med najpremožnejše trgovce so- dili tisti, ki so posel začeli že pred letom 1848. Kot največji davkoplačevalec je izkazan prav Roman Pa- chner st., ki je postavil veliko trgovsko hišo na dana- šnji Jurčičevi ulici 5,60 na mestu nekdanjega hotela Pri zlatem jelenu.61 Hišo in nekdanjo gostilno, ki sta bili od leta 1850 v lasti mesta, je kupil leta 1862. Po njegovi smrti (1879) ju je kot lastnica nasledila vdova Katarina Pachner, desetletje kasneje pa je posest od- kupil njun sin Roman Pachner ml. Že Roman st. je hiši predelal za trgovske namene, današnjo podobo pa je stavba dobila v letih 1890–1891. Roman Pa- chner st. je bil v letih 1859 in 1860 tudi lastnik hiše na takratni Lekarniški ulici (danes Rotovški trg 2).62 Bil je tudi član občinskega odbora Mestne občine Maribor. Med letoma 1853 in 1861 se v zapisnikih omenjenega občinskega organa velikokrat omenja kot odbornik.63 Bil je lastnik družinskega podjetja Roman Pachner & Söhne, Gemischtwaarenhandlung in Marburg, katerega družabnika sta bila poleg njega še sinova Roman Pachner ml. in Kajetan Pachner, ki pa je podjetje zapustil leta 1872.64 Dokončno je bilo podjetje izbrisano iz sodnega registra leta 1900.65 59 let (NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Mrliška knjiga, 1858–1865, str. 16). 57 Nekdanja hiša št. 3 je skozi zgodovino imela različne naslove. V 19. stoletju Burgplatz 3, Florianplatz 3, Burgplatz 1, po letu 1900 Burgplatz 5, danes Grajski trg 5, vogal Trg svobode 6 (Semlič Rajh et al., Maribor, str. 55). 58 Semlič Rajh et al., Maribor, str. 55. 59 NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Mrliška knjiga, 1762– 1857, str. 395. 60 V drugi polovici 19. stoletja se je ulica imenovala Postgasse, v začetku 20. stoletja pa Edmund Schmied Gasse (Semlič Rajh et al., Maribor, str. 113). 61 Leskovec, Razvoj gospodarstva, str. 333. 62 Semlič Rajh et al., Maribor, str. 113, 168. 63 Semlič Rajh, GZM, XL. zvezek; Semlič Rajh, GZM, XLI. zvezek; Semlič Rajh, GZM, XLII. zvezek. 64 PAM, SI_PAM/0645/001/00284, Roman Pachner & Söhne, Gemischtwarenhandlung, Maribor: spis trgovskega registra pri Okrožnem sodišču Maribor, Amtsblatt zur Grazer Ze- itung, 14. 7. 1872, Firmaänderung, brez paginacije. 65 PAM, SI_PAM/0645/001/00284, Roman Pachner & Söhne, Gemischtwarenhandlung, Maribor: spis trgovskega registra pri Okrožnem sodišču Maribor, Grazer Zeitung, 21. 2. 1900, Firma-Löschung, brez paginacije. Nadomestilo jo je pod- jetje Roman Pachner's Nachfolger, F. Szlepecz u. F. Vincetitsch, Spezerei- u. Eisenhandelgeselschaft, ukinjeno leta 1912 (PAM, SI_PAM/0645/001/00299, Roman Pachner's Nachfolger F. Szlepecz & F. Vincetitsch, Spezerei- und Eisenhandelsge- schäft, Maribor: spis trgovskega registra pri Okrožnem sodi- šču Maribor). Leta 1941 je bilo ukinjeno tudi podjetje Lotz Karl, Pachner's Nachfolger, trgovina z mešanim blagom, ki je sledilo prejšnjemu (PAM, SI_PAM/0645/001/00423, Lotz & Kühar Pachmer's Nachfolger, Maribor, od 1916 Carl Lotz Pachner's Nachfolger, Maribor: spis trgovskega registra pri Okrožnem sodišču Maribor). Roman Pachner st. je umrl leta 1879, star 74 let. Mr- liška knjiga ga imenuje »trgovec, posestnik in lastnik nepremičnin«.66 Romanova soproga Katarina, roj. Herzog, je umrla leta 1894, stara 84 let.67 V pisnih virih zasledimo omembe otrok iz tega za- kona. Kajetan Roman Jožef Pachner (1835–1913)68 je potem, ko je izstopil iz očetovega družinskega pod- jetja, leta 1873 v Bistrici pri Limbušu blizu Maribora ustanovil prvo avstrijsko podjetje kavnega nadomest- ka Surrogat- und Feigen-Kaffe-Fabrik von Kajetan Pachner.69 Podjetje je bilo ukinjeno leta 1904,70 ko ga je nadomestilo podjetje Cajetan Pachner's Nachfolger, Alois Teyber, ukinjeno leta 1906.71 Roman Karl Andrej Pachner ml. (1840–1926)72 se je poročil s Fanny Pachner, roj. Kessisogbi (1841– 1886).73 Dalj časa je bil član občinskega odbora, posebej pa se je proslavil kot predstojnik Gledali- škega in kazinskega društva v Mariboru. Izobrazbo trgovske stroke si je pridobil na Dunaju in nadalje- val družinsko tradicijo očeta Romana st., ki je bil pomemben mariborski trgovec. Gojil je tudi veliko naklonjenost do umetnosti in bil aktiven v številnih mestnih društvih kot njihov aktivni ali častni član. Do leta 1919 je bil član upravnega odbora Mestne hranilnice, odbora moškega pevskega društva ter olepševalnega, strelskega in planinskega društva, bil pa je tudi med ustanovitelji gledališkega in kazinske- ga društva. Slednjemu je predsedoval in bil desetletja njegov intendant. Neznani avtor je v Pachnerjevem nekrologu zapisal, da je »Gledališko in kazinsko dru- štvo v času njegovega predsedovanja postalo središče družabnega življenja starih Mariborčanov, neodvisno 66 NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Mrliška knjiga, 1877– 1898, str. 100. 67 NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Mrliška knjiga, 1877– 1898, str. 474. 68 NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Rojstna knjiga, 1834– 1859, str. 12. Imel je dva otroka, Romana (r. 1869) in Pavla Kajetana (r. 1870) (PAM, SI_PAM/0005/005/001_08745; Pachner, družinski matični list občanov Mestne občine Ma- ribor). 69 PAM, SI_PAM/0645/001/00011, Surogat und Feigen-Caffe Fabrik von Cajetan Pachner in Feistriz bei Lembach, Bistri- ca pri Limbušu, sedež Maribor: spis trgovskega registra pri Okrožnem sodišču Maribor, Amtsblatt zur Grazer Zeitung, 1. 6. 1873, Kundmachungen, brez paginacije. 70 PAM, SI_PAM/0645/001/00011, Surogat und Feigen-Caffe Fabrik von Cajetan Pachner in Feistriz bei Lembach, Bistri- ca pri Limbušu, sedež Maribor: spis trgovskega registra pri Okrožnem sodišču Maribor, Amtsblatt zur Grazer Zeitung, 21. 1. 1904, Kundmachungen, brez paginacije. 71 PAM, SI_PAM/0645/001/00237, Cajetan Pachner’s Nach- folger, Bistrica pri Limbušu: spis trgovskega registra pri Okrožnem sodišču Maribor, Amtsblatt zur Grazer Zeitung, 24. 3. 1904, Eintragung einer Einzelfirma, brez paginacije, Amtsblatt zur Grazer Zeitung, 29. 11. 1906, Löschung einer Firma, brez paginacije. 72 NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Rojstna knjiga, 1834– 1859, str. 41. 73 NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Mrliška knjiga, 1877– 1898, str. 264. Omenjata se ob rojstvu sina Pavla Kajetana Marije leta 1870 (NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Roj- stna knjiga, 1866–1876, str. 166). 264 VALENTINA BEVC VARL: MUZEJSKI PREDMETI IZ USNJARSKE DRUŽINE HERZOG IN TRGOVSKE DRUŽINE PACHNER ..., 259–280 2019 od njihove narodnostne pripadnosti. … Gledališko in kazinsko društvo mu je svojo zahvalo izkazalo z izde- lavo celopostavnega portreta, kjer je upodobljen v svoji delovni sobi, delo domačega slikarja Edvarda Linda. … Stari Maribor je z njegovo smrtjo izgubil enega svojih najboljših meščanov.«74 Roman Pachner ml. je umrl 27. septembra 1926 v Mariboru. Njegovo premože- nje je podedovala sestra Katharina Reichholz, rojena Pachner, vdova po generalu. V dediščino je sodilo zemljišče s hišo na Jurčičevi 575 (dvonadstropna zi- dana hiša, podkletena, pokrita z opeko; v pritličju je bil velik trgovski lokal, stanovanje s petimi sobami, kuhinjo in shrambo za jedila, eno stanovanje s tremi sobami in kuhinjo v prvem nadstropju ter eno stano- vanje z osmimi sobami, kuhinjo in shrambo za jedila v drugem nadstropju; zraven je sodilo tudi dvoriščno zidano poslopje z magazinom v pritličju in stanova- njem s tremi sobami, kuhinjo in shrambo v prvem nadstropju; hlev, pritličen, zidan, lesena drvarnica) in premično premoženje: zlata ura z verižico in stano- vanjska oprema (jedilnica, spalnica, stara predsoba, razne slike, večinoma dela zapustnika samega, obi- čajno namizno orodje in kuhinjska oprema, obnoše- na obleka in perilo).76 Karl Albert Alojz Pachner (1844–1906)77 je bil od materine smrti leta 1894 lastnik hiše na Grajskem trgu 5. 78 Poročen je bil s Terezijo, rojeno Komaro- my de Koy, vdovo po Theodorju Lonyayu de Nagy- -Lonyayu,79 ki ji je zapustil svoje premoženje.80 Te- rezija Pachner je Muzejskemu društvu v Mariboru podarila številne predmete. Katarina Marija Rozalija Pachner (r. 1846)81 se je leta 1878 v Mariboru poročila z Moritzem Jane- zom Reichholdom (kasneje generalom regimenta št. 6 v cesarsko-kraljevi vojski). Poročna priča je bil njen brat Kajetan Pachner, mariborski industrialec.82 Kot smo že omenili, je po bratu Romanu podedovala hišo na Jurčičevi 5. 74 Marburger Zeitung, 1. 10. 1926, str. 3. Za posredovanje član- ka v Marburger Zeitung se zahvaljujem kolegu mag. Oskarju Habjaniču. 75 Leta 1898 je na istem naslovu živel tudi brat Kajetan Pachner (Kaltenbrunner, Adressbuch, str. 138). 76 PAM, SI_PAM/0635/001/002/01206, Roman Pachner (Maribor): zapuščinska zadeva A V 504/26 Okrajnega sodi- šča Maribor. 77 NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Rojstna knjiga, 1834– 1859, str. 76. 78 Semlič Rajh et al., Maribor, str. 55. 79 NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, dvojnik Mrliške knjige, original hrani Upravna enota Maribor. Bil je očim Tereziji- nim otrokom iz prvega zakona: Andreju pl. Lonyayu, Irmi baronici Rüling, Teodori pl. Rudnyanszkyi in Katarini pl. Lonyay. Ob njegovi smrti sta podpisana tudi brata Kajetan in Roman Pachner ter sestra Kathi pl. Reichhold (Marburger Zeitung, 13. 11. 1906, str. 8). 80 PAM, SI_PAM/0635/001/001/04026, Karl Albert Pachner (Maribor) – zapuščinska zadeva A V 464/06. 81 NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Rojstna knjiga, 1834– 1859, str. 92. 82 NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Poročna knjiga, 1877– 1888, str. 52, 53. Vzporedno z družino Romana Pachnerja st., pa sta v Mariboru živela tudi njegov nečak Karl (Charles) Pachner († 1918),83 dolgoletni sekretar Trgovinske zbornice84 in nečakinja Amalija Pach- ner († 1912).85 Leta 1898 sta oba živela na naslovu Tegetthofstrasse (danes Partizanska cesta).86 Oba sta umrla neporočena in brez otrok. Družina Pachner je imela na mestnem pokopališču družinsko grobnico.87 V svoji oporoki je Karl (Charles) Pachner maribor- skemu muzeju zapustil »alle Ölbilder seiner Verwand- schaft.« Za predajo slik je po oporoki bil zadolžen Roman Pachner ml.88 PREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA DRUŽIN HERZOG IN PACHNER V ZBIRKI POKRAJINSKEGA MUZEJA MARIBOR Razpršeni, pa vendar dragoceni pisni viri o dru- žinah Herzog in Pachner nam omogočajo, da po- skušamo vsaj deloma sestaviti kronologijo teh dveh pomembnih mariborskih družin in ju povezati s stavbami in premično kulturno dediščino, ohranjeno v zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor. Pomemben vir za ugotavljanje izvora muzejskih predmetov so inventarne knjige, v katerih so bolj ali manj natančno zabeleženi podatki o pridobljenih muzealijah in nji- hovih nekdanjih lastnikih. Predmeti, ki jih povezu- jemo z obravnavanima družinama, so v muzej prišli večinoma iz zbirke Muzejskega društva. Društvo je od leta 1902 vodilo inventarno knjigo, v katero so vpisovali pridobljene predmete,89 vendar, kot kaže delo z muzejskim gradivom, ne vseh. Do leta 1918 zasledimo več vpisov o predmetih, ki so jih podarili člani družine Pachner. Donatorji so bili Roman Pa- 83 PAM, SI_PAM/0635/001/001/08249, Carl (Charles) Pach- ner (Maribor) – zapuščinska zadeva A V 182/18. 84 Marburger Zeitung, 20. 2. 1918, str. 4. 85 V zapuščinskih dokumentih se omenja še sestra Marija Pfef- ferer, rojena Pachner (PAM, SI_PAM/0635/001/001/05298, Amalia Pachner (Maribor) – zapuščinska zadeva A V 173/12). 86 Charles je bil knjigovodja, Amalija pa zasebnica (Kalten- brunner, Adressbuch, str. 138). 87 Marburger Zeitung, 19. 2. 1918, str. 4. 88 »Vse oljne slike njegovih sorodnikov« (PAM, SI_ PAM/0635/001/001/08249, Carl (Charles) Pachner (Mari- bor) – zapuščinska zadeva A V 182/18). 89 Inventarno knjigo mariborskega Muzejskega društva (Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg) hranijo v Pokrajinskem muzeju Maribor. V času prvega ravnatelja Po- krajinskega muzeja Maribor dr. Franja Baša so začeli voditi skupno inventarno knjigo za gradivo v zbirki tega muzeja. V Baševi knjigi so povzemali podatke iz inventarnih knjig Muzejskega društva in Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko. Zbirka Lavantinskega škofijskega muzeja ni imela inventarne knjige, zato so podatke o izvoru teh predmetov povzeli po članku dr. Avguština Stegenška v Ljubitelju kr- ščanske umetnosti iz leta 1914 in drugih takrat razpoložljivih virih. V šestdesetih letih 20. stoletja so muzejske zbirke raz- delili na posamezne oddelke in začeli voditi ločene inventar- ne knjige. Arheološka zbirka je dobila oznako A, etnološka zbirka oznako E, kulturnozgodovinska zbirka pa oznako N (nova). 265 VALENTINA BEVC VARL: MUZEJSKI PREDMETI IZ USNJARSKE DRUŽINE HERZOG IN TRGOVSKE DRUŽINE PACHNER ..., 259–2802019 chner ml., zakonca Karl in Terezija Pachner (po letu 1906 vdova) in Karl (Charles) Pachner.90 Roman in Karl sta bila brata, sinova Romana Pachnerja st. in Katarine Herzog. Karl (Charles) Pachner je bil njun stric. V naslednjo skupino sodijo predmeti, ki so po podatkih v Baševi inventarni knjigi prišli v muzej iz zbirke Muzejskega društva kot darovi družine Pach- ner, vendar v inventarni knjigi Muzejskega društva niso zavedeni. Sklepati smemo, da se je Baš pri tem opiral na nam neznano dokumentacijo. En predmet, povezan z družino Pachner, je prišel v muzejsko zbir- ko kot dar Mestne občine Maribor. Žal so podatki v inventarni knjigi Muzejskega društva ponekod pre- skopi, da bi predmete z gotovostjo lahko povezali z dejanskimi predmeti v zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor. Manjkajo mere, datacije in opisi, ki bi bili nujni za njihovo identifikacijo. Povezava se deloma izgubi že med inventarno knjigo Muzejskega društva in Baševo inventarno knjigo. Zbrani muzejski predmeti so obravnavani po skupinah, saj na ta način najbolje osvetljujejo način življenja in vrednote njihovih nekdanjih lastnikov. Likovna dela iz fonda Herzog-Pachner Likovna dela, ohranjena v zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor, nam omogočajo, da nekateri člani iz 90 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, str. 1–262. družin Herzog in Pachner dobijo podobo. Ohranila se je tudi slika, ki upodablja njihovo hišo na Graj- skem trgu 5 v Mariboru; hiša je stala nasproti mari- borskega gradu, kjer se predmeti danes hranijo. Roman Pachner ml., Hiša Herzog-Pachner na Grajskem trgu v Mariboru, pred letom 190891 V zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor hrani- jo sliko z upodobitvijo hiše Herzog-Pachner, ki je nekoč stala na Grajskem trgu 5 v Mariboru. (slika 1) Delo je majhnega formata in slikarsko skromno, vendar izpovedno, saj prikazuje hišo, preden so jo leta 1908 podrli. Sliko je Muzejskemu društvu leta 1908 podaril Roman Pachner ml.,92 ki jo je po podatkih v takratni inventarni knjigi tudi naslikal. Hiša je stala nasproti mariborskega gradu. Imela je strmo streho, fronto pokončnih oken v nadstropju, med katerimi so bili pilastri, v pritličju pa dvoje polkrožno zaklju- čenih vrat in vrsto manjših oken. Leva, ožja vrata imajo ob straneh polkni, ki nakazujeta, da je šlo za vhod v lokal. Iz zapisov v zemljiških knjigah izvemo, da je hišo z usnjarsko delavnico in jusom najkasneje leta 1756 po očetu podedoval Janez Mihael Herzog. V drugi polovici 18. stoletja so Herzogi opravljali obrt na dvorišču svoje hiše, postavljene proti vzhodnemu 91 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 000072 (sta- ra inv. št. 6129), olje na platnu, v. 18 cm, š. 24 cm. 92 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 13. 12. 1908, št. 2912, str. 140. Slika 1: Roman Pachner ml., Hiša Herzog-Pachner na Grajskem trgu v Mariboru, o. na karton, pred letom 1908. 266 VALENTINA BEVC VARL: MUZEJSKI PREDMETI IZ USNJARSKE DRUŽINE HERZOG IN TRGOVSKE DRUŽINE PACHNER ..., 259–280 2019 vodnemu jarku mesta.93 Takrat je mejila na mestna Ulrikova (Graška) vrata in obzidje, po zasutju ob- zidnega jarka pa na vrtove. Še v drugi polovici 19. stoletja so imeli Herzogi usnjarsko obrt pri svoji hiši na Grajskem trgu. Nekdanjo stavbo usnjarjev Her- zogov je v letih 1909–1910 nadomestila sedanja, ki so jo pozidali takratni lastniki Scherbaumi.94 Na hrbtni strani slike je pritrjen karton z mesto- ma težko berljivim besedilom o preteklosti hiše in družin Herzog in Pachner. Besedilo se glasi: »Haus der Herzog Pachner am Burgplatz. Mit Bewilligung von Grafen von Scherfenberg Herren zu Burg Mar- burg und Obermarburg erbaute im Jahre 1390. Andre- as Herzog der Einsiedler das [neberljivo] Haus an der Burgthor mit der Zugbrücke, welches 1412 sein Bruder Johann übernommen. In ununterbrochener Linie folg- ten dann Michael Herzog 1463, sein Sohn Hans 1468 alle als Lederer sehr geachtet die Schicksale der Stadt theilend. Johann Georg und Josef der Jaeger waren über 100 Jahre alt. Johan Georg starb am 21. October 1735 seine Gattin Helene war die schoenste Frau der Stadt. Michael Herzog starb 1799 im Alter von 95. Jahren. Seine Tochter Franziska heiratete 1797 den Grosshaen- dler und Gründer des Osterreichischen Loyd Alexsander Toppo in Triest und Schwester Caroline [neberljivo] nach London. Josef Herzog 1800 und sein Sohn Cajetan 1815 hatten die einzige radizierte Lederer Gewerbe in Marburg. Das Haus ist am 9. July 1795 abgebrannt und wurde von Michael Herzog aufgebaut und mit einem Stockwerk [neberljivo] wozu ihm die Stadtgemeinde 500 Gulden ohne Zinzen [neberljivo] hat, dann [ne- berljivo] 1813 beim Durchmarsch der französischen Truppen der Dachstuhl angezündet und ist total nieder- gebrant. Cajetan Herzog erhielt von der Stadtgemeinde das Holz zum Aufbau eines neuen Dachstuhls geschenkt. Nachdem Tode Cajetan Herzog 1856 erhielt das Haus seine einzige Tochter Katharina verheiratete Pachner welche am 15. [neberljivo] 1894 gestorben, ihr Sohn Carl war der Erbe, nach seinem Tode am 13. November 1906 wurde an die Stadtgemeinde verkauft von welche an den [neberljivo] Carl und Gustav Scherbaum erhil- ten und im October 1908 demolierten.«95 Zapis sicer 93 Leskovec, Razvoj gospodarstva, str. 314. 94 Curk, v: Puff, Maribor, str. 322. 95 »Hiša Herzog Pachner na Grajskem trgu. Z dovoljenjem grofa pl. Scherfenberg, gospoda gradu Maribor in Gornji Maribor, je leta 1390 priseljenec Andrej Herzog [neberljivo] hišo ob mestnih vratih, ki so imela dvižni most. Leta 1412 je hišo prevzel njegov brat Janez. V neprekinjeni vrsti sta nato sledila Mihael Herzog 1463 in njegov sin Janez (Hans) 1468. Vsi so bili kot usnjarji zelo spoštovani in so sodoživljali usodo mesta. Janez Jurij in Jožef Lovec sta bila stara čez 100 let. Janez Jurij je umrl 21. oktobra 1735. Njegova žena Helena je bila najlepša ženska v mestu. Mihael Herzog je umrl leta 1799 v starosti 95 let. Njegova hči Frančiška se je leta 1797 poročila z veletrgovcem in ustanoviteljem Avstrijske družbe Loyd Aleksandrom Toppom v Trstu in [neberljivo] sestra Karolina v London. Jožef Herzog 1800 in njegov sin Kajetan, 1815, sta radicirala usnjarsko obrt v Mariboru. Hiša je 9. julija 1795 pogorela. Mihael Herzog jo je ponovno postavil in (po- višal?) za eno nadstropje. Od občine (je dobil?) 500 guldnov ni signiran, vendar na podlagi primerjave signiranega rokopisa na kartonu, ki je pritrjen na drugo likov- no delo,96 ugotovimo, da gre za Romana Pachnerja ml. Sklepati smemo, da je besedila pritrdil na likovna dela pred predajo Muzejskemu društvu, saj je na njih letnica 1908. Če primerjamo Puffov zapis (1846)97 s pričujočim, ugotovimo, da so podatki do neke mere podobni, vendar jih Pachner dopolnjuje in dodaja še informacije iz druge polovice 19. stoletja in z začetka 20. stoletja. Nadaljnja primerjava z razpoložljivimi matičnimi knjigami župnije sv. Janeza Krstnika do- kazuje, da niso zmeraj natančni. Prvi od omenjenih članov iz usnjarske druži- ne Herzog, ki ga prepoznamo v matičnih knjigah, je usnjar Janez Jurij Herzog, ki je umrl 21. oktobra 1735. Naslednji, ki ga lahko z gotovostjo identificira- mo, je Mihael Herzog, ki je umrl leta 1799. Kot smo že omenili, se zdi nenavadno, da bi bila pri Puffu in Pachnerju omenjena Frančiška Herzog, ki naj bi se poročila leta 1797, hči Mihaela Herzoga. Po njunih podatkih je bil ob smrti leta 1799 star 95 let, po po- datkih v matičnih knjigah pa 88 let. To bi pomenilo, da je bil - če gre za isto osebo - ob hčerkini poroki star 93 oziroma 86 let. Možno je, da vmes manjka najmanj ena generacija. Dejstvo je, da se je usnjar Mihael Herzog (r. 1711) med letoma 1733 in 1736 poročil z Marijo Cecilijo Menhart. V matičnih knji- gah sta velikokrat omenjena kot usnjar in usnjarka. Usnjarja Jožefa Herzoga, ki ga kot naslednjega nava- jata Puff in Pachner in ki bi naj bil oče Kajetana Her- zoga, ne moremo povezati z omembami v matičnih knjigah. Ob poroki s Frančiško Grabner se leta 1810 omenja usnjar Kajetan Herzog, vendar je bil njegov oče Franc Herzog (usnjar). Po podatkih v zemljiških knjigah zasledimo, da je hišo na Grajskem trgu 5 po smrti Mihaela Herzoga odkupil njegov sin, usnjarski mojster Jožef, ki je hišo do leta 1803 dvignil v nad- stropno.98 Leta 1817 je lastnik hiše postal Kajetan Herzog,99 od leta 1810 poročen s Frančiško Kata- rino, roj. Grabner, od leta 1830 vdovec.100 Glede na zapise v zemljiških knjigah je lastnik hiše po poroki s Kajetanovo hčerko Katarino postal Roman Pachner st., Katarina pa naj bi lastniški delež svojega moža prevzela leta 1859.101 Pachner navaja, da je po Kaje- tanovi smrti leta 1856 hišo na Grajskem trgu pode- brez davkov. Leta 1813, ko je skozi mesto korakala francoska vojska, je zagorelo hišno ostrešje in popolnoma zgorelo. Ka- jetan Herzog je od mestne občine brezplačno prejel les za izgradnjo novega. Po smrti Kajetana Herzoga, 1856, je hišo dobila njegova edina hčerka Katarina, (poročena) Pachner, ki je (umrla) leta 1894. Dedič je bil njen sin Karl. Po njegovi smrti 13. novembra 1906 je bila hiša prodana mestni občini, od katere sta jo odkupila Karl in Gustav Scherbaum in jo oktobra leta 1908 podrla.« 96 Glej op. 108. 97 Puff, Maribor, str. 36. 98 Semlič Rajh et al., Maribor, str. 55. 99 Prav tam. 100 Glej op. 42, 50, 51. 101 Semlič Rajh et al., Maribor, str. 55. 267 VALENTINA BEVC VARL: MUZEJSKI PREDMETI IZ USNJARSKE DRUŽINE HERZOG IN TRGOVSKE DRUŽINE PACHNER ..., 259–2802019 dovala hči Katarina.102 Zagotovo vemo, da je Roman Pachner st. umrl leta 1879, Katarina pa leta 1894.103 Hišo je podedoval sin Karl,104 ki je, kot je na sliko zapisal tudi Roman Pachner ml., umrl 13. novembra 1906.105 Z njim se je zaključila zgodovina usnjarskih družin Herzog in trgovske družine Pachner, ki so več stoletij naseljevale hišo na Grajskem trgu 5, vogal Trga svobode 6. Novi lastniki Scherbaumi so jo, kot že omenjeno, kmalu zatem podrli in na njenem me- stu zgradili današnjo stavbo. Roman Pachner ml., Strelišče mariborskega strelskega društva okoli leta 1700, pred 1908106 Sočasno z upodobitvijo hiše na Grajskem trgu 5 je Roman Pachner ml. Muzejskemu društvu podaril tudi sliko, ki prikazuje »staro strelišče ob Koroških vratih v času okoli leta 1700,«107 katere avtor je bil darovalec. (slika 2) Roman Pachner ml. je bil tudi dolgoletni član mariborskega strelskega društva. Li- kovno skromno delo prikazuje strelišče mariborske- ga strelskega društva v Pristaniški ulici ob zahodni 102 Glej op. 95. V dokumentaciji o portretu Kajetana Herzoga v zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor je navedeno, da se je omenjeni rodil leta 1793 in umrl leta 1859 (glej op. 117). 103 Glej op. 66, 67. 104 Semlič Rajh et al., Maribor, str. 55. 105 Marburger Zeitung, 13. 11. 1906, str. 8. 106 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 001335 (sta- ra inv. št. 5312), olje na platnu, v. 25,5 cm, š. 33,5 cm. 107 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 2913, str. 140, 13. 12. 1908. stranici mestnega obzidja okoli leta 1700. V levem spodnjem kotu je stolpič s konično streho (vhod v strelišče), ki ima na fasadi napis Schießstaete in letni- co 1700. Stolpič, prislonjena strelna lopa in tarče so opremljeni z belo-rdečimi zastavicami. Pred streli- ščem se zbirajo strelci s puškami na ramah, pokriti s klobuki. Na desni strani slike je upodobljeno mestno obzidje z okroglim stolpom, na katerem je tabla z na- pisom Bier Keller (pivnica), pred njim pa gostilničar z lončenim vrčkom piva. Za stolpom so naslikane hiše in severna stranica obzidja z enim od srednjeveških obrambnih stolpov. V spodnjem delu slike je nasli- kana reka Drava in na obrežje privezan splav, v zgor- njem delu so grički. Na hrbtni strani slike je pritrjen karton s kratko zgodovino mariborskega strelskega društva: »Geschichte des Marburger Schützen-Verei- nes. [neberljivo] und die Gründung des Marburger Schützen Vereines greift bis in das Jahr 1700 zurück und findet man die Namen Rudolf Pommer, [neberljivo] Sirk, Graf Kiesel, Herzog, König [neberljivo] welche die Schießstaette um/im/um tiefen Graben sogenannten Wasserturm an der Drau gründeten, und sind Scheiben- bilder noch vorhanden von 15. 11. 1703 zum Namen- stage Kaiser Leopold, Gedenkscheiben 1712 Günther von Herberstein, 1904 Ritter von Raubar, Burg [ne- berljivo] Sirk, Hauptmann Reitel 1715. Von Jahr 1809 bis 1827 wurde nicht geschossen und die Stadtringmau- ern abgetragen und der Wasserturm demoliert. Im Jahre 1829 hat Cajetan Herzog mit König den Brucken Hans eine Schießstaette auf der sogenannten Teufelsmühle in Melling [neberljivo] wo bis zum Jahre 1860 fleißig ge- Slika 2: Roman Pachner ml., Strelišče mariborskega strelskega društva okoli leta 1700, o. na karton, pred letom 1908. 268 VALENTINA BEVC VARL: MUZEJSKI PREDMETI IZ USNJARSKE DRUŽINE HERZOG IN TRGOVSKE DRUŽINE PACHNER ..., 259–280 2019 schossen wurde. 1862. übersiedelten die Schützen in die Pikardie die gütige/heutige Weinbauschule welche das Land 1874. ankaufte, und dann in den Burgwald wo sich die Schützen auf eigene Kosten eine [neberljivo] Schießstaete erbauten welche noch heute in Verwendung besteht. Marburg den 1. November 1908. Roman Pach- ner. Schießstaette 1700.«108 Neznani slikar, Frančiška Herzog, okoli 1660109 Po podatkih v Baševi inventarni knjigi naj bi sli- karsko zelo kvaliteten portret deklice s cvetjem v laseh pridobilo Muzejsko društvo pred letom 1914, vendar v inventarno knjigo društva ni vpisano. (slika 3) Med deli, ki so jih podarili člani družine Pachner, portreta Frančiške Herzog sicer ne najdemo, možno pa je, da je slika ena izmed dveh, ki sta označeni le kot Öl- bild (oljna slika).110 V Baševi inventarni knjigi je tudi zapisano, da gre za portret deklice Frančiške Her- zog, hčerke usnjarja v Mariboru, konec 18. stoletja,111 čeprav ne vemo, od kod ta podatek izvira. Slogovna in kostumološka analiza likovnega dela, ki sta se je lotila tako dr. Sergej Vrišer kot kasneje dr. Andreja Vrišer, pa je obravnavani portret postavila v čas okoli leta 1660112 ali morda malce kasneje. Upodobljen- ka iz usnjarske družine Herzog torej ne more biti s konca 18. stoletja, kot je zapisal Baš. Edina Franči- 108 »Zgodovina mariborskega strelskega društva. [neberljivo] in ustanovitev mariborskega strelskega društva sega v leto 1700. Z njo so povezana imena Rudolf Pommer, [neberljivo] Sirk, grof Khisl, Herzog, König, ki so ustanovili strelišče ob globokem jarku tako imenovanega vodnega stolpa ob reki Dravi. Ohranjene so še tarče z dne 15. 11. 1703, na god cesarja Leopolda, spominska tarča iz leta 1712 Gunterja pl. Herbersteina, iz leta 1904 viteza Raubarja, [neberljivo] Sirka, glavarja Reitla iz leta 1715. Med letoma 1809 in 1827 se na strelišču ni streljalo, mestno obzidje so odstranili, vodni stolp podrli. Leta 1829 je Kajetan Herzog skupaj s [neberljivo] Königom in [neberljivo] Janezom [neber- ljivo] strelišče ob t. i. Hudičevem mlinu v Melju, kjer se je do leta 1860 pridno streljalo. Leta 1862 so se strelci preselili v Pikardi- jo današnje vinogradniške šole, ki je posestvo kupila leta 1874. Nato pa v Grajski gozd, kjer so si strelci na lastne stroške zgradili strelišče, ki je še danes v uporabi. Maribor, 1. novembra 1908. Roman Pachner. Strelišče leta 1700.« V Marburger Zeitung je bil 28. februarja 1903 objavljen članek o zgodovini strelske- ga društva, ki navaja podobne, pa vendar ne čisto identične podatke (Marburger Zeitung, 28. 2. 1903, str. 3). V zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor hranijo tarčo, ki po podatkih v Baševi inventarni knjigi izvira iz mariborskega strelskega društva. Izdelana je iz lesa in železne pločevine, v centru je sprožilni mehanizem za moža, ki se pojavi nad tarčo. Figura je poslikana in v iztegnjeni roki drži kozarec. Čelna stran no- silca tarče je iz masivne železne plošče, na katero je pritrjena okrogla tarča iz lepenke (PMM, Kulturnozgodovinski odde- lek, inv. št. N. 006152, stara inv. št. 9834). 109 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 000027 (sta- ra inv. št. 6251), olje na platnu, v. 79 cm, š. 66 cm (oval), okoli 1660–1680. Glej tudi: Stari tuji slikarji, II, str. 52; Tristo let mode, str. 28; Vrišer, Noša v baroku, str. 22, sl. 60. 110 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 5405, št. 5406, str. 262, dar: zapuščina Karla (Charlesa) Pach- nerja. 111 Glej op. 109. 112 Vrišer, Noša v baroku, str. 22. ška Herzog, ki jo omenja Puff, naj bi se poročila leta 1797 v Trstu s trgovcem Aleksandrom Toppom.113 Upodobljenka je prikazana zasukana rahlo proti svoji desni, levo roko ima spuščeno, v desnici drži vrtnico. Okoli vratu ima ogrlico z obeskom, v ušesih uhane, v lase pa vpet šopek, ki ga lahko razumemo kot simbol minljivosti. Obleka ima za ta čas značilen raven izrez, ki razgalja vrat in zgornji del ramen, okoli izreza je v dveh pasovih čipkast ovratnik s pentljo.114 Na portre- tu je upodobljena zelo mlada ženska, skorajda dekli- ca, stara morda 15 let, kar bi pomenilo, da je bila roje- na malo pred sredo 17. stoletja. Kot že omenjeno, so krstne knjige mariborske župnije sv. Janeza Krstnika ohranjene za obdobje po letu 1650, zato Frančiške Herzog v njih ne najdemo. Prav tako ni omenjena v poročni oziroma mrliški knjigi. Omemba zakoncev Janeza in Marije Herzog po letu 1653 v krstni knjigi dokazuje, da je v tem času družina s tem priimkom v mestu živela. Frančiška bi torej lahko izvirala iz te družine, dokaza za to domnevo pa nimamo. Jožef Ziegler, Portret Kajetana Herzoga, 1846115 Več podatkov imamo o portretu mariborskega usnjarja Kajetana Herzoga, ki ga je Muzejskemu društvu zapustil Karl (Charles) Pachner leta 1918.116 (slika 6) Delo je naslikal dunajski bidermajerski sli- kar Jožef Ziegler (1785–1852). Slika ima na hrbtni strani pritrjen listek z rokopisnim besedilom: »Ca- jetan Herzog Sohn des Michael geboren 1793 gestorben 1859. War 1813 an der Schlacht bei Leipzig trug die Ehrenmedaille und das Kanonen Kreuz 1848 Gar- dist erhielt er von Feldmarschal Grafen Radetzky ein Gewehr mit den Inschriften. Die Herzog waren Gerber 1468–1890.«117 Kajetan Herzog je prikazan v bider- majerski noši, v beli srajci z mehkim ovratnikom in široko pentljo, črnim suknjičem in pelerino, na kate- ro je pritrjena verižica.118 Je predstavnik premožnega mariborskega meščanstva sredine 19. stoletja. Neznani slikar, Portret Ane Herzog, prva polovica 19. stoletja119 Doprsni portret mariborske meščanke Ane Her- zog v rjavkasti meščanski obleki z avbo na glavi je 113 Puff, Maribor, str. 36. 114 Vrišer, Noša v baroku, str. 22. 115 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 000095 (stara inv. št. 6150), olje na platnu, v. 69 cm, š. 53 cm. Glej tudi: Vrišer, Umetnost, str. 83; Vrišer, V fraku in krinolini, str. 32, slika 22. 116 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 5403, str. 262. 117 »Kajetan Herzog, sin Mihaela, rojen 1793, umrl 1859. Leta 1813 je sodeloval v bitki pri Leipzigu. Nosil je častno medaljo in topniški križ. 1848. Gardist … prejel od feldmaršala grofa Ra- detzkega puško z napisi. Družina Herzog so bili strojarji med letoma 1463 in 1890.« 118 Vrišer, V fraku in krinolini, str. 32. 119 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 001364 (sta- ra inv. št. 13140), olje na platnu, v. 71 cm, š. 53 cm. 269 VALENTINA BEVC VARL: MUZEJSKI PREDMETI IZ USNJARSKE DRUŽINE HERZOG IN TRGOVSKE DRUŽINE PACHNER ..., 259–2802019 Slika 3: Neznani slikar, Frančiška Herzog, o. pl., okoli leta 1660. Slika 5: Neznani slikar, Portret Ane Herzog, o. pl., prva polovica 19. stoletja. Slika 6: Jožef Ziegler, Portret Kajetana Herzoga, o. pl., 1846. Slika 4: Neznani slikar, Portret Karla Pachnerja, o. pl., začetek 19. stoletja. 270 VALENTINA BEVC VARL: MUZEJSKI PREDMETI IZ USNJARSKE DRUŽINE HERZOG IN TRGOVSKE DRUŽINE PACHNER ..., 259–280 2019 Slika 8: Edvard Lind, Portret žene mariborskega peka Herzoga, o. pl., 70. leta 19. stoletja. Slika 9: Edvard Lind, Portret Romana Pachnerja ml., o. pl., pred letom 1904, iz mariborskega magistrata. Slika 7: Edvard Lind, Portret mariborskega peka Herzoga, o. pl., 70. leta 19. stoletja. 271 VALENTINA BEVC VARL: MUZEJSKI PREDMETI IZ USNJARSKE DRUŽINE HERZOG IN TRGOVSKE DRUŽINE PACHNER ..., 259–2802019 Muzejskemu društvu podaril Karl (Charles) Pa- chner.120 (slika 5) V skromni omembi v inventarni knjigi Muzejskega društva je zapisano, da gre za ma- ter Kajetana Pachnerja (1750–1821), pri čemer gre gotovo za napako. Delo je bilo predano sočasno kot portret Kajetana Herzoga, tako da je bolj verjetno, da je bila mišljena mati Kajetana Herzoga. Navedenih rojstnih podatkov v matičnih knjigah župnije sv. Ja- neza Krstnika ne moremo potrditi. Edvard Lind, Portreta mariborskega peka Herzoga in njegove žene, 70. leta 19. stoletja121 V zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor hrani- jo tudi portretni par »mariborskega peka« Herzoga in njegove soproge iz 70. let 19. stoletja. (sliki 7, 8) Portreta v inventarni knjigi Muzejskega društva nista zabeležena, v Baševi knjigi je zapisano le, da je delo prišlo v fond Muzejskega društva pred letom 1918. Med donacijami družine Pachner omenjenih por- tretov torej ne najdemo. Kljub skopim podatkom pa imamo v tem primeru znanega slikarja, iz Hamburga izvirajočega Edvarda Linda (rojen 1827, umrl 1904 v Mariboru). Lind je po letu 1856, ko se je naselil v Mariboru, naslikal številne portrete mariborskih meščanov. Sliki nimata signature, vendar je v Baševi inventarni knjigi navedeno, da gre za deli Edvarda Linda. Upodobljena naj bi bila mariborski pek Herz- og in njegova žena, stanujoča pri Graških vratih (da- nes Trg svobode 1). Matične knjige župnije sv. Janeza Krstnika nam tudi tokrat ne omogočajo zanesljive identifikacije omenjenih portretirancev. Časovnemu okviru ustreza omemba Jožefa Herzoga – mlinar- ja in soproge Antonije, rojene Verdonik, ob rojstvu sina Antona (1891),122 vendar ta dva nista živela pri Graških vratih. Doprsna podoba mariborskega peka Herzoga ga kaže kot resnega mladega moža, s kratko pristriženo pričesko, brki in bradico. Čez visoko za- pet črn suknjič nosi upodobljenec še plašč, pod njim pa belo srajco, prevezano s črno pentljo. Pekova žena je upodobljena v temni oprijeti obleki s kvadratnim izrezom, ki ga obroblja čipka. Okoli vratu ima veri- žico z medaljonom, v ušesih uhane. Oba portreta sta bila nekoč vstavljena v okvir z ovalnim izrezom, kar je vidno na platnu. 120 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 5402, str. 262. 121 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 001224 (sta- ra inv. št. 5095), olje na platnu, v. 60 cm, š. 48 cm; inv. št. N. 001223 (stara inv. št. 5094), olje na platnu, v. 60 cm, š. 48 cm. 122 NŠAM, Župnija sv. Janeza Krstnika, Poročna knjiga, 1882– 1893, str. 386. Neznani slikar, Portret Karla Pachnerja, začetek 19. stoletja123 Karl (Charles) Pachner je Muzejskemu društvu zapustil tudi majhno sliko z upodobitvijo dečka, ki mu na dlani sedi ptica. (slika 4) V inventarni knjigi124 in na hrbtni strani slike, kjer je pritrjen listek z roko- pisom, je zapisano »Carl Pachner als Kind, gebor. 1799, gestorb. in Marburg 1851.«125 V tem primeru mrliška knjiga potrjuje smrt Karla Pachnerja v Mariboru, vendar ne leta 1851, temveč leta 1859. Omenjeni je bil v času smrti star 59 let.126 Z veliko verjetnostjo lahko sklepamo, da gre za Karla Pachnerja, ki je bil leta 1833 poročna priča Romanu Pachnerju, morda svojemu bratu. Na sliki torej ni darovalec, temveč njegov starejši sorodnik. Portret prikazuje majhnega dečka v empirski noši z razpeto srajco z nabranim ovratnikom in obleko, sestavljeno iz kratkega suknji- ča spencerja in dolgih, proti tlom zožujočih se hlač, ki so bile na suknjič pritrjene z gumbi.127 Edvard Lind, Portret Romana Pachnerja ml., pred letom 1904, iz mariborskega magistrata128 V zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor hranijo tudi portret Romana Pachnerja ml., ki pa ni prišel v muzej kot donacija družine Pachner, temveč z Me- stne občine Maribor. (slika 9) Sodi v serijo portretov, ki jih je za mariborski magistrat naslikal že omenjeni mariborski slikar Edvard Lind. Portreti prikazujejo mariborske župane iz druge polovice 19. stoletja in začetka 20. stoletja ter mestne dostojanstvenike. Vsi portreti so približno enakega formata (pribl. 140 × 100 cm) in so vstavljeni v dva tipa okvirjev. V nekro- logu Romana Pachnerja ml. omenjeni portret Edvar- da Linda je istoveten portretu v zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor. Roman Pachner ml. je prikazan kot mož v zrelih letih, s plešo in brki, desno roko naslanja na rob pisalne mize, na kateri so zložene knjige, ena je odprta. V levem spodnjem kotu je napis: »Roman Pachner, Gründer-Verwaltungs Ausschuss u. Vorstand des Theater- und Casino Vereines von 1863 bis 1900. v. E. Lind gemalt.«129 Roman Pachner ml. naj bi Muzejskemu društvu podaril tudi kvalitetno delo neznanega slikarja iz 17. stoletja, ki prikazuje Salomo z glavo Janeza Krstni- 123 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 001588 (sta- ra inv. št. 5007) olje na platnu, v. 43 cm, š. 37 cm. Glej tudi: Vrišer, V fraku in krinolini, str. 19, 21. 124 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 5404, str. 262. 125 »Karl Pachner kot otrok. Rojen 1799, umrl 1851 v Mariboru.« 126 Glej op. 56 v tem članku. 127 Vrišer, V fraku in krinolini, str. 19, 21. 128 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 001086 (sta- ra inv. št. 13381), olje na platnu, v. 138 cm, š. 100 cm. 129 »Roman Pachner, ustanovitelj, član uprave in predstojnik Gleda- liškega in Kazinskega društva med letoma 1863 in 1900, nasli- kal E. Lind.« 272 VALENTINA BEVC VARL: MUZEJSKI PREDMETI IZ USNJARSKE DRUŽINE HERZOG IN TRGOVSKE DRUŽINE PACHNER ..., 259–280 2019 ka.130 V inventarni knjigi Muzejskega društva delo ni omenjeno. Morda gre za drugo oljno sliko, ki je omenjena zgolj kot Ölbild (oljna slika).131 Prav tako iz obstoječe dokumentacije ne izvemo, kje je bila v uporabi, verjetno pa se zdi, da je krasila hišo maribor- skih meščanov Pachnerjev oziroma Herzogov. Po podatkih v inventarni knjigi Muzejskega društva je Terezija Pachner temu društvu podari- la »sliko Napoleona pred Moskvo«132 in »sliko bit- ke pri Zagrebu«.133 Pri prvi gre morda za grafiko Napoleona,134 pri drugi pa zagotovo za grafiko bit- ke pri Zagrebu,135 ki je potekala 6. julija 1809. Tudi donacijo Karla Pachnerja – »sliko Ronacherja«136 prepoznamo v muzejski grafični zbirki,137 premalo podatkov pa imamo o daru Romana Pachnerja ml. »Napoved cesarju Frideriku«,138 ki je v današnji mu- zejski zbirki ne moremo z gotovostjo identificirati. Oblačila in tekstilije Terezija Pachner je v zbirko Muzejskega društva darovala med prvimi, saj je damska avbica z območ- 130 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 000156 (sta- ra inv. št. 5097), olje na platnu, v. 81 cm, š. 67 cm. 131 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 5405, št. 5406, 262, zapuščina Karla (Charlesa) Pachnerja. 132 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 5. 12. 1906, št. 2285, str. 106. 133 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 5. 12. 1906, št. 2286, str. 106. 134 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 008111. 135 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 008025, gra- fika, v. 28,4 cm, š. 38,6 cm, signatura: Druck u. Verlag bei P. Werner in Wien. 136 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 4. 6. 1907, št. 2569, str. 120. 137 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 008031, gra- fika, v. 38,4 cm, š. 27 cm, signatura: Franz Th. Würbel, Druck v. Stern et Steiner. 138 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 7. 2. 1904, št. 1011, str. 43. ja Ptuja vpisana na prvi strani inventarne knjige pod številko 2.139 Zaradi pomanjkanja podatkov avbice v muzejski zbirki ne moremo identificirati. Ista dona- torka je v prihodnjih letih darovala še tri pare »sta- romodnih« damskih čevljev iz sredine 19. stoletja.140 Par ženskih čevljev iz sredine 19. stoletja, ki so bili ne- koč last Katarine Pachner (rojene Herzog), je podaril Karl Pachner.141 Med čevlji, zbranimi v zbirki Pokra- jinskega muzeja Maribor, najdemo povezavo s tremi pari čevljev, ki jih je podarila Terezija Pachner. Gre za dva para plesnih ženskih gležnjarjev iz belega satena s tankim ravnim podplatom in odrezano konico, iz- delanih iz usnja in belega blaga in na zunanji strani zapetih z vrvico.142 (slika 10) Tretji par143 je izdelan iz črnega blaga, ima nizko peto, vezalke in na sprednjem delu nameščeni ročno izdelani rožici. (slika 11) Nada- lje v zbirki oblačilne kulture ne moremo identificirati slamnika »dunajske mode«,144 ki ga je podaril Karl Pachner, in dveh ženskih plaščev iz svile,145 dar Tere- zije Pachner, vse iz posesti Katarine Pachner. Terezija Pachner je Muzejskemu društvu podarila tudi štiri izvezene prtičke,146 ki so v zbirki prepoznavni.147 Ro- 139 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 20. 9. 1902, št. 2, str. 1. 140 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 20. 10. 1904, št. 1580–1582, str. 70. 141 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 7. 7. 1903, št. 306, str. 14. 142 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 006484/AB (stara št. 8054), blago, usnje, d. 23 cm, v. 14 cm, sredina 19. stoletja; inv. št. N. 05901/AB, blago, usnje, d. 23 cm, v. 14 cm, sredina 19. stoletja. 143 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. 006483, blago, usnje, d. 23 cm, v. 6,5 cm. 144 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 7. 7. 1903, št. 307, str. 14. 145 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 14. 1. 1907, št. 2341, 2342, str. 108. 146 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 9. 9. 1909, št. 3171, 3174, str. 153. 147 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N 005461, Slika 10: Čevlji, svila, bombaž, usnje, druga tretjina 19. stoletja. 273 VALENTINA BEVC VARL: MUZEJSKI PREDMETI IZ USNJARSKE DRUŽINE HERZOG IN TRGOVSKE DRUŽINE PACHNER ..., 259–2802019 man Pachner ml. je Muzejskemu društvu podaril tudi životec,148 izdelan iz svile in brokata, vendar v inven- tarni knjigi Muzejskega društva ni omenjen. Svileni del je podložen z vato in prešit v majhna kvadratna polja, izvezen z rastlinskimi ornamenti ter podložen z domačim platnom. Karl Pachner je Muzejskemu dru- štvu podaril tudi frak, »del poročne obleke njegovega očeta Romana Pachnerja, meščana in trgovca«,149 ki se je leta 1833 v Mariboru poročil s Katarino Her- zog. Del iste donacije je bila livreja kočijaža,150 ki je omenjeni par prevažal ob poroki. Med fraki, zbranimi v zbirki mode Pokrajinskega muzeja Maribor, pri no- benem ni zabeleženo, da bi izviral iz družine Pachner. Edini frak, ki bi ga domnevno lahko povezali s po- ročnim frakom Romana Pachnerja st., je frak,151 ki je v aktualni inventarni knjigi sicer datiran v drugo po- lovico 19. stoletja. Livreje kočijaža med ohranjenimi predmeti ne prepoznamo. Uniforme in orožje Karl Pachner je Muzejskemu društvu podaril tudi suknjič152 in čako s čopom iz konjske žime Roma- d. 182 cm, š. 20 cm; N. 005462, d. 85 cm, š. 38 cm; N. 005463, d. 83 cm, š. 80 cm, vsi predmeti bombaž, vezenina. 148 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 007188 (sta- ra inv. št. 6494), svila, platno, d. 75 cm, š. 21 cm. 149 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 7. 7. 1903, št. 303, str. 14. 150 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 7. 7. 1903, št. 305, str. 14. 151 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 008796, vol- neno blago, bombažna podloga, d. 98 cm. 152 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 7. 7. 1903, št. 304, str. 14. na Pachnerja st.,153 nadporočnika mariborske naro- dne garde iz leta 1848. Čako z enakimi podatki154 je podarila tudi Terezija Pachner. Iz Baševe inven- tarne knjige izvemo, da naj bi Roman Pachner ml. Muzejskemu društvu podaril pas s hranilom za na- boje, sabljo in meč mariborske narodne garde iz leta 1848, vendar predmeti v njihovi inventarni knjigi niso omenjeni. Pas v muzejski zbirki prepoznamo,155 ohranjenih čak in orožja pa zaradi pomanjkanja po- datkov ne moremo identificirati kot donacije druži- ne Pachner. Muzej hrani tudi suknjič nadporočnika narodne garde v Mariboru iz leta 1848,156 ki nima podatka o provenienci. Steklo Z obravnavanimi predmeti Romana Pachnerja st., nadporočnika narodne garde v Mariboru, je po- vezan tudi spominski kozarec iz njegove posesti,157 ki ga je Muzejskemu društvu podarila Terezija Pachner. Spominski kozarec Romana Pachnerja158 v muzej- ski zbirki tudi prepoznamo. Gre za valjast kozarec iz rahlo modrikastega stekla, pihan v tanke stene z 153 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 7. 7. 1903, št. 308, str. 14. 154 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 7. 1. 1907, št. 2309, str. 107. 155 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 012113 (sta- ra št. 9473), usnje, kovina, sredina 19. stoletja. Najverjetneje gre za lovski pas. 156 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 8973/1, d. 100 cm, š. 45 cm, volneno blago, podloga. 157 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 813, 3. 11. 1903, str. 34. 158 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 006556 (sta- ra inv. št. 9727), pihano steklo, gravura, v. 10 cm, premer ustja 6,5 cm, sredina 19. stoletja. Slika 11: Čevlji, svila, bombaž, usnje, druga tretjina 19. stoletja. 274 VALENTINA BEVC VARL: MUZEJSKI PREDMETI IZ USNJARSKE DRUŽINE HERZOG IN TRGOVSKE DRUŽINE PACHNER ..., 259–280 2019 ravnim dnom. Na ostenju je motna gravura spome- nika z napisom der Grenadier Ober Lieutn. von Pach- ner, nad njim pa v lovorjevem vencu napis Vivat. Nad vencem je dvoglavi avstrijski orel, na desni strani ob spomeniku pa celopostavna upodobitev grenadirja s sabljo in iztegnjeno levico. Ustje kozarca je obrušeno in okrašeno s tankim pasom geometričnih gravur. Pri tem predmetu o njegovi provenienci ni dvoma. Nakit Terezija Pachner je Muzejskemu društvu poda- rila tudi »pozlačen prstan Romana Pachnerja st.«159 Kljub temu, da iz aktualne inventarne knjige tega ne izvemo, lahko z omenjenim prstanom povežemo pr- stan, ki ima glavo v obliki ščitka, v katerem je gravura monograma P. (Pachner) R. (Roman).160 (slika 12) Gre torej za osebni predmet Romana Pachnerja st. Pohištvo in ura Iz Baševe inventarne knjige izvemo, da je Ro- man Pachner ml. Muzejskemu društvu podaril tudi tri stole iz začetka 19. stoletja in visoko stoječo uro. Predmeti so v muzejski zbirki prepoznavni. Stoli161 imajo naslonjala v obliki obrnjene lire, prehajajoče v navzdol zožujoče se noge s kvadratnim prerezom. Oblazinjena sedala so prevlečena s povoščenim plat- nom. (slika 13) Visoka stoječa ura162 iz meščanske 159 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 2354, 31. 1. 1907, str. 109. 160 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 005796, po- zlačeno srebro, premer 3 cm, sredina 19. stoletja. 161 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 002966, N. 016786, N. 016787 (stara št. 6810/1-3), les, povoščeno plat- no, v. 94 cm, š. 49 cm, š. 43 cm, začetek 19. stoletja. 162 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 006403 (sta- trgovske hiše v Mariboru izvira s konca 18. stoletja. Podstavek je v spodnjem delu profiliran, ohišje ima enokrilna zastekljena vratca, zgornji del ure je za- ključen z v lokih oblikovanim profiliranim prekro- vom. Leseno ohišje je ob straneh in na sprednji strani intarzirano. V ohišje je na vrhu vstavljena gravirana medeninasta številčnica. Svetila Terezija Pachner je Muzejskemu društvu podari- la tudi »star lestenec« iz »vinograda v Potrebgau«,163 ki ga zaradi skopih podatkov v muzejski zbirki ne moremo identificirati. Iz istega objekta naj bi izvira- li tudi mera za grozdje164 ter upodobitvi Napoleona ra št. 6829), les, medenina, železo, steklo, v. 240 cm, š. 40 cm, š. 23 cm, konec 18. stoletja. 163 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 2284, 5. 12. 1906, str. 106. 164 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 2287, 5. 12. 1906, str. 106. Slika 12: Prstan Romana Pachnerja st., pozlačena medenina, sredina 19. stoletja. Slika 13: Stol, les, povoščeno platno, začetek 19. stoletja. 275 VALENTINA BEVC VARL: MUZEJSKI PREDMETI IZ USNJARSKE DRUŽINE HERZOG IN TRGOVSKE DRUŽINE PACHNER ..., 259–2802019 pred Moskvo165 in bitke pri Zagrebu.166 Slednji dve deli v muzejski zbirki prepoznamo in smo ju omenili zgoraj, mere za grozdje pa med ohranjenimi merniki ne moremo identificirati. Terezija Pachner je Muzej- skemu društvu podarila še »beneški triramni svečnik is medenine«.167 V Baševi knjigi najdemo podatek, da je Roman Pachner Muzejskemu društvu podaril dva medeninasta svečnika, ki sta ohranjena v muzejski zbirki svetil.168 Gre za dva masivna psevdorokokoj- ska kandelabra, razvejana svečnika iz medenine, ki ju na deblu krasita dve uliti objemajoči se otroški figuri, na vrhu pa sta pritrjeni uliti ptici. (slika 14) V zbir- ki svetil je tudi oljenka florentinka, ki jo je podarila Terezija Pachner,169 vendar v inventarno knjigo Mu- zejskega društva ni vpisana. Medeninasta oljenka iz 165 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 2285, 5. 12. 1906, str. 106. 166 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 2286, 5. 12. 1906, str. 106. 167 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 3166, 9. 9. 1909, str. 153. 168 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 002678, ulita medenina, v. 75 cm, 2. polovica 19. stoletja; N. 006368, ulita medenina, v. 79 cm, 2. polovica 19. stoletja. 169 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 002693, me- denina, v. 61 cm. prve polovice 19. stoletja ima tri dulce in na verižici obešen pribor. Namizno in liturgično posodje Med podarjenimi predmeti iz družin Herzog in Pachner je tudi nekaj keramičnih in kovinskih predmetov. Terezija Pachner je podarila »dve majh- ni ročki iz emailirane kamenine,170 en krožnik171 in en ploščat vrč«.172 Identificiramo lahko dve ročki za kavo173 trebušaste oblike, brez pokrova, s trakasto prepletenima ročajema, ki prehajata v rastlinski listič, pritrjen na steno trupa (slika 15), in krožnik174 z ra- hlo dvignjenim robom, poslikan pod glazuro v modri barvi s stilizirano arhitekturo in drevjem. Terezija Pachner je podarila še dve majoliki,175 od katerih eno lahko identificiramo,176 saj ima ohranjen listič s šte- vilko Muzejskega društva. (slika 16) Gre za majoliko z značilno pisano modro-rumeno-črno poslikavo, katere osrednji motiv je cesarski grb (dvoglavi orel). Take majolike so v drugi polovici 18. in v začetku 19. stoletja izdelovali v delavnici Callegari & Casali v italijanski Pesari. Izmikajo pa se nam »okrašen ploče- 170 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 2355, 2356, 31. 1. 1907, str. 109. 171 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 2357, 31. 1. 1907, str. 109. 172 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 2358, 31. 1. 1907, str. 109. 173 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 003419, bela prst, v. 12 cm, prva polovica 19. stoletja; inv. št. N. 003395, bela prst, v. 18 cm, prva polovica 19. stoletja. 174 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 007327 (sta- ra št. 7862), fajansa, pr. 20 cm. 175 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 3169, 3170, 9. 9. 1909, str. 153. 176 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 006304, fa- jansa, v. 18 cm, premer dna 9 cm, na dnu signatura: C. C. (Callegari Casali, Pesara, Italija), konec 18./začetek 19. stole- tja. Slika 14: Svečnik, medenina, 2. polovica 19. stoletja. Slika 15: Vrčka za kavo, beloprstena keramika, prva polovica 19. stoletja. 276 VALENTINA BEVC VARL: MUZEJSKI PREDMETI IZ USNJARSKE DRUŽINE HERZOG IN TRGOVSKE DRUŽINE PACHNER ..., 259–280 2019 vinast vrč«177 in dve kadilnici iz srebrne pločevine,178 ki jih ne moremo z gotovostjo povezati s predmeti v muzejski zbirki. Različni predmeti in knjige Nerazpoznavni sta dve donaciji Terezije Pach- nerja in Romana Pachnerja ml. Prva je Muzejske- mu društvu podarila »Muschelmarmor«,179 drugi pa nagačeno ptico, belo smrdokavro.180 V obsežni nu- mizmatični zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor so neprepoznavni »trije stari bankovci in pet po- naredkov starih bankovcev«181 ter »osem različnih kovancev«,182 ki jih je Muzejskemu društvu podaril Karl (Charles) Pachner. Preskopi podatki nam one- 177 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 3168, 9. 9. 1909, str. 153. 178 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 3166, 3167, 9. 9. 1909, str. 153. 179 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 739, 1. 10. 1903, str. 31. 180 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 3255, 3. 11. 1909, str. 153. 181 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, brez številk, 27. 1. 1904, str. 42. 182 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, brez številk, 11. 11. 1907, str. 124. mogočajo, da bi prepoznali »dve kitajski stojali za rože«,183 »marmorno ploščo z napisom«184 in »šest starih knjig«,185 ki jih je podarila Terezija Pachner. Kolo Romana Pachnerja ml. Muzejsko društvo naj bi pred letom 1914 pri- dobilo tudi visoko kolo Romana Pachnerja ml., ki je bil ob koncu 19. stoletja eden prvih kolesarjev v Mariboru. Kolo v inventarno knjigo Muzejskega društva ni vpisano, je pa omenjeno v Baševi inventar- ni knjigi kot pridobitev Muzejskega društva pred le- tom 1914.186 Med restavriranjem kolesa leta 1999187 je bil odkrit napis proizvajalca: WINKLHOFER & JANICKE CHEMNITZ / IIILMAN HERBERT & COOPER'S PATENT. To nam omogoča, da kolo da- tiramo v čas po letu 1885, ko sta J. B. Winklhofer in A. J. Janicke v Chemnitzu ustanovila podjetje za izdelavo koles.188 V Mariboru je bil leta 1883 usta- 183 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 2290, 2291, 13. 12. 1906, str. 106. 184 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, št. 2353, 28. 1. 1907, str. 109. 185 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, brez številk, 13. 12. 1906, str. 106. 186 PMM, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 6451 (stara št. 6326), železo, usnje, gumi, Winklhofer & Jaenicke Chem- nitz, v. 157 cm, š. 180 cm, po letu 1885. 187 Predmet je restavrirala Irena Porekar Kacafura, konservator- sko-restavratorska svetnica, Pokrajinski muzej Maribor. 188 »Winklhofer & Jaenicke - Chemnitzer Velociped-Depot«, spletni vir: http://www.altes-chemnitz.de/chemnitz/wanderer.htm (dostop: 9. 5. 2019). Ustanovitelja podjetja sta najprej imela popravljalnico za visoka »angleška« kolesa, nato pa ustanovi- la podjetje, ki je kmalu preraslo v najpomembnejše podjetje za izdelavo koles v Nemčiji »Wanderer-Werke«, spletni vir: http://www.schlossbergmuseum.de/templates/archiv/sport- stadt/d2-radsport.htm (dostop: 9. 5. 2019). Slika 16: Majolika, fajansa, konec 18. / začetek 19. stoletja. Slika 17: Visoko kolo Romana Pachnerja ml., železo, usnje, gumi, Winklhofer & Jaenicke Chemnitz, po letu 1885 277 VALENTINA BEVC VARL: MUZEJSKI PREDMETI IZ USNJARSKE DRUŽINE HERZOG IN TRGOVSKE DRUŽINE PACHNER ..., 259–2802019 novljen t. i. »bicikl klub« (Bicycle Club), katerega ustanovitelj in predsednik je bil Roman Pachner ml. Za predsednika je bil ponovno izvoljen leta 1887.189 (slika 17) ZAKLJUČEK V najzgodnejši dobi mariborskega muzejstva, ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, so društva pred- vsem zbirala muzejsko gradivo in oblikovala prve zbirke. Dokumentaciji o predmetih niso posvečala pretiranega pomena in zapisi, ki jih poznamo danes, so precej skopi. Zagotovo je bilo zelo težavno ob- dobje obeh svetovnih vojn, ko so si muzejski delavci prizadevali predvsem za ohranitev muzejskega gradi- va in ga zavarovati pred uničenjem. V po drugi sve- tovni vojni vpeljani enotni inventarni knjigi muzeja je zbranih več podatkov o muzejskih predmetih, ven- dar povezava s predhodnimi evidencami o muzej- skem gradivu ni bila vzpostavljena. Čeprav v muzejih danes razpolagamo s sodobno tehnologijo in vodi- mo digitalne evidence o muzejskih predmetih, pa se pri poglobljenem delu s predmeti kaže problematika kontinuitete podatkov o muzejskih predmetih. Iden- tifikacija predmetov, pridobljenih v tem začetnem obdobju muzejskega dela, ni sama po sebi umevna in zahteva določeno raziskovalno delo v muzejski do- kumentaciji in zbirkah. Vsem našim predhodnikom smo za pionirsko delo, ki so ga opravili, in zaščito zbranega gradiva nadvse hvaležni. V začetnem obdobju muzejstva so zbirali kar naj- bolj raznoliko muzejsko gradivo, ki je oblikovalo je- dro današnje muzejske zbirke. O natančno definirani zbiralni politiki bi v tem obdobju sicer težko govo- rili, pa vendar določene razlike v tipu pridobljenega gradiva, ki sta ga zbrala Muzejsko društvo in Zgo- dovinsko društvo za Štajersko, vendarle so. Iskati jih moramo v bolj »nemško« usmerjenem Muzejskem društvu, ki mu je doniral predvsem sloj premožnejše- ga mestnega prebivalstva, in bolj »slovensko« usmer- jenem Zgodovinskem društvu, ki je gradivo zbiralo predvsem na podeželju, kjer je videlo korenine slo- venstva. Na primeru obravnavanih dveh družin se zgoraj zapisano potrjuje. Iz raziskave izhaja, da je obravnavana premožna mariborska družina Pachner v začetku 20. stoletja podarila vrsto predmetov in likovnih del Muzejske- mu društvu v Mariboru. Gradivo je danes razpršeno v različnih zbirkah Pokrajinskega muzeja Maribor, a ga v veliki meri lahko identificiramo. Če povzame- mo, je gradivo danes razporejeno v zbirke slikarstva, grafike, oblačilne kulture in uniform, orožja, pohi- štva, svetil in ur ter v obrtnih zbirkah keramike, ko- vin in stekla. Obravnavani predmeti v posameznih zbirkah pričajo o tehnologiji izdelave, uporabljenih materialih, namembnosti, slogovnih značilnostih in 189 Obrul, Športni Maribor, str. 423, 424. vplivih v določenem času in na določenem območju. Iztrgani iz konteksta njihovih uporabnikov oziroma nekdanjih lastnikov, imajo v posameznih zbirkah svoje mesto, za konkretno muzejsko predstavitev pa jih je treba med seboj povezati. Donatorji iz družine Pachner in njihovi predho- dniki, usnjarji iz družine Herzog, so zagotovo sodili med najpremožnejše meščane, ki so bili v mestu gle- de na funkcije v usnjarskem cehu in mestni upravi ter na podlagi omemb v pisnih virih tudi spoštovani. Na podlagi zakonskih zvez, ki so jih sklepali v pre- možnih usnjarskih družinah v Mariboru, na širšem Štajerskem in Hrvaškem, se je njihovo premoženje ohranjalo, obrt pa nadaljevala iz roda v rod. Da so sodili med najpremožnejše meščane, pričajo njihove davčne obveznosti in dejstvo, da so se hčere iz druži- ne Herzog nemalokrat poročile v pomembne druži- ne s plemiškimi nazivi, njihovi soprogi pa so bili prav tako premožni in spoštovani. Muzejsko gradivo iz fonda Herzog-Pachner, zbrano v zbirkah Pokrajinskega muzeja Maribor, iz- vira iz obdobja od druge polovice 17. stoletja do kon- ca 19. stoletja. O visokem socialnem položaju družine Herzog že v drugi polovi 17. stoletja priča izjemno kvaliteten portret Frančiške Herzog. Prav tako visok socialni položaj izražajo portreti iz 19. stoletja, ki pa so bili v tem času že bolj običajni in so si jih privo- ščili tudi drugi premožni mariborski meščani. Glavni portretist druge polovice 19. stoletja v Mariboru je bil Edvard Lind, ki je naslikal tudi celopostavni por- tret Romana Pachnerja ml. Uporabni predmeti, zbra- ni v muzejski zbirki, pričajo o bivalni kulturi družin Herzog in Pachner; slednja je še na pragu 20. stoletja imela v lasti bidermajersko pohištvo, visoko stoječo uro in masiven medeninast svečnik. Med spominske predmete, ki že po tradiciji prehajajo iz roda v rod, sodita spominski kozarec z napisom Oberleutnant Pachner in prstan Romana Pachnerja st. Z vidika muzejske stroke je zanimivo, da so med doniranimi predmeti tudi oblačila in čevlji, ki so jih hranili od leta 1833 in jih nato podarili Muzejskemu društvu. Zaradi občutljivosti materiala tega gradiva ni veli- ko ohranjenega. Čevlji Katarine Herzog sodijo med redke ohranjene čevlje iz prve polovice 19. stoletja v muzejski zbirki. Povzamemo lahko, da je družina Pachner podarila muzeju predmete, ki so jih člani družin Herzog in Pachner uporabljali v vsakdanjem življenju. Pri tem ne gre za večjo zaključeno celoto, temveč za posamezne kose, ki izvirajo iz različnih obdobij in so pripadali različnim družinskim članom. Usnjarska družina Herzog je imela svojo grobni- co na nekdanjem pokopališču v Ljudskem vrtu. Gu- stav Rudolf Puff, ki je za prihodnje rodove ohranil številne pomembne podatke o Mariboru in njegovih meščanih, je zapisal, da »med najlepše nagrobnike sodi tudi nagrobnik družine Herzog.«190 Po ukini- 190 Puff, Maribor, str. 87. 278 VALENTINA BEVC VARL: MUZEJSKI PREDMETI IZ USNJARSKE DRUŽINE HERZOG IN TRGOVSKE DRUŽINE PACHNER ..., 259–280 2019 tvi pokopališča se je za številnimi nagrobniki in po- sledično tudi nekdanjimi mariborskimi družinami zabrisala vidna sled. Zato je toliko pomembneje, da poleg pisnih virov o preteklosti mesta pričajo muzej- ski predmeti, ki jih lahko konkretno povežemo z nji- hovimi nekdanjimi uporabniki oziroma lastniki. Na ta način nekdanji meščani dobijo podobo, predmeti, ki so jih nekoč imeli v lasti, pa pričajo o njihovem so- cialnem položaju, vrednotah, politični usmerjenosti, oblačilni in bivalni kulturi ter jih, kar vedno znova ugotavljamo, v veliki meri postavljajo ob bok mešča- nom iz pomembnih evropskih središč. Da so člani družin Herzog in Pachner v okviru svojih duhovnih vrednot cenili tudi kulturno dediščino, pa dokazujejo poklonjeni predmeti, ki še danes ohranjajo spomin nanje. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI NŠAM – Nadškofijski arhiv Maribor Župnija Maribor, Sv. Janez Krstnik, Matične knjige. PAM – Pokrajinski arhiv Maribor SI_PAM/0001, Zbirka listin, 1246–1869. SI_PAM/0005, Mestna občina Maribor, 1528– 1941 SI_PAM/0891, Zbirka gradiva cehov, 1624– 1954. SI_PAM/0635, Okrajno sodišče Maribor, 1898– 1941. SI_PAM/0645, Okrožno sodišče Maribor, 1898– 1941. PMM – Pokrajinski muzej Maribor Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg Inventarna knjiga dr. Franja Baša Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek ČASOPISI Marburger Zeitung, 1903, 1906, 1918, 1926. TISKANI VIRI Cvelfar, Bojan (prevajalec in avtor spremnega bese- dila): Knjiga gostov Zdravilišča Rogaška Slatina 1823–1850. Celje: Zgodovinski arhiv, 2002. Kaltenbrunner, Theodor: Adressbuch und Wohnungs- -Anzeiger der Stadt Marburg a/D. Maribor, 1898. Mlinarič, Jože: Gradivo za zgodovino Maribora, XVII. zvezek. Davčni registri in obračunske knjige 1452– 1593. Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor, 1991. Mlinarič, Jože: Gradivo za zgodovino Maribora, XXIII. zvezek, Mariborska župnija sv. Janeza Kr- stnika, Krstna knjiga, 1650–1665, Krstna knjiga I. Maribor: Škofijski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor, 1998. Mlinarič, Jože: Gradivo za zgodovino Maribora, XXIV. zvezek, Mariborska župnija sv. Janeza Kr- stnika, Krstna knjiga, 1666–1682. Maribor: Ško- fijski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor, 1999. Mlinarič, Jože: Gradivo za zgodovino Maribora, XXV. zvezek, Mariborska župnija sv. Janeza Krstnika, Krstna knjiga, 1683–1700. Maribor: Škofijski ar- hiv Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor, 2000. Mlinarič, Jože: Gradivo za zgodovino Maribora, XXVI. zvezek, Mariborska župnija sv. Janeza Kr- stnika, Poročna knjiga, 1646–1699. Maribor: Ško- fijski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor, 2001. Mlinarič, Jože: Gradivo za zgodovino Maribora, XXVII. zvezek, Mariborska župnija sv. Janeza Kr- stnika, Poročna knjiga, 1700–1748. Maribor: Ško- fijski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor, 2002. Mlinarič, Jože: Gradivo za zgodovino Maribora, XXVIII. zvezek, Mariborska župnija sv. Janeza Krstnika, Mrliška knjiga, 1664–1762. Maribor: Škofijski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv Mari- bor, 2003. Mlinarič, Jože: Gradivo za zgodovino Maribora, XXIX. zvezek, Mariborska župnija sv. Janeza Kr- stnika, Krstna knjiga, 1701–1716. Maribor: Ško- fijski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor, 2004. Mlinarič, Jože: Gradivo za zgodovino Maribora, XXX. zvezek, Mariborska župnija sv. Janeza Krstnika, Krstna knjiga, 1717–1733. Maribor: Škofijski ar- hiv Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor, 2005. Mlinarič, Jože: Gradivo za zgodovino Maribora, XXXI. zvezek, Mariborska župnija sv. Janeza Kr- stnika, Krstna knjiga, 1734–1744. Maribor: Ško- fijski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor, 2006. Mlinarič, Jože: Gradivo za zgodovino Maribora, XXXII. zvezek, Mariborska župnija sv. Janeza Kr- stnika, Krstna knjiga, 1745–1757. Škofijski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor, 2007. Mlinarič, Jože: Gradivo za zgodovino Maribora, XXXIII. zvezek, Mariborska župnija sv. Janeza Krstnika, Krstna knjiga, 1758–1770. Maribor: Škofijski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv Mari- bor, 2008. Semlič Rajh, Zdenka: Gradivo za zgodovino Mari- bora, XL. zvezek. Sejni zapisniki občinskega odbora mestne občine Maribor, 1853–1856. Maribor: Po- krajinski arhiv Maribor, 2015. Semlič Rajh, Zdenka: Gradivo za zgodovino Maribo- ra, XLI. zvezek. Sejni zapisniki občinskega odbora mestne občine Maribor, 1857–1859. Maribor: Po- krajinski arhiv Maribor, 2016. 279 VALENTINA BEVC VARL: MUZEJSKI PREDMETI IZ USNJARSKE DRUŽINE HERZOG IN TRGOVSKE DRUŽINE PACHNER ..., 259–2802019 Semlič Rajh, Zdenka: Gradivo za zgodovino Maribo- ra, XLII. zvezek. Sejni zapisniki občinskega odbora mestne občine Maribor, 1860–1861. Maribor: Po- krajinski arhiv Maribor, 2017. LITERATURA Bevc Varl, Valentina: Upodobitve mariborskih us- njarjev iz družine Fleiss na likovnih delih v zbir- ki Pokrajinskega muzeja Maribor. Usnjarstvo na Slovenskem, Zbornik referatov 4. simpozija o kul- turni dediščini s področja usnjarstva na Slovenskem. Muzej Velenje, 2015, str. 37−53 (Gradiva 6). Curk, Jože: Dopolnitve … V: Puff, Gustav Rudolf: Maribor, njegova okolica, prebivalci in zgodovina. Maribor: Založba Obzorja, 1999. Curk, Jože: Urbana in gradbena zgodovina Mari- bora. Maribor skozi stoletja, Razprave I (ur. Jože Curk, Bruno Hartman in Jože Koropec). Mari- bor: Založba Obzorja, 1991. Hozjan, Andrej: Mariborsko prebivalstvo do srede 18. stoletja. Studia Historica Slovenica 2, 2002, str. 11–41. Leskovec, Antoša: Razvoj gospodarstva v Maribo- ru, 1752–1941. Maribor skozi stoletja, Razprave I. Maribor: Založba Obzorja, 1991, str. 313–414. Obrul, Robert: Športni Maribor do 1. svetovne vojne. Studia Historica Slovenica 3, 2003, str. 405–451. Puff, Gustav Rudolf: Maribor, njegova okolica, pre- bivalci in zgodovina. Maribor: Založba Obzorja, 1999. Semlič Rajh, Zdenka, Žiga Oman in Lučka Mlina- rič: Maribor, mesto, hiše, ljudje. Stavbna zgodovina starega mestnega jedra med sredino 18. stoletja in letom 1941. Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor, 2012. Stari tuji slikarji, II. Ljubljana: Narodna galerija, Ljubljana, 1964 (katalog razstave). Tristo let mode na Slovenskem. Maribor: Pokrajinski muzej Maribor, 1965 (katalog razstave). Vrišer, Andreja: Noša v baroku na Slovenskem. Ljub- ljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1993. Vrišer, Andreja: V fraku in krinolini. Moda v obdobjih bidermajerja in drugega rokokoja na lovnih delih in fotografijah na Slovenskem. Osvetljena dediščina 1. Maribor: Pokrajinski muzej Maribor, 2006. Vrišer, Sergej: Umetnost na Slovenskem Štajerskem v Slomškovem času. Anton Martin Slomšek. Mari- bor: Pokrajinski muzej Maribor, 1992, str. 77–88. Žižek, Aleksander: Skrivno življenje cehov. Celje: Zgodovinski arhiv Celje, 2012. SPLETNI VIRI Winklhofer & Jaenicke - Chemnitzer Velociped-Depot, spletni vir: http://www.altes-chemnitz.de/che- mnitz/wanderer.htm (dostop: 9. 5. 2019). http://www.schlossbergmuseum.de/templates/ar- chiv/sportstadt/d2-radsport.htm (dostop: 9. 5. 2019). S U M M A R Y Museum objects of the leather-making Her- zog family and the Pachners, a family of merchants, in the collection of the Regional Museum Maribor The article presents the movable cultural heritage of Maribor-based leather makers from the Herzog family, which was passed down to the Pachners with the marriage of Katarina Herzog and Roman Pach- ner, a merchant from Varaždin. In the early twentieth century, members of the Pachner family donated a number of items from their own and the Herzogs’ property to the Museum Society of Maribor. Since during the inception stages of Maribor’s museum (between the end of the nineteenth to the begin- ning of the twentieth century), societies focused more on gathering materials and creating the first museum collections than on compiling documenta- tion, records we know today are rather scanty. The two world wars were clearly difficult periods during which the museum’s workers expended substantial effort to preserve museum materials and prevent their destruction. Therefore, the identification of ob- jects obtained in this early period of museum work, including the Pachners’ donations, is far from self- evident and requires a certain amount of investiga- tion into museum documents and collections. As research has shown, the materials from the Herzog–Pachner fond are currently scattered across various collections of the Regional Museum Maribor and are to a great extent identifiable as part of paint- ing and graphics collections, collections of clothing culture and uniforms, weapons, furniture, illumi- nants, and clocks, as well as metal and glass collec- tions. The items donated by the Pachners include portraits of family members and a wide range of materials they used in their everyday lives. We have concluded that the members of the Pachner family as well as their predecessors, the leather makers from the Herzog family, were among Maribor’s wealthi- est citizens. Given their positions in the leather guild and the city administration, as well as attestations in written sources, they also enjoyed great respect in so- ciety. Marrying among themselves, wealthy leather- making families maintained their wealth and passed their craft from one generation to another. Based on the data obtained from the civil regis- ters of Maribor’s Parish of St. John the Baptist, the 280 VALENTINA BEVC VARL: MUZEJSKI PREDMETI IZ USNJARSKE DRUŽINE HERZOG IN TRGOVSKE DRUŽINE PACHNER ..., 259–280 2019 contribution aims to provide at least a tentative chro- nology of the Herzog and Pachner families, to which the objects under examination once belonged. Apart from written sources, the past of the city and its in- habitants is also revealed through museum objects that may be directly linked to their previous own- ers. These links throw a new light on the former citi- zens of Maribor, with their possessions testifying to their social status, values, political orientation, cloth- ing and living culture, and – as has been repeatedly found – placing them on a par with the citizens of major European centres. Finally, the appreciation for cultural heritage that the Herzogs’ and the Pachners’ had within the framework of their spiritual values, are demonstrated by the donated objects, which still keep their memory alive today.