303
stopnice« (»štenge«)! Bil je čudovit mož. Kot kaplan v Kranjski gori (1718 nsl.), v Sori, župnik v Preddvoru (1738—41) je učil mladino brati in pisati; pri Sv. Joštu (1741—65) pa je dvignil božjo pot na vrhunec. Da je dobil dovoljenje za sv. stopnice, je potoval dvakrat v Rim — peš!
Knjižica (122 str.) se res bere kot »povest«: šele proti koncu zvemo za življenjsko skrivnost g. Šimna: načrt sv. stopnic. Kakor knjigi o Trubarju in Hrenu tako tudi le-ta v vsem kaže prijetni Lavtižarjev slog: kakor v kaki galeriji slik smo — okrog glavnega junaka je nanizanih kar brez števila kratkih monografij o cerkvah, krajih, sodobnikih (P. P. Glavar, Paglavec, Basar, Benedikt XIV. itd.), vse pa povezano s prijetnim dialogom in  življenjsko modrostjo  avtorjevo.                                                             J. Dbv.
Knjižnica Mladinske Matice za 1. 1937.
Josip Ribičič, Nana, mala opica. Knjiga za najmlajše — za cici-bančke. Ribičič je znan mladinski pisatelj. Tudi to delce je okusno ne le po lepem tisku, po zabavnih Omahnovih ilustracijah, ampak tudi po obdelavi. Bere se prijetno, mladina ga prebira z zanimanjem. Vse dogodivščine poredne opice Nane, ki se je vsega mogočega naučila v cirkusu, kjer je bila ujeta in jo oče težko pričakuje, veselo svidenje, klatenje po gozdu, zopetno ujetništvo in srečni konec. Vse to je podano na lahek, mladini razumljiv način. Vendar pa to delo ne dosega njegovega izbornega Miškolina, napisanega pred leti.                                                                                         T. Čokan
Davorin Ravljen, Šimej iz Roža. Knjiga iz krajev, za katere se bolj in bolj bojimo. Knjiga, ki naj vzbudi v mladini ljubezen do rodne grude, do onih, ki niso z nami, čeprav so naši. Ni knjiga sicer dovršeno delo, a biti moramo v teh dneh, ko slovenski sinovi pljujejo na naše svete stvari, ko nam od zunaj grozi povečana nevarnost, veseli vsakega, še tako skromnega dela, ki poskuša pokazati naše lepote in vzbuditi ljubezen do naroda, do jezika, ki nam poje med Sočo, Dravo in Sotlo. Ta knjiga skuša vzbuditi v mladini to ljubezen s tem, da riše boje Korošcev za svojo bitnost, in to ji daje pravico, da je izšla, in priporočilo, da se razširi med mladino. Knjigo krase okusne Gasparijeve ilustracije, izdelane popolnoma v njegovem slogu.
Tone Čokan
ZAPISKI
Iz kronike DS-a. Prihodnja — 7. št. — izide dne 15. sept., ne v juliju; urednik je bil prezrl dosedanji običaj.
Zadovoljstvo, da je DS po enem letu oživel, sta izrazila lista »Mladi borci« (22. in 29. aprila) in »Straža v viharju« .(5. maja). — Pišoč o 5. ŠL DS-a je v »Slovencu« F. J. izrazil željo, naj bi se vsi dosedanji sotrudniki DS-a spet v edinosti zbrali okrog tega ognjišča. T. č. urednik je hvaležen za to besedo; saj tudi on sam prav vsak dan prosi Boga, da bi se to zgodilo.