Poštnina plačana r gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
69. kos.	V	LJUBLJANI,	dne	28.	avgusta	1935.	.	Letnik	VI.
VSEBINA:
457.
458. 45».
469.
461
482
46:.
464
465.
466.
Ukaz o pripojitvi občine Celje-okolica mestni občini Celje. Popravek k zakon« o proračunskih dvanajstinah.
Uredba o zmanjšanju doklad uradnikom državne izselniške službe v breme izselniškega fonda.
Oopolnitev k uredbi o dokazu izobrazbe za opravljanje »cgostinskih obrtov.
tazpis: Pojasnilo o	carinjenju	prašičjih ščetin	pri	izvozu,
'ostavitev zapornic	ob	cestnih	prehodih.
'ostavitev zapornic	ob	cestnih	prehodih.
'ristop šerifske vlade	(Maroko-francoski	pas)	k	bernski
convenciji za zaščito literarnih in umetniških del.
Pristop Turčije k mednarodni konvenciji o filokseri. Pristop Mehike k mednarodni konvenciji o suženjstvu.
467. Ratifikacija konvencije o odškodnini za brezposelnost ob brodolomu, po Švedski.
168. Mednarodna konvencija o opiju in zapisnik — pristop republike Kostariko.
46». Odločbe občne seje drž. sveta k 4. odst. § 247. zak. o drž. prometnem osebju in k čl. L in 3. zak. o dobrovoljcih.
470. Naredba, s kat«, so dopolnjuje naredba o prevažanju čebel im ajdovo našo.
471. Naredba o obveznem preizkušanju moštnik tehtnic, alko-holometrov in ebulioskopov.
172. Odločba o sejmskih in tržnih pravicah v srezu kranjskem.
473. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
474. Razne objave iz »Službenih novin*.
Zakoni in kraljevske uredbe.
457.
V IMENU NJEGOVEGA VELIČANSTVA Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije, kraljevski namestniki.
Na predlog ministra za notranje posle ter na podstavi §§ 6. in 114. zakona o mestnih občinah odrejajo,*
da se mestni občini Celje pripoji občina Celje-okolica. Minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
V Bohinju, dne 7. avgusta 1935; IV. št. 3034/35.
Pavle s. r.
dr. R. Stankovič s. r. dr. I. Perovič s. r.
Minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
458.
Popravek.
V zakonu o proračunskih dvanajstinah in o naknadnih in izrednih kreditih, objavljenem pod št. 453 v (18 kosu »Službenega lista« z dne 24. t. in., se mora glasiti prva beseda v predzadnji vrsti § 25., pravilno: posred-n o (ne: neposredno).
Uredbe osrednje vlade.
459.
Na osnovi § 64. finančnega zakona za 1. 1934./1935. in na predlog ministra za socialno politiko in narodno
zdravje predpisuje ministrski svet tole
uredbo
o zmanjšanju doklad uradnikom državne izselniške službe v breme izselniškega fonda.*
Clen 1.
(‘) Uradniki in uradniški pripravniki državne izselniške službe, ki se dodelijo po § 3. zakona o izseljevanju diplomatskim in konzularnim zastopništvom kraljevine Jugoslavije v inozemstvu, prejemajo za službovanja v inozemstvu poleg rednih prejemkov v breme državnega proračuna tudi še posebno doklado za življenje v inozemstvu v breme izselniškega fonda.
(s) Seštevek dotiČnih rednih prejemkov v breme državnega proračuna in doklad v breme izselničkega fonda znaša skupno v švicarskih frankih na mesec, in to:
a)	za uradnike in uraduiške pripravnike s popolno fakultetno izobrazbo:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. avgusta 1935, št. 194/XLV/452.
Položajne skupine	IV. In više	V.	VI.	VII.	VIII.	Pri- pravnik
Belgija		665	686	622	560	528	404
Nemčija		777	743	728	705	682	591
Francija in Holandija .	808	780	768	726	705	591
Amerika in Avstralija .	997	943	90C	894	855	705
						
* »Službene novino kraljevine Jugoslavije« z dne 21. maja 1935, št. 117/XXVIII/283.
b)	za uradnike in uradniške pripravnike s popolno srednješolsko izobrazbo:
Položajne skupine	V.	VI.	VII.	Vlil.	IX.	Pri- pravnik
Belgija		632	601	539	602	404	377
Nemčija		743	728	705	662	591	492
Francija in Holandija .	780	767	705	682	591	666
Amerika in Avstralija .	943	871	865	788	705	660
						
(3) Neoženjenim uradnikom in uradniškim pripravnikom se zmanjšajo zneski pod a) in b) za 5 %.
Člen 2.
Prejemke, določene v členu 1. te uredbe, izplačuje vnaprej redno vsak mesec blagajna odseka za zaščito izselnikov pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje v breme izselniškega fonda; znesek rednih prejemkov, ki gredo po veljavnih zakonskih predpisih v breme državnega proračuna, se mora povračati izselni-škemu fondu v dinarjih.
Člen 3.
Prejemki po členih 1. in 2. te uredbe se izplačujejo v veljavi tiste države, v kateri dotični uslužbenec službuje, in to za določeno vsoto švicarskih frankov po borznem kurzu na dan izdaje naloga za izplačilo.
Člen 4.
(') Uslužbenci državne izselniške službe, ki se pre-meste iz nase države v inozemstvo, dobivajo prejemke po prednjih določbah od dne prevzema dolžnosti v inozemstvu.
(a) Uslužbenci državne izselniške službe, ki se pre-meste iz inozemstva v našo državo, dobivajo prejemke po prednjih določbah od dne predaje dolžnosti, odnosno razrešitve od dolžnosti v inozemstvu, od tega dne dalje pa v dinarjih, kakor ostali uslužbenci državne izselniške službe v državi.
(3)	Uslužbenci državne izselniške službe, ki se pre-meste iz tuje države v drugo tujo državo, dobivajo dotedanje prejemke od dne predaje dolžnosti, odnosno razrešitve od dolžnosti; od tega dne dalje* pa dobivajo prejemke, določene za tisto tujo državo, v katero so premeščeni.
Člen 5.
Uslužbenci državne izselniške službe v inozemstvu dobivajo, če se mude začasno zunaj službenega kraja bodisi na odsotstvu ali bolovanju bodisi po uradni dolžnosti v naši državi, prejemke iz člena 1. te uredbe od dne odsotnosti nadalj za dobo enega meseca, prebito zunaj službenega kraja; od tega časa dalje pa do povratka na dolžnost v inozemstvu dobivajo prejemke v dinarjih, kakor ostali uslužbenci državne izselniške službe v naši državi.
Člen 6.
(J) Premestiti, odnosno postaviti v državno izselniško službo v inozemstvu se ne sme uradnik, odnosno uradniški pripravnik, ki ni predhodno prebil na delu v državni izselniški službi v naši državi vsaj tri leta.
(a) Uradniki in uradniški pripravniki, ki so na dan uveljavitve te uredbe v službi v inozemstvu in ki ne
izpolnjujejo pogoja iz prednjega odstavka, se morajo v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe premestiti v državno izselniško službo y državi. Od tega je dopustna izjema samo v primerih,'posebne potrebe izselniške službe, in to z odobritvijo ministrskega sveta.
Člen 7.
C) Uradnikom in uradniškim pripravnikom državne izselniške službe, ki so bili v službi v inozemstvu v času od dne 1. aprila 1933 do dne uveljavitve te uredbe, a za čas, ki so ga prebili v službi v inozemstvu, še niso prejeli posebne doklade za življenje v inozemstvu po členu 1. te uredbe, se urede neizplačani prejemki tako, da se jim za čas, ki so ga prebili v službi v inozemstvu, izplačajo mesečni zneski, določeni v členu 1. te uredbe, po odbitku zneskov, ki so jih prejeli za to dobo kot prejemke v breme državnega proračuna po veljavnih zakonskih predpisih.
(-) Zneski, določeni na način, označen v prednjem odstavku, se izplačajo -v breme izselniškega fonda naenkrat po členu 3. te uredbe; čas, za katerega se naj izplačajo posebne doklade za življenje v inozemstvu, se mora ugotoviti po predpisih členov 4. in 5. te uredbe.
Člen 8.
Doklade v breme izselniškega fonda, odobrene uradnikom državne izselniške službe v državi z odločbo ministrskega sveta St. št. 41.840 z dne 30. decembra 1932, ostanejo v veljavi; te doklade pa se skladno s točko 4. S 64. finančnega zakona za 1. 1934./1935. zmanjšujejo, in to: za zvanje Ul. skupine na Din 1.500'—, IV. skupine na Din 1.200-—, V. .skupine na Din 900'—, VI. skupine na Din 700'—, VII. skupine na Din 600'—, VIII. skupine na Din 500'—, IX. skupine na Din 400'—, za uradniške pripravnike pa na Din 300'—.
Člen 9.
(l)	Dnevničarji državne izselniške službe, ki se dodelijo po § 3. zakona o izseljevanju diplomatskim in konzularnim zastopništvom kraljevine Jugoslavije v inozemstvu in opravljajo službo izselniškega odposlanca, prejemajo v breme izselniškega sklada mesečno nagrado v švicarskih frankih po šolski izobrazbi in državi, v kateri službujejo, po naslednji razpredelnici:
Šolska Izobrazba	Kvropske 1 države	Amerika in Avstralija
1. Dnevničarji s popolno fakultetno izobrazbo		do 250'—	do 550'—
2. Dnevničarji s popolno srednješolsko izobrazbo		do 200-—	do 500-—
(a) Neoženjenim se zmanjšajo nagrade po tem členu
za 3 %.
Člen 10.
(') Dnevničarji državne izselniške službe, dodeljeni izjemoma izselniškemu odposlancu kot pomožno osebje po § 3. zakona o izseljevanju, ki opravljajo arhivske in strojepisne posle, prejemajo v breme izselniškega fonda mesečno nagrado v evropskih državah do največ 150— švicarskih frankov, v ostalih državah pa do največ 180— švicarskih frankov.
(*) Dnevničarji, ki vrše službe izselniških dopisnikov v inozemstvu, prejemajo v breme izselniškega fonda mesečno nagrado po prednjem odstavku.
(3) Dnevničarji, ki se dodele po posebni službeni potrebi izselniškemu odposlancu kot služitelji, prejemajo v breme izselniškega fonda mesečno nagrado do največ 80'— švicarskih frankov.
(4) Neoženjenim se zmanjšajo nagrade po tem členu za 3 %.
(*) Število dnevničarjev, omenjenih v tem in v pred-hodnjem členu, ne sme presezati števila dotičnih mest, sistemiziranih v proračunu izselniškega fonda.
Člen 11.
(D Po vsakem drugem letu neprekinjene in neopo-. rečne službe se sme nagrada zvišati, in sicer:
a) dnevničarjem pod št. 1 člena 9. za 10’— švicarskih frankov;
b) dnevničarjem pod št. 2 člena 9. za 5'— švicarskih frankov;
c) dnevničarjem iz Člena 10. za 3'— švicarske franke.
(2)	Roki za zvišanje nagrad iz prednjega odstavka se
štejejo od dne postavitve dotičnega dnevničarja.
'Člen 12.
Zneske, navedene v členih 9. in 10. te uredbe, izplačuje vnaprej redno vsak mesec blagajna odseka za •zaščito izselnikov pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje v breme izselniškega fonda, in to v veljavi tiste države, kjer dotični dnevničar službuje, za določeno vsoto švicarskih frankov po borznem tečaju na dan izdaje naloga za izplačilo.
Člen 13.
Dnevničarjem, ki so ha dan uveljavitve te uredbe v državni izselniški službi v inozemstvu z višjo nagrado, se zmanjša dosedanja nagrada za 15 % zneska, za katerega se razlikuje dosedanja nagrada od tiste, ki bi jim največ šla po členu 9. in 10. te uredbe; roki za zvišanje nagrade iz člena 11. se morajo računati od dne postavitve in od najvišje začetne nagrade, ki gre dotičnemu dnev-ničarju po členih 9. in 10. te uredbe.
Člen 14.
(*) Dnevničarji, ki se pošljejo iz naše države v inozemstvo, prejemajo nagrado po členu 9. in 10. te uredbe od dne nastopa dolžnosti v inozemstvu; čas, prebit v službi v državi, se jim šteje za zvišanje nagrade po Členu 11. te uredbe.
(s) Dnevničarji, ki se pošljejo iz inozemstva v našo državo, prejemajo nagrado po uredbi o velikosti nagrade dnevničarjem v resortu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje O. št. 22.480 z dne 14. decembra 1931 od dne razrešitve, odnosno predaje dolžnosti v inozemstvu; čas, prebit v službi v inozemstvu, se jim šteje za zvišanje nagrade po predpisih iste uredbe.
(s) Dnevničarji, ki se pošljejo iz tuje države v drugo tujo državo, prejemajo svojo dotedanjo nagrado do dne predaje dolžnosti, odnosno razrešitve od dolžnosti; od tega dne dalje pa prejemajo nagrado, določeno za listo državo, v katero so poslani,
Člen 15.
(*) Dnevničarji državne izselniške službe v inozemstvu, prejemajo, če se mude začasno zunaj službenega
kraja, bodisi na bolovanju bodisi po uradni dolžnosti v naši državi, nagrado iz členov 9. in 10. te uredbe od dne odsotnosti najdalj za dobo enega meseca, prebito zunaj službenega kraja; od tega časa dalje do povratka na dolžnost v inozemstvu pa prejemajo mesečno nagrado v dinarjih po uredbi o velikosti nagrade dnevničarjem v resortu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje O. št. 22.480 z dne 14. decembra 1931.
(*) Za dnevničarje, ki so na odsotstvu po privatni potrebi ali na bolovanju, veljajo odst. (’) § 172. in odst. (*) in (’) § 173. zakona o uradnikih.
Člen 16.
Radi vršenja dolžnosti izselniškega odposlanca po členu 9. te uredbe se ne sme odposlati, odnosno postaviti dnevničar, ki ni prebil predhodno na delu v državni
izselniški službi v naši državi vsaj 6 mesecev.
Člen 17.
Dnevničarjem, ki se sprejmejo v državno izselniško službo v državi v breme izselniškega fonda, se določa mesečna nagrada po predpisih uredbe o velikosti nagrade dnevničarjem v resortu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje O. št. 22.480 z dne 14. decembra 1931; njih število pa ne sme presezati števila mest, sistemiziranih v proračunu izselniškega fonda.
Člen 18.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Služ*
benih novinalu; tedaj prestanejo veljati vsi predpisi, ki nasprotujejo predpisom te uredbe.
V Beogradu, dne 7. maja 1935; M. S. št. 323.	.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dr. D. Marušič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle
B.	D. Jevtič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
46».
Na osnovi pooblastitve § 62. in § 78. odst (*) zakona o obrtih in sporazumno z ministrom za n- je posle ter ministrom za socialno politiko in narodno zdravje predpisujem
dopolnitev k uredbi
o dokazil izobrazbe za opravljanje pogostin-skih obrtov.*
Člen 1.
V odst. (‘) člena 2. je postaviti na koncu namesto pike vejico, nato pa se naj dodajo naslednje besede: Moda osebe, ki žele opravljati te obrte, morajo podati dokaz, da so dovršile štiri razrede osnovne šole ali gospodinjsko šolo.«
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. julija 1935, št. 175/XL/408. — Uredbo gl. >Službeni list« št. 678/89 iz 1. 1934.
Clen 2.
V odst. (‘) člena 13. se za besedo »velja« vrivajo med dvema vejicama tele besede: >razen dokaza o uspešno dovršenih štirih razredih osnovne šole ali dokaza o uspešno dovršeni gospodinjski šoli«.
Cleui 3.
Izza člena 17. se vriva z nadpisom »Delo na ladjah« nov člen 17. a, ki se glasi:
>(‘) Kot praktično delo v smislu določbe člena 8., odst. (*), točk b) in c), člena 10., odst. (‘J, točk b) in c), in člena 13. se smatra tudi delo neposredne strežbe gostom ali zaposlitev kot kuhinjski šef na potniških ladjah. Delo kuharskega pomočnika na potniških ladjah se smatra za delo v smislu člena 10., odst. ('), in člena
13.	te uredbe.
(*) Delo strežbe gostom na ladji se dokaže s pomorsko knjižico in potrdilom brodarskega podjetja, ki mora navajati natančne podatke o vrsti in trajanju dela in o ladji, na kateri se je delo opravljalo.«
Člen 4.
V odst. (’) člena 19. se za besedama »pogostinske obrte« dodajo tele besede: »po določbah te uredbe«.
Na koncu odst. (*) člena 19. se dodaje nov stavek, ki se glasii: »Po uveljavitvi te uredbe se more izobrazba za opravljanje pogostinskih obrtov dokazovati samo na način, določen v tej uredbi.«
Člen 5.
y členu 20. se dodaje na koncu odstavka (') nov stavek, ki se glasi: »Potrdila o osebni kavarniško-gostil-niški pravici, izdana do uveljavitve te uredbe po predpisih pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami,* morejo rabiti v dokaz izobrazbe samo za pogostinske obrte, ki se na osnovi teh potrdil po predpisih tega pravilnika dejanski tudi opravljajo; potrdila brez dokaza dejanskega opravljanja obrta pa se ne morejo uvaževati kot dokaz izobrazbe po tej uredbi.«
Člen 6.
Členu 22. se dodaje kot odst. (*) tale odstavek:
»(‘) Če se opravljajo obrtni sladčičarski in kola-čarski obrati na pogostinski način, kakor je to določeno v odst. (*) § 76. zakona o obrtih, zadošča za njih voditev izobrazba po § 24. zakona o obrtih.«
Člen 7.
Ta dopolnitev stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 29. julija 1933; II št. 26.910/U.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
* žHraini list« it, 1/1 iz 1.1928,
461.
Razpis.
Pojasnilo o carinjenju prašičjih ščetin pri izvozu.*
Radi enotnega in pravilnega postopka pri izvoznem carinjenju napol predelanih prašičjih ščetin za izdelavo ščetk, na podstavi čl. 23. predloga zakona o občni carinski tarifi in po danem mnenju ministrstva za trgovino in industrijo — industrijsko-obrtnega oddelka — III št. 9678/1935 ter po zaslišanju carinskega sveta dajem carinarnicam naslednje
pojasnilo:
Prašičje ščetine, izbrane, oprane, očiščene, po dolgem zložene ter tako pripravljene v snopiče za izdelavo ščetk, niso sirovina temveč polizdelek in kot takšne niso izrečno omenjene v izvozni tarifi predloga zakona o občni carinski tarifi, tako da ako imajo vse zgoraj navedene posebnosti, niso zavezane plačevanju izvozne carine.
V Beogradu, dne 23. julija 1935; št. 18120/1V.
Minister za finance Letica s. r.
(Ta razpis je bil objavljen prvič v »Službenih novi-nah« št. 174 z dne 30. julija 1935 in je od tega dne v veljavi.)
462.
Postavitev zapornic ob cestnih prehodih.**
Z odlokom ministra za promet v spisu G. d. št. 95.990/34 je po § 39. zakona o železnicah javnega prometa odobrena postavitev zapornic ob tehle cestnih prehodih:
•Uj	Proga	Kilometrski položaj prehoda	Vrsta	Občina	in srez	Banovina
ec JSJ			ceste	kjer leži prehod		
1	Celje- Velenje	0.840	občinska	Celje	Celje	Dravska
2	M M	8.970	,»	Žalec	n	»
3	» •	32.870	banovinska I. reda	Šoštanj	Slovenj- gradec	
Zapornice stopijo v rabo dne 15. julija 1935.
Iz generalne direkcije državnih železnic; G. d. št.
77.135/35.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. julija 1935, št. 175/XL/413. — V izvirniku se naslov — najbrže pomotoma — končuje z besedo »uvozu«. — Op. ur.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17. julija 1935, št. 163/XXXVII/392.
463.
Postavitev zapornic ob cestnih prehodih.1
Z odlokom ministra za promet v spisu G. d. št. 99.975/34 je po § 39. zakona o železnicah javnega prometa odobrena postavitev zapornic ob tehle cestnih prehodih:
•ao	Proga j	Kilometrski položaj prehoda	Mestna	Občina in srez 		Banovina
cd S1			ulica	kjer leži prehod	
	oarlovac- l.jubljana	4..o7	Orlova cesta	Mestno poglavarstvo ljubljansko	Dravska
2	« •• ,	4.689	Cesta na Galjevico	1-;	
Zapornice stopijo v rabo dne 15. julija 1935.
Iz generalne direkcije državnih železnic; G. d. št. 77.139 35.
464.
Pristop
šerifske vlade (Maroko—francoski pas) k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del, popravljeni in dopolnjeni v Berlinu dne 13. novembra 1908, poslednjič popravljeni in dopolnjeni v Rimu dne 2. junija 1928.2
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z dopisom P-8-1 z dne 30. oktobra 1934 ministrstvo za zunanje posle, da je notificirala šerifska vlada (Maroko — francoski pas) dne 5. oktobra 1934 svoj pristop k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del. popravljeni in dopolnjeni v Berlinu dne 13. novembra 1908, poslednjič popravljeni in dopolnjeni v Rimu dne
2.,	junija 1928.
Skladno s točko 25. tretjega odstavka omenjene konvencije dobi ta pristop veljavo dne 25. novembra 1934.
Ta konvencija je razglašena v »Službenih novinah« št. 153/LVIII z dne 9. julija 1930.3
Iz ministrstva za zuuauje posle v Beogradu, dne 6. decembra 1934; Pov. br. 24.280/1.
465.
Pristop
Turčije k mednarodni konvenciji o filokseri s sklepnim zapisnikom z dne 3. novembra 1881 in dodatni deklaraciji z dne 15. aprila 1889.1
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo ministrstvo za zunanje posle z dopisom T-8-1 z dne 8. mar-
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
17. julija 1935, št. 163/XXXVII/391.
3 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. decembra 1934, št. 302/LXXX/739.
3 Prim. >Službeni list« št. 621/80 iz 1. 1934.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	aprila 1935, št. 81/XXI/217.
ca 1935, da je turško poslaništvo v Bernu notificiralo dne 16. januarja 1935 švicarskemu zveznemu svetu pristop Turčije k mednarodni konvenciji o filokseri s sklepnim zapisnikom, podpisani dne 3. novembra 1881 v Bernu in objavljeni v »Službenih novinah« št. 146 z dne 4. julija 1884, in pristop k dodatni deklaraciji h tej konvenciji z dne 15. aprila 1889.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 27. marca 1935; Pov. br. 7467/1.
466.
Pristop Mehike k mednarodni konvenciji o suženjstvu.*
Generalno tajništvo Društva narodov je z dopisom C. 1. 150 1934—VI z dne 22. septembra 1934 obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je pristopila Mehika dne 8. septembra 1934 k mednarodni konvenciji o suženjstvu, podpisani v Ženevi dne 25. septembra 1926. Ta konvencija je objavljena v »Službenih novinah« št. 134/XCVII z dne 7. oktobra 1929.**
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 27. oktobra 1931; Pov. br. 21.732/1.
467.
Ratifikacija konvencije o odškodnini za brezposelnost ob brodolomu, usvojene kot načrt konvencije po mednarodni konferenci dela v drugem zasedanju dne 9. julija 1920, po švedski.f
Generalno tajništvo Društva narodov je z dopisom
C.	L. 6. 1935. V. z dne 15. januarja 1935 obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala Švedska konvencijo o odškodnini za brezposelnost ob brodolomu, usvojeno kot načrt konvencije po mednarodni konferenci dela v drugem zasedanju dne 9. julija 1920.
Skladno s členom 406. oddelka XIII. versajske pogodbe se je ta ratifikacija registrirala pri tajništvu dne
1.	januarja 1925. Ta notifikacija se je opravila skladno s členom 7. omenjene konvencije.
Ta konvencija je objavljena v »Službenih novinah« št. 44/XVI z dne 25. februarja 1930.ft
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
14.	februarja 1935; Pov. br. 1707/1.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
6.	novombra 1934, št. 256/LXV/603.
** Prim. »Službeni list« št. 36/4 iz 1. 1934. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
16.	marca 1935, št. 63/XV/163.
j-j- Prim. »Službeni list« št, 641/84 iz 1. 1934.'
468.
Mednarodna konvencija o opiju in zapisnik, usvojena po drugi opijski konferenci — pristop republike Kostarike.*
Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom C. L. 9. 1935 XI. z dne 21. januarja 1935 ministrstvo za zunanje posle, da je pristopila republika Kostarika dne 8. januarja 1935 k mednarodni konvenciji o opiju in zapisniku, usvojenima po drugi opijski konferenci v Ženevi dne 19. februarja 1925.
Ta konvencija in zapisnik sta razglašena v »Službenih novinah« št. 25o/XCl z dne 26. septembra 1929.**
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
11.	februarja 1935; Pov. br. 2163/1.
Razne obče veljavne odredbe.
469.
Odločbe občne seje državnega sveta z dne 27. maja 1935 št. 16.486/35.*** I.
E četrtemu odst. § 247. zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931:
Četrti odstavek § 247. zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931 obseza utesnitve za imenovanje v V. položajno skupino tistih uslužbencev, ki imajo šolsko izobrazbo po drugem odstavku § 47. tega zakona.
II.
K členoma 1. in 3. zakon o dobrovoljcih iz 1. 1928.: Dobrovoljec borec v smislu zakona o dobrovoljcih iz
1.	1928. je, kdor je vstopil med vojnami kot tuji podanik prostovoljno in brez utesnitev glede uporabe v vojni do vštetega dne 5. novembra 1918 v srbsko ali črnogorsko vojsko in ostal na vojaški dolžnosti do demobilizacije ali bil vojaške dolžnosti kot nesposoben ali zbog državnih potreb oproščen.
Dobrovoljec neborec je, kdor je bil kot tuji podanik pri vstopu v srbsko ali črnogorsko vojsko okategoriziran za neborsko službo in kot tak izključno na neborskih dolžnostih uporabljan, kakor tudi, kdor je pri vstopu v eno teh vojsk podal pismeno izjavo, da dejanski želi služiti samo kot dobrovoljec neborec in s tem odklonil vsako izvrševanje borskih dolžnosti v vojni.
Dobrovoljci neborci so tudi vsi tisti, ki imajo pravico, da se jim prizna dobrovoljsko svojstvo po II. odstavku člena 1. zakona o dobrovoljcih.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
16. marca 1935, št. 63/XV/160.
** Prim. »Službeni list« št. 257/34 A iz 1. 1935.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
17. julija 1935, št. 163/XXXVII/389, kjer je objavljena tudi obširna obrazložitev teh odločb.
Banove uredbe.
470.
III.	No. 2643/1.
Na podstavi členov 66. in 67. zakona o notranji upravi z dne 19. junija 1929 (»Službene novine« br. 143/LXI—-Uradni list« št. 313/76 iz leta 1929.) v zvezi s § 11. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o notranji upravi z dne 9. oktobra 1929 (»Službene novine« br. 240/ XCIX—»Uradni lisk št. 417/104 iz leta 1929.) predpisujem zaradi pospeševanja čebelarstva kot važne panoge narodnega gospodarstva za celo območje Dravske banovine tole
naredbo,
s katero se dopolnjuje naredba o prevažanju čebel na ajdovo pašo z dne 22. junija 1934, Službeni list« št. 407/52.
§1.
Členu 5. navedene naredbe se doda kot 3. odstavek tole besedilo:
»Ako v kakšnem kraju po drugem prijavnem roku, t. j. po 20. juliju toča- ali kakšna druga vremenska nezgoda onemogoči ajdovo pašo, sme prizadeti čebelar tudi brez prijave po čl. 1. prepeljati svoje čebele na poljubno drugo mesto, če na dotičnem pasišču še ni doseženo v čl. 2. določeno število čebelnih panjev. V tem primeru pa mora čebelar dovoz čebel takoj prijaviti občini in če jih pripelje iz druge občine, ji mora obenem predložiti po- • trdilo dotične občine, da> na prej določenem pasišču paša ni mogoča zbog vremenske nezgode.«
Clen 10. navedene naredbe se v prvih dveh vrstah izpreminja in se glasi:
»Kdor pripelje čebele na ajdovo pašo, ne da bi jih prej prijavil po čl. 1. in 3,, izvzemši v primeru 3. (novega) odstavka čl. 5. fn s tamkaj določenimi pogoji, ali kdor jih pripelje i....«' (dalje kot v Čl. 10/ navedene naredbe).
§ 3.
Ta naredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. i
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. avgusta 1935.
Ban:
Dr. Dinko Puc s. r.
471.
III.	No. 6943/1.
Na podstavi členov 66. in 67. zakona o notranji upravi z dne 19. junija 1929 (»Službene novine« br. 143/LXI— »Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti« št. 313/76 iz l. 1929.) v zvezi s § 11. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o notranji upravi z dne 9. oktobra 1929 (»Službene novine« br. 240/XCIX — »Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti« št. 417/104 iz 1. 1929.) predpi-
sujem radi preprečevanja zlorab pri prodaji in nakupu vinskega mošta, vina in destilatov za vse območje Dravske banovine tole
naredbo
o obveznem preizkušanju mostnih tehtnic, alkoholometrov in ebulioskopov.
Clen 1.
Prodajati in pri prodaji mošta, vina in destilatov uporabljati se smejo samo take mostne tehtnice, alkoho-lometri in ebulioskopi, ki jih je preizkusila državna ali banovinska poskusna in kontrolna postaja ali enološka postaja in ki so opremljeni z največ tri leta starim kontrolnim certifikatom ene teh postaj.
Prodajalec mora obenem z aparatom izročiti kupcu tudi dotični kontrolni certifikat.
Člen 2.
Prestopki določila čl. 1. se kaznujejo po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 1000 Din, ob neplačilu denarne kazni pa z zaporom od 1 do 20 dni. Denarne kazni se izrekajo v korist državne blagajne (čl. 70. navedenega zakona).
Člen 3.
Ta naredba stopi v veljavo dne 1. oktobra 1935. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. avgusta 1935.
Ban:
Dr. Dinko Puc s. r.
•m
472.
VIII. No. 2498/50.
Odlok.
♦
I. Na podstavi § 444. obrtnega zakona se ugotavlja, da so pravno veljavno pridobljene nastopne sejmske in tržne pravice:
občine Cerklje: za živinski in kramarski sejem dne
17.	januarja, petek pred cvetno nedeljo, 16. avgusta in 21. oktobra;
občine Kranj: za živinski in kramarski sejem prvi ponedeljek v mesecih: maj, september, oktober, november in december. Ako pade na te dni kak praznik ali v mesecu novembru vernih duš dan, se vrši semenj prihodnji ponedeljek;
občine Tržič: za kramarski sejem prvo soboto po 20. marcu, prvo soboto po 16. maju, prvo soboto po 4. oktobru ter, 30. novembra;
občine Kranj: za tržne dni vsak dan, na katerem se smejo prodajati drva, sadje ter vsa živila, razen mesa in kruha; za tržni dan vsak ponedeljek, na katerem se sme prodajati vse, kar služi za živež, s kruhom in mesom vred ter naravni pridelki in kmetijske potrebščine;
občine Tržič: za tržni dan vsako sredo in soboto.
II. V smislu § 55. z. u. p. se mora ta odločba pri vseh občinah na krajevno običajen način razglasiti, razen tega Pa javno objaviti na oglasni deski sreskega načelstva v Kranju s pozivom, da se v roku 30 dni le-temu oblastvu prijavijo morebitne sejmske ali tržne pravice, ki tu sploh niso ali pa so drugače označene, sicer bodo po tem roku prestale veljati.
Kraljevska banska uprava Dravske hnnovine v Ljubljani, dne 16. avgusta 1935.
473.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
II.	No. 21559/1.
Občina Ig v srezu ljubljanskem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 40 (štirideset) °/ono doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 50’—,
č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja Din o'-,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5—,
e) od goveda nad 1 letom Din 20-—,
f) od goveda pod 1 letom Din 10—,
g) od prašičev Din 10’—,
h) od drobnice Din 10'—.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 10'—.
4. T a k s e po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. avgusta 1935.
II.	No. 9495/5.
Občina Leskovec v srezu ptujskem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 100 (sto) °/ono doklado na vse državne nepo-
sredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—,
c) od 100 1 piva Din 50'—,
Č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5'-,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin drugih luksuznih pijač Din 5-—,
e) od goveda nad 1 letom Din 10-—,
f) od goveda pod 1 letom Din 5—,
g) od prašičev Din 5'—.
Trošarina pod točko d) se v novi izmeri pobira od dneva razglasitve v »Službenem listu kr. ba> ske uprave«.
3. T a k s e po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Drayske banovine v Ljubljani,
dne 13. avgusta 1935.
II.	No. 16350/2.
Občina Ložnica v srezu slovenjgraškem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 100 (sto) °/ono doklado na vse državne neposredne da\’ke.
2. Trošarine:
a) od	100 1 vina Din 100'—,
b) od	100 1 vinskega mošta Din	50—,
c) od	100 1 piva Din 60—,
Č) od	lil stopnje alkohola špirita	in žganja	5	Din,
d) od	litra likerja, ruma, konjaka, šumečih	vin	ta
drugih luksuznih pijač Din 5'—,
e)	od	goveda	nad 1	letom	Din	20'—,
f)	od	goveda	pod 1	letom	Din	10'—,
g)	od	prašičev Din	10'—,
h)	od	100 kg	uvoženega mesa	vseh vrst pavšalno.
3. D a v e k na pse, od vsakega psa Din 5'—.
4. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. avgusta 1935.
II.	No. 4722/4.
Občina Novo mesto v srezu novomeškem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine.
1. 65 (šestdeset pet) °/ono doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 1 vina Din	150-—,
b) od	100 1 vinskega	mošta Din 150'—,
c) od	100 1 piva Din	50-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja	Din	5.-.
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih	vin	in
drugih luksuznih pijač Din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom Din 50'—,
f) od goveda pod 1 letom Din 30'—,
g) od prašičev Din 30-—,
h) od drobnice Din 10'—,
i) od	100 kg uvoženega mesa vseh	vrst Din	30'—.
3. D a v e k na pse, od	vsakega psa	Din 100'—.
4. T a k s e po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. avgusta 1935.
474.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 75 z dne 29. marca 1935.
Z odlokom ministra za notranje posle z dne 4. marca 1935, III. 8970, je bil premeščen po službeni po trebi Vertovšek Stanislav, pristav Vlil. položajne skupine kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, k sreskemu načelstvu v Gornjem gradu.
Prestanek izvrševanja carinskega posredništva. Z odlokom načelnika oddelka za carine pri finančnem ministrstvu z dne 15. marca 1935, št. 6335/1V, je bila s p i e-jeta ostavka na izvrševanje carinskega posredništva, ki jo je podal Breščak Ivan, carinski posrednik glavne carinarnice v Ljubljani.
Številka 76 z dne 30. marca 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. marca 1935 je bil upokojen Šturm Vekoslav, p. t. kontrolor VII. položajne skupine pošte in telegrafa Maribor 1.
Številka 77 z dne 1. aprila 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 3. marca 1935, št. 14454/1, je bil premeščen po službeni
potrebi B r n č i č M a t k o agrarni višji pristav VI. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Ljubljani, za agrarnega višjega pristava isle položajne skupine sreske-ga načelstva v Varaždinu.
Številka 78 z dne 2. aprila 1935.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 8. marca 1935, I, št. 85420, je bil premeščen po službeni potrebi Spasojevič Pero, obrtni učitelj VIII. položajne skupine državne tehniške srednje šole v Ljubljani, v isti lastnosti na državno moško obrtno šolo v .Sarajevu.
Z odlokom ministra za notranje posle z dne 26. februarja 1935, III. št. 7982, je bil postavljen Rozman Konrad, politično-upravni pripravnik pri sreskem načelstvu v Ptuju, za pristava VIII. položajne skupine pri istem načelstvu.
Številka 79 z dne 3. aprila 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov je bila premeščena po službeni potrebi k pošti in telegrafu Mokronog G 1 a z a r J o s i p i n a , p. t. kontrolor VII. položajne skupine pošte in telegrafa Velike Lašče.
Številka 80 z dne 4. aprila 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. marca 1935 so bili p o s t a v 1 j e n i po službeni potrebi: pri generalni direkciji državnih železnic za višjega kontrolorja VI. položajne skupine v oddelku za kontrolo dohodkov Grilc Josip, dosedaj višji kontrolor iste polož. skupine prometno-komercialnega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani, s sedežem v Mariboru; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: za višjega kontrolorja VI. položajne skupine prometno-komercialnega oddelka s sedežem v Mariboru Kuster Ivan, dosedaj višji kontrolor iste položajne skupine 4. sekcije za vzdrževanje proge Maribor-glavna proga; za višjega pristava VIL položajne skupine splošnega oddelim I r k i č I g.n a c i j, dosedaj višji pristav iste položajne skupine kurilnice Ljubljana 1, glavni kol.; za kontrolorja VIL položajne skupine postaje Maribor, glavni kol. Štih Franjo, dosedaj kontrolor iste položajne skupine oddelka za kontrolo dohodkov generalne direkcije državnih železnic ter za višjega nadzornika strojev VIL položajne skupine kurilnice Ljubljana 1, glavni kol. Jager Albert, dosedaj višji nadzornik strojev iste položajne skupine strojev postaje Postojna.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. marca 1935, P. I. št. 22.150, je bila premeščena na prošnjo k pošti in telegrafu Zaječar Jovanovič Ljudmila, p. t. kontrolor VII. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1/
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. februarja 1935 je bil premeščen po službeni potrebi v območju generalne direkcije državnih železnic Levstek Božidar, kontrolor VII. položajne skupine računovodstva direkcije državnih železnic v Zagrebu, za kontrolorja iste položajne skupine računovodstva direkcije državnih železnic v Ljubljani.
številka 81 z dne 5. aprila 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. februarja 1935 je napredoval Mastnak Martin, direktor klasične gimnazije v Mariboru, iz 2. stopnje III. položajne skupine v 1. stopnjo iste položajne skupine.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik In urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga liskama Merk« d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 69. kosu VI. letnika z dlje 28. avgusta 1935.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 1100/29.	2832
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 1. avgusta do 7. avgusta 1935.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje
H. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez
i ii
m
■$3
II
Skupina tifumib boleini.
ilreiice 		 .	1	—	—	—	1
Celje		 • • • >	4	2	—	—	6
	7	—	3	—	4
Gornji grad		o	—	—	—	2
Kamnik ■•■•*«*«•	o	—	—	—	2
Kočevje			1	—	—	—	1
Krško :		10	1	3	—	8
Ljubija d a (rae9to) . . .	8	1	2	—	7
Novo mesto ....<•>	2	—	—	—	2
Prevalje 		1	—	—	—	1
Slovenjgradec		3	—	—	—	3
Šmarje pri Jelšab . . .	1	—	—	—	1
Vsega . .	42	4	8	—	38
Griža. — Dysenteria.
Skrlatinka. — Scarlatina.
OJpice. — MorbillL
Celje i • • 4 •«•»i»i Laško 1111111 in i Litija i*«*i4ii|ii Ljubljana (mesto) ,,, Murska Sobota .....
Ptul.................»
Šmarje pri Jelšah' , . .
Vaega .. j 231 lj 2 j 1
Crnomeli ....... j 8	21 3	—	7
Dolnja Lendava . , »* 9	2 1 —	—	11
Metlika			 3	-1 1	—	2
Murska Sobota	j t	— 1 —	—	1
Novo mesto . . .	34 | —	2	35
Vsega . . 1 24	38 | 4	2	56
Celje . . , ,	3	—	1	—	2
Dolnja Lendava		2	—	—		9
Kranj ..........	l	—	—	—	1
Kočevje .........	1	—	—	—	1
Konjice 			4	—	o	—	9
Litija ...........	3	1	*—	—	4
Ljubljana (srez) ....	13	J	i	—	13
Ljubljana (mesto) ., .	10	3	l	—	12
Ljutomer			1	—	i	—	—
Maribor levi breg , . ,	—	1	—	—	1
Maribor (mesto) ....	1	—	—	—	1
Murska Sobota	—	2	—	—	2
Novo mesto . . . • ■ ■ .	2	—	—	—	2
Prevalje		 , , ,	3	—	—	—	3
Ptuj (mesto) ......	1	—	—	—	1
Radovljica		 .	l	—	—	—	1
Šmarje pri Jelšab . . .	1	—	i	—	—
Vsega . .	47	8	7	—	48
15
1
__1
21
Srez
1
<5
Darica. — Diphterla et Group.
Celje.................
Dolnja Lendava . , ,
Gornjigrad ...........
Kamnik ........
Kranj .........
Kočevje ........
Konjice ........
KrSko
Litija ..........
Logatec .............
Ljubljana (srez) . . . Ljubljana (mesto) . ,
Ljutomer ............
Maribor desni breg . Maribor levi breg , , Maribor (mesto) . . . Murska Sobota .. *»
Novo mesto ..........
Prevalje..........  ,
Ptuj.................
Radovljica...........
Slovenjgradec . . ■ . .
Vsega
49
15 I 15
—
!i
i: 48
Nalesljivo vnetje možganov.
Meningitis cerebrospinalis epidemira. Murska Sobota . . . . . | 1 j — 1 — 1 — j 1
Vsega
1 - I - I ■
DtiSljivi kaielj. — Pertussis.
Celje.............
Konjice ...........
Ljubljana (srez)
Mu reka Sobota ,
« • •	— 150	—	—	50
• c %	20 j —	1	—	19
• • •	-1 4		.	___	4
	6|-	1	—	4
\B .	25 | 64	2	—	77
Vsega
Sen. — Brjsipelas.
• * • • t ( • • t
• •oooeoo*
Dolnja Lendava . . , Gornji grad ......
K ran j
Konjice ..............
Krško Laško Litija
Ljubljana (mesto) . , .
Ljutomer..................
Maribor levi breg . . , Maribor (mesto)
Murska Sobota.............
Novo mesto................
Prevalje..................
Ptuj.............
Radovljica  ..............
Slovenjgradec.............
Šmarje pri Jelšah . . .
Vsega
1 1
1
1	-i 1
ll-i-
3
2 1 1
14	7
16
Krčevita odrevenelost — Tetanus. Kamnik .........	2	—	2
Laiko ...........	1	1
Logatec .........	1	l
Ljubljana (srez) ....	1
Maribor levi breg . , ,	—	1
Murska Sobota......
Vsega .
Vranični prisad. — Anthrax.
Maribor desni breg . . 1 11 — j — ! — !
Vhga ..1 11 -1 -1 - j 1
brez
v Ti C JO
~s
Otročična vročica. — Sepsis puerperalis.
............i'i 2i-r 1
Ptuj . , .
Vsega .. | — [ 2 | — j l' 1
Vnetje priušesne slinavke. — Parotitis epidemica.
Dolnja Lendava . ■ ■	| 1 [ — I j | — --
Vsega . . | 1,1— j 1 j — | —
Ljubljana, dne 10. avgusta 1935:
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*
I. NTo. 10/501	2311—3—2
Razpis
za nabavo kuriva.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje ua osnovi čl. 94. zakona o drž. računovodstvu v skrajšanem roku
ponovno javno ofertuo licitacijo za nabavo kuriva za kurilno sezono 1935/36, in sicer:
350 ton preinoga-kosovea z najmanj 1500 kalorijami,
15 ton koksa v kosili,
300 m1 bukovih drv (cepajuce),
35 m* mehkih drv za podkuriti. Licitacija bo dne 9. septembra 1935 ob
II. uri v sobi št. 21 v II. nadstropju kr. banske uprave Dravske banovine, Dlei-\veisova cesta št. 10.	.
Ponudbe, opremljene s predpisanim kolkom po ..tarifni postavki 25. zakona o taksah, v zapečatenem ovitku z zunanjo oznako -Ponudba za kurivo ponudnika N. N.« izroči ponudnik ali njegov pooblaščenec na dan licitacije med 10. in ll. uro predsedniku licitacijske komisije.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu licitacijski pogoji znani in v celoti nanje pristaja. Najkesneje do 10. ure istega dne mora položiti pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave predpisano kavcijo v višini 5%, odnosno 10% skupne vrednosti ponudene dobave. Vložne knjižice denarnih zavodov se praviloma ne sprejemajo za kavcijo. Dalje mora ponudnik predložiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo o dra/.iteljški sposobnosti, potrdilo o poravnavi zapadlih davkov in priznanico o položeni kavciji.
Pogoje za izvršitev licitacije, kakor tudi vse potrebno informacije dobe interesenti med 10. in 12. uro vsak dopoldan v ekonomatu kraljevske bunsne uprave v Ljubljani, soba št. 48.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. avgusta 1935.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
I 268/85-14	2331
Dražbeni oklic.
Dne 26. s e p t e m b r a 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Goriča vas, vi. št. 79.
Cenilna vrednost: Din 125.221-55.
Vrednost pritikline: Din 2.330—.
Najmanjši ponudek: Din 83.482'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki io ravnat v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ribnici,
dne 16. avgusta 1935.
*
I 368/35-7	2229
Dražbeni oklic.
Dne 30. septembra 1935 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Studeno, vi. št. 285.
Cenilna vrednost: Din 46,585.—.
Najmanjši ponudek: Din 31.056.66.
Varščina: Din 4.659.—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Škofji Loki, odd. I.,
dne 31. julija 1935.
*
Va I 6102/34-7	1705
Dražbeni oklic.
Dne 1. oktobra 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Krakovsko predmestje, vi. št. 3, hiša na Cojzovi cesti št. 1, skladišče, drvarnica, lesena lopa, vrtna lopa, ograja.
Cenilna vrednost; Din 443.987.—.
Najmanjši ponudek: Din 221.993.50.
Vadij: Din 44.400.—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V*., dne 18. maja 1935.
I 147/3—5	2061
Dražbeni oklic.
Dne 1. oktobra 1935 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: hiše št. 11 v Lazah z gospodarskim poslopjem in zemljiških parcel, zemljiška knjiga Laze, vi. štev. 92.
Cenilna vrednost: Din 153.750.—.
Vrednost pritikline: Din 5.250.—.
Najmanjši ponudek: Din 102.500.—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-ibenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Logatcu, dne 26. julija 1935.
♦
I 3940/34-15	2161
Dražbeni oklic.
Dne 1. oktobra 1935 dopoldne ob 9. liri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba */3 nepremičnin: zemljiška knjiga Nova cerkev, vi. št. 57.
Cenilna vrednost: Din 17.162.—.
Vrednost '/3 pritikline: Din 145.—.
Najmanjši ponudek: Din 11.441-50.
Vadij znaša Din 1.716.20, ki se mora položiti pri sodišču v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 24. julija 1935.
*
Va 1 3715/34-12.	'	2352
Dražbeni oklic.
Dne 1. oktobra 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše št. 16 na Vidovdanski cesti: zemljiška knjiga k. o. Petersko predmestje, vi. št. 62.
Cenilna vrednost: Din 182.200'—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 91.100'—.
Vadij: Din 18.220’—.
Pravice, ki bi ue pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi s® ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče r Ljubljani, dne 18. maja 1935,
Va I 167/35-7	1733
Dražbeni oklic.
Dne 1. oktobra 1935 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (stanov, hiša Vič št. 129 s štipo, apneno jamo, vrtom); zemljiška knjiga k. o. Vič, vi. št. 1107.
Cenilna vrednost: Din 59.711.—.
Vrednost pritikline: Din 300.—.
Najmanjši ponudek: Din 33.162.50.
Vadij: Din 6.010.—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 29. maja 1935.
*
Va I 6069/34-7	1732
Dražbeni oklic.
Dne 1. oktobra 1935 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin; hiše št. 29, njive, zemljiška knjiga k. o. Zg. šiška, vi. št. 279,
Cenilna vrednost: Din 33.980-—.
Vrednost pritikline: Din 200.—.
Najmanjši ponudek: Din 17.620.—.
Vadij: Din 3.400.—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki ravna v dobri veri,
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani,
dne 29. maja 1935.
*
I 168/35—20	2261
Dražbeni oklic.
Dne 2. oktobra 1935 ob 8. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gornja Straža, vi. št. 548 in 824.
Cenilna vrednost: Din 30.858.—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 20.573.32.
Vsak ponudnik mora pred začetkom dražbe položiti za vadij znesek dinarjev 3085.80 v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče y Novem rae*tu,
dne 8. avgusta 1936.
1 1952/35—29	2278
Dražbeni oklic.
Dne 2. oktobra 1935 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin:	zemljiška
knjiga Lisce, vi. št. 187.
Cenilna vrednost: Din 127.860.—,
Najmanjši ponudek: Din 85.240.—.
Vadij znaša Din 12.790, ki ga je položiti v gotovini ali vrednostnih papir-jih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 30. julija 1935.
H*
I 151/35-6	2036
Dražbeni oklic.
Dne 2. oktobra 1935 ob pol 11 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o, Prevoje, vi. št. 121.
Cenilna vrednost: Din 87.380.25.
Najmanjši pnnudek: Din 58.253.50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri ver;.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Brdu, dne 17. julija 1935.
*
V I 5433/34—12.	2350
Dražbeni oklic.
Dne 2. oktobra 1935 ob Je-vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: dvodelne hiše v Vrbljenjah št. 8 in 58 z gospodarskimi poslopji, kozolcem, vrtom in njivo, gozd, njiva in travniki: zemljiška knjiga k. o. Vrbljenje, vi. št. 445
— ocenjena Din 17.797’—; k. o. Vrbljenje, vi. št. 22 — ocenjena Din 6.717'—: k. o. Iška vas, vi. št. 439 — ocenjena Din 3.608’—; k. o. Tomišelj, vi. št. 445
— ocenjena Din 1.434’—.
Cenilna vrednost: skupno Din 29.556'-.
Prodajajo se vse nepremičnine skupno kot ena gospodarska enota.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 19.705'—.
Varščina znaša: Din 2.956'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani,
dne 3. avgusta 1935.
Va I 1010/35-9	1	941
Dražbeni oklic.
Dne 3. oktobra 1935 ob 10. liri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (hiša, vila, v Svetčevi ul. št. 8 in vrtna parcela): zemljiška knjiga k. o. Gradiško predmestje, */3 vi. št. 195.
Cenilna vrednost: Din 121.100.75.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 60.551.—.
Vadij: Din 12.110.—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 9. julija 1935.
H*
I 165/33—47.	1867
Dražbeni oklic.
Dne 5. oktobra 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bukovica, vi. št. 340.
Cenilna vrednost: Din 790.460'—.
Najmanjši ponudek: Din 526.974'—.
Pravice, ki bi n© pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri va*i.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Višnji gori, dne 28. junija 1935.
Konkurzni razglasi
769.
St 21 /35-2.	2349
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Žnidaršiča Karla, trg. z mešanim blagom v Obločicah pri Rakeku.
Konkurzni sodnik: Kajfež Anton, starešina sreskega sodišča v Ložu.
Upravnik mase: Poznik Viktor, notar v Ložu.
Prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Ložu dne 5. septembra 1935 ob 10. uri.
Oglasitveni rok do 1. oktobra 1935. Ugotovitveni narok pri sreskem sodišču v Ložu dne 10. oktobra 1935 ob
10.	uri.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 23. avgusta 1935.
St 15,/35-18
Odprava konkurza.
Prezadolženec Senica Ivan, gostilničar v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom St 15/35 o imovini prezadolženca,
se odpravlja, ker ni pokritja za stroške postopanja po § 178., odst. 2., st. z. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. avgusta 1935.
*
771.
St 16/35—11	2323
Odprava konkurza.
Prezadolženec Alojzij in M. Zorman. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom St 16/35—3 o imovini prezadolženca, se odpravlja, ker ni pokritja za stroške postopanja, po § 178., odst. 2., st. z. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. avgusta 1935.
*
772.
Por. 8/35—2	2330
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega, postopanja o imovini Polak Albine, posestnice v Ormožu.
Poravnalni sodnik: dr. Košan Janko, starešina sreskega sodišča v Ormožu.
Poravnalni upravitelj: Kosec Tomaž, trgovec v Ormožu.
Narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Ormožu dne 2. oktobra 1935 ob 11. uri.
Rok za oglasitev do 26. septembra 1935 pri istem sodišču.
Poravnalna kvota 40 odstotkov. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 22. avgusta 1935.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 416/3-35.	2329
Razglas.
Sresko sodišče v Gornjem gradu je s pravnomočno razsodbo z dne 10. avgusta 1935, Kps 148/35—17, prepovedalo Selišniku Adolfu, delavcu iz Solčave, občina ista, da po paragrafu 55. k. z. ne sme 2 (dve) leti zahajati v krčme, pri-čenši od pravnomočnosti sodbe, to je od
10.	avgusta 1935 do 10. avgusta 1937. Sresko načelstvo v Gornjem gradu, dne 21. avgusta 1935.
*
Stev. 1991/2.	2312—3—2
Razglas o licitaciji.
Ker prva licitacija ni v celoti uspela, razpisuje tehnični razdelek v Ljubljani za dobavo novega motornega kolesa s prikolico za cestno nadzorstvo v Ribnici
II.	javno pismeno licitacijo na dan 12. septembra 1935 ob 10. uri dopoldne v sobi št. 55 tehničnega razdelka v Ljubljani (šentpeterska vojašnica) z istimi pogoji, ki so veljali za prvo licitacijo, razglašeno v prilogi k 62. kosu »Službenega lista« z dne 3. avgusta 1935.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani, dne 21. avgusta 1935.
Narodna banka 2346 kraljevine Jugoslavije
Stanje 22. avgusta 1935.
Aktiva.	Dinarjev
Podloga . . 1.338,877.993-11 (+16,161.725-85) Devize, ki niso v podlogi 220,937.199-48 (—13,684.352-—) Kovani novec	313,221.415--	(+15.926.188-50)
Pogojila . . 1.767,491.793-19 (+ 5,851.049-63) Vrednostni
papirji . .	55,386.159-10
Prejšnji pred-
jemi državi 1.692,530.104"36 (+	238.543'54)
Začasnipred-jemi g).drž.
blagajni . 600,000.000"-—
Vrednostire-
zervn. fonda 126,059.712-14 Vrednosti ostalih fondov ...	13,248.824-53	(+	63.070--)
Nepremičnine ... .	157,756.903-02	(-	566.682-70)
Rasna aktiva	430,139.021-97	(+	4,061.090-10)
6.745.649.115.90
Pasiva.	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000-—
Rezervni
fond . . .	134,124.	066'53
Ostali fondi	22,961.110'49	(+	3.641"—)
Novčanice v
obtoku. . 4.507,691.130-- (-10,107.290*-) Obveze na
pokai . . 1.349,400.385-16 (+2 »105.841-60) Obveze z rokom . . .	238.200.000-— (+ 1.100.000--)
Razna pasiva 313,272.423-72 (+10,998.440-32)
6.745.649.115.90
Obtok in obveze . . . 5.857,091.515-16 Celotno kritje . . . 30-037«
Kritje v zlatu . . . 27"790/«
Obrestna mera: po eskomptu ,.'..•»••• 5°/>
Po zastavah: na zlato In varante . . • • • • 5°/« na vrednostne papirje . • • • « 6%
JR
T. No. 1399/24—lftdt	2316-3-2
Razglas
j drugi pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo vzdrževalnih gradenj in del na državnih cestah št. 17 in 47 v območju tehničnega razdelku v Mariboru v skrajšanem roku, in sicer:
a) ha drž, cesti št. 17 v skupnem proračunskem znesku Din 44.360'—,
b) na drž. cesti .št. 47 v skupnem proračunskem znesku Din 26.200'—.
Licitacija bo v soboto, dne 7. septembra 1935 ob 11. uri dopoldne v pisarni t< huičuega razdelka pri sreskem načelstvu v Mariboru, soba št. 51.
Natančnejši razglas glej v iSlužbe-nem listu Dravske banovine« št. 61 z dne 31. julija 1935. Vsa potrebna pojasnila se dobivajo pri tehničnem razdelku v Mariboru.
Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek, dne 22. avgusta 1935.
No. 9229/10.	2340
Dražba lova
Lovska pravica občine Šmartno na Pohorju se odda za dobo 12 let, to je od
1.	aprila 1935 do 31. marca 1947 na javni dražbi v zakup.
Dražba bo dne 14. septembra 1935 ob pol štirih pop. v pisarni občine Slov. Bi-strica-mesto.
Lovišče meri 4689 ha.
Izklicna cena Din 1350'—. Ako prva dražba ne bi uspela, bo ponovna dražba dne 23. septembra 1935 ob isti uri na istem kraju in z istimi pogoji s pridržkom, da se eventualno zmanjša izklicna cena. Natančnejši pogoji so na vpogled pri tukajšnjem uradu.
Sresko načelstvo Maribor desni breg, dne 23. avgusta 1935.
*
2334-3-1
Razglas o licitaciji.
Občina Kranj razpisuje s tem na osnovi čl. 82. do 105. zakona o drž računovodstvu v skraj/jaur:	roku pismeno
ofertno licitacij.) za oddajo gradbenih del novega lelnega kopališča v Kranju.
Pismene, pravilno kolkovane in opremljene ponudbe s potrdilom, da je ponudnik upravičen vršiti take gradnje in da ni v zaostanku s plačilom davkov, je vložili v skrajšanem roku do 17. septembra 1935 do 11. ure pri občini Kranj.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu licitacijski pogoji znani in da v celoti pristaja nanje. Zdražitelj — naš državljan — bo moral položiti 10 odstotkov skupne vrednosti zdražene vsote v papilarno varnih vrednostnih papirjih ali v gotovini. Vložne knjižice denarnih zavodov se kot kavcija sprejemajo samo, ako jim je priložena izjava dotičnega zavoda, da je kavcija stalno na razpolago za izplačilo.
Eno uro pred dražbo mora ponudnik predložiti komisiji potrdilo ^Mestne hranilnice« v Kranju, da je vplačal predpisano kavcijo.
Ponudnik mora predložiti tudi potrdilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo o dražiteljski sposobnosti.
Načrti, proračun in dražheni pogoji so na vpogled pri občini, kjer je dobiti ofertne pripomočke v prepisu za Din 180'—.
Občina si pridržuje pravico, oddati gradbena dela tudi ponudniku, čeprav njegova ponudba ne bi bila najnižja.
Občina Kranj.
dne 23. avgusta 1935.
Predsednik: C. Pirc s. r.
*
Štev. 2773/E—Ing. C.	2336
Razpis.
Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske razpisuje dobavo raznega elek-troinstalacijskega materiala.
Seznam materiala in dobavni pogoji se dobijo v pisarni podpisanega ravnateljstva, Krekov trg 10/11.
Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske, dne 23. avgusta 1935,
Razne objave
2335
Kraljevina Jugoslavija Ministarstvo trgovine i industrije Trgovinsko odelenje
II.	Br. 7204/K/34.
15.	avgusta 1935 god.
Beograd
Na molbu Ljubljanske kreditne banke u Ljubljani od 2. marta 1934 god. II—Br. 7204/K, a po saglasnosti Mini-starskog Saveta na sednici svojoj od 9. augusta 1935 g. i na osnovu čl. 3 Uredbe o zaštiti novčanih zavoda i njihovih Verovnika od 23. XI. 1934 g.
r e s a v a m :
Da se Ljubljansko] kreditnoj banci u Ljubljani u smislu pomenutc Uredbe u zaščiti novčanih zavoda i njihovih Verovnika odobri:
1. odlaganje plačan ja na 6 godi iih:
2. pi-ovedena valorizacija prema na-ročitom po zaprisegnutim sudskim ve-štacima i po komisiji za pregled sastav-ljenom i potpisanom spisku i to:
a) nekretnine za bančinu upotrebu od knjižne vrednosti od Din 1,551.314'78 na Din 6,875.308-30;
b) ostale nekretnine od knjižne vrednosti od Din 143.124'40 na Din 4 milj. 743.379'—, ukupno od Din 1,694.439-18 na Din 11,618.687'30;
3. kamatnjak na stare uloge na šted-nju i po tekučim računima ud 2’Vu bruto godišnje, poram od 2. marta 1934 god.;
4. emisija prioritetne glavnice do Din
20,000.000'— uz 4'J/u prvenstveni) dividenda svojevoljnim upisom ulagača na teret starih potraživanja;
5. finansijske olakšice jz čl. 15 i čl. 68 u, vezi sa čl. 34 Uredbe.
O prednjem se ima obavestiti:
1. Komesar Ministra trgovine i industrije pri Ljubijanskoj kreditnoj banci u Ljubljani;
2. Ljubljanska kreditna banka u Ljubljani;
3. Ministnr finansija radi odobrenja finansijskih olakšira prema čl. 15 i čl. 68 u vezi sa čl. 34 Uredbe o zaštiti nov-čaiTlr zavoda i njihovih Verovnika.
Miuistar trgovine i i'dustrije Dr. Vrbanič i. r.
L. S.
*
2347
Objava.
Izgubil sem šofersko legitimacijo št. 405/34 na ime: Skubic Maks iz Ljubljane, ter jo proglašam za neveljavno.
Skubic Maks s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in saiaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: 0. Mibalek v Ljubljani.