š
42. štev.
Vld&ranju, 27. vinotoka 1900.
I. leto.
Gorenjec.
Političen in gospodarski list.
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanju na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za pet i t vrst o 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hisi nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Vabilo na naročbo. ŠSJgSM,
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati na upravništvo.
Pouk v kmetijstvu.
Konec.
Na Francoskem, Nemškem, Angleškem so ljudskim šolam prizidali še dve prostorni sobi. V eni sta knjižnica in Čitalnica, v drugi pa je razstavljeno najnovejše kmetijsko orodje, semena i. t. d. V tej sobi predava po zimi vsak teden kak učitelj kmetijstva, ki je dovršil višjo kmetijsko šolo, o kmetijstvu in v tej sobi se ob nedeljah poučuje ljudski šoli odrastla kmetska mladež v kmetijstvu. (V mestih imajo šole za mehanike, da se ta mladež navadi vseh spretnosti, katerih ji je treba pri tovarniškem delu.)
Ko sem to in drugo iz teh dežel premišljeval, sem prispodabljal naše slovenske kraje in tožno se mi je storilo. Tu nabirajo škofje zadnje krajcarje ubogega ljudstva, da bi si sezidali palače, v katerih bi ubijali najboljše kmetske sinove produktivnemu delu naroda; pri nas se ljudskemu učitelju ne da priložnost, da bi si pridobil toliko več znanja v praktičnem kmetijstvu, da bi vsaj vedel v nedeljskih kmetijskih šolah mladeži povedati kaj o kmetijstvu! Naše dežele so revne in le redki se podajo na trnjevo pot ljudskega učitelja. Za prehranjenje, za pridobitev takih ljudskih učiteljev, ki bi tudi kako višjo kmetijsko solo pohajali, zato naše revne dežele nimajo denarja, država pa tudi ne.
Ali hentajte, naši župniki bi to delo lahko storili, in naši školje bi lahko vsako leto poslali nekaj mladih duhovnikov na višjo kmetijsko šolo na Dunaj in jih potem razpostavljali po deželah! Naši župniki niso boljši, če že ne slabejši kmetovalci, kakor kmet, naši školje imajo priberačen in drugače dobljen denar, oziroma podedovane hiše in druga premoženja za kaj drugega takega, ki ne bo pomnožilo ne enega repa v kmetskem
hlevu, niti spravilo na kmetski zemlji na dan ne enega boljšega krompirja.
Kaj se hoče, reveži smo! Za Ameriko, Vestfalsko smo že dobri! bili smo dolga stoletja trpini, kaj če smo to do zadnjega Slovenca! —a—
Državnozborske volitve.
V peti ali splošni kuriji imajo volilno pravico tudi hlapci in dninarji, ki so izpolnili 24. leto in v tisti občini bivajo stalno vsaj šest mesecev. Izključene pa so od volilne pravice osebe, ki so pod varstvom aH kuratelo in v konkurzu, ubogi, ki dobivajo podporo iz javnih in občinskih sredstev, in sploh osebe, ki so izključene od občinske volilne pravice zaradi storjenih hudodelstev.
Na Kranjskem se vrši jutri v nedeljo v Postojini občni zbor političnega in gospodarskega društva za Notranjsko, na katerem se bo razgovarjalo o državnozborski volitvi. — V gorenjskih in notranjskih mestih ter trgih bo kandidiral dr. Ferjančič. — V peti kuriji bo kandidat narodno-napredne stranke učitelj Luka Jelene.
— V Radovljici se je ustanovil socijalno-demokratični volilni odbor.
Na Goriškem bo v peti kuriji kandidiral od strani ondotne narodno-napredne stranke dr. Henrik Tuma. — Laška stranka je sklenila, da poskusi strmoglaviti dosedanjega klerikalnega zastopnika Furlanov, župnika Zanettija. V goriškem veleposestvu bo zopet kandidiral dr. Verzeg-nassi; v mestni skupini goriški pa Lenassi.
Na Koroškem se imenuje kot resni kandidat v celovško-velikovškem okraju deželni poslanec Franjo Gra-fenauer. Nemci so postavili kandidatom v tej skupini predsednika kmetijske družbe A. Gareta, ki je hud nasprotnik Slovencev. — Dosedanji slovenski poslanec pre-lat Lambert Einspieler je odklonil zopetno kandidaturo za državni zbor.
V Istri se vrše volitve mož nekako po 20. listopadu.
— Laško politično društvo za Istro je postavilo v peti kuriji proti dr. Laginji kandidatom odvetnika dr. Benna-tija v Kopru; v kmetskih občinah, katere je zastopal doslej dr. Laginja, pa puljskega župana Rizzija.
Zahtevajte »Gorenjca" v gostilnah in kavarnah I
V Kranju, 27. vinotoka.
Volilno gibanje. Priprave za državnozborske volitve so postale v vseh kronovinah prav živahne. Na Gorenjem Avstrijskem so se volitve takorekoč že začele, kajti od 18. t. m. se volijo volilni možje. Zanimivo gibanje je zlasti na Tirolskem, kjer so se kmetje z vso odločnostjo uprli voditelju nemških klerikalcev, bivšemu ministru Dipauliju, ki bo najbrž grdo pogorel v dosedanjem volilnem okraju in bo moral iskati mandat pri veleposestnikih.
Štiridesetietnica avstrijske ustave. Dne 20. vinotoka je bilo 40 let, odkar je izšel cesarski diplom za ureditev notranjih državnopravnih razmer Avstrije.
Cesko-poljsko pobratenje. Dne 4. t. m. so v Lvovu otvorili novo poljsko narodno gledališče. Otvoritve so se udeležili tudi praški župan dr. Srb, njegov namestnik Voitl in bivši državni poslanec dr. Breznowsky, ki so izročili mestu Lvovu srebrni lavorjev venec in adreso, v kateri se povdarja, da so Cehi tistega plemena in tistega duha kakor Poljaki.
Konferenca proti anarhistom se, kakor poročajo nekateri listi, skliče v kratkem. Iz Rima pa dohaja vest, da stvar še tli dozorela.
Ministrsko krizo na Španskem sta povzročila notranji in poljedelski minister, ker sta podala ostavko, ker je general \Veyler imenovan glavnim kapitanom v Madridu.
Volitve v angleško zbornico so končane. Vladna večina znaša le 120 glasov.
Vojna na Kitajskem. Mirovna pogajanja so docela obtičala. — Paotingfu, gnezdo boksarjev, so Praneozje in Nemci zavzeli brez boja. Boksarji so bežali, le med potjo je bilo nekaj prask. — Med nemškimi četami so se pojavile nalezljive bolezni, ki zahtevajo mnogo žrtev.
Dopisi.
Iz Srednje vasi v Bohinju. Klerikalci si izmišljujejo vedno nova sredstva, da bi ž njimi bolj dolgo obdržali kmetsko in delavsko ljudstvo v svojem taboru, in kar jim pride pod roko, vse jim mora služiti v politične strankarske namene. V zadnjih ietih so začeli naši duhovniki ustanavljati neko vrste br Uovščine: takoimenovana Mari-
PODLISTEK. Seja v Luži.
Luža je ponavadi mala stoječa vodica. V Lužah prebiva velik in mal mrčes brez perutnic in brez peres."
V srednjem veku, tedaj ko so naši praočetje vsak po svoje živeli in životarili, živel je v taki luži stvor, suh in star, brez perut in brez peres, le iz koščene brade štrlele so mu nekatere redke dlake. Pravega imena ne povedo lužki arhivi, ustno izročilo pa pravi, da je njegovo ime cikalo na arniko. Bil je to glavar te luže, po naše župan, katerega je volil sredi poletja žabji zbor enoglasno, izvzemši nekaj zelenih žabic v in okrog dolenjske luže.
Potrpežljivi bralec preseli se z menoj v duhu v oni na pol pozabljeni srednji vek in misli si ga kot sedanji čas ali po latinski praesens. Tedaj praesens, jaz sem, župan je — dobro — župan one luže je sklical lepega dne, v nedeljo popoldne ob 1, uri občinske odbornike in svetovalec k seji v občinsko — lužo.
jina ali deviška društva. Ne imeli bi ničesar proti tem društvom in pustili bi jih v miru, ako bi ostala in delovala kot društva le v svojem delokrogu, ter bi jih duhovniki ne zlorabljali za svojo posvetno politiko. Ker
| tedaj ta društva niso taka, kakršna bi morala biti, in se večkrat z raznih strani sli-i, da tuintam delajo med našim mirnim in dobrim ljudstvom preveliko zgago ter
j provzročajo preveč nekršfiaflskega zla, gotovo ne bode brez koristi, če se j>h včasih s primerno pohvalo spom-
! nimo na tem mestu! Pregovor pravi: kakršen gospodar, taki posli! To velja tudi za naša društva. Ako je društveni voditelj uzorcn in v resnici pobožen duhovnik, je lahko tudi društvo na dobrem glasu, a narobe na slabem ! Zato je čisto naravno, da nekateri udje Marijinega društva v naši župniji ne kažejo posebno vzglednega krščanskega življenja in jih je večkrat smatrati za veliko slabše kristjane, kakor neude. Pa kako bi tudi mogli biti drugačni, ker jih po društvenih potih vodi naš politični konsumnik Oblak. Torej njim še ni toliko zameriti, pač pa Oblaku, da jim daje tako slabe vzglede in tako čuden pouk! A kaj njemu mar, kaj počenjajo njegovi ljudje in kako se jim godi potem, ko jih začno vabiti v Radovljico k sodniji! Da se le v njegovi prodajalnici proda več preležanega in plesnivega blaga ter popije več slabega tirolskega petijota, pa je vse dobro in vse v redu! Vedel je, da bode posebno društvo mladih fantov in deklet mnogo pripomoglo k temu. Drugače bi ga morda še ustanovil ne bi!, ker ima že s samim konsuninim društvom toliko dela in skrbi, da jih komaj zmaguje. K ustanovitvi deviškega društva ga je tedaj Bržkone najbolj spodbujal račun, ki ga je v svoji štacunski modrosti sestavil nekako tako-le: Čim več devičnikov, tem več kon-sumnikov, ker gospodar vsake hiše, kjer bo kak ud deviškega društva, bode potem moral pristopiti k moji Zadrugi in ker bom večkrat skupaj sklical mladinsko družbo na kako zborovanje, se bode dalo ob takih prilikah dosti stočiti, in zmaga bode nazadnje povsod moja! «Kakor govoril, tako storil.* in ni se zmotil. Že pri prvem zborovanju je za novo društvo določil in blagoslovil posebno sobo v konsumni hiši pod streho, in potem so ga začeli  «žehtati», da je kar od mize teklo!
Prišli so vsi do zadnjega, manjkalo jih je pa ■— gotovo tretjina. Tja za najvišje pero, obdan od svojih dragih, sede župan. Suho brado tišči v koščeno pest umazane levice, desnica pa brodi po suhem listju, novodobno bi imenovali to listje občinski zapisnik. Po kratkih, a jeder-natih pogovorih o mukah in kačjih pastirjih, katerih letos mnogo kroži nad in okrog luže, prične se olicijelni del, po naše bi rekli občinska seja.
Kakor da se je prebudil iz dolgih sanj, dvigne se župan raz častitljivi sedež, obrne parkrat oči proti nebu, in ko vidi, da je vse v redu, prične z milim glasom:
«Če se ne motim, zbrali ste se danes tukaj tako polnoštevilno z namenom, da pretresemo in prerešetamo naše reve in težave. Opozoriti vas moram na to, da tega, kar boste danes slišal;, ne raznašate okrog po suhem in zelenem drevju, temveč, vsak izmed vas si zapomni: ,Vse, kar se tukaj sliši, mora biti pozabljeno v šestih urah/ Če jaz to lahko storim po svoji neumni pameti, zakaj bi vi ne mogli storiti tega, vi, ki imate odprte glave. Mislim, da me razumete. — Se nadaljuje.
I -
Zakaj bi ga pa tudi ne! Saj so bili skupaj sami mladi in lepi ljudje obojega spola in ako si sede nasproti taki pari, to vžeja! Ali na veliko žalost vsem zbranim je temu veselju kmalu naredil konec Človek, ki je poprej stal spodaj na straži ter kar naenkrat ves zasopel planil v blagoslovljeno pivnico s klicem: «Žandarji gredo!» Oj, to je potem nastal dirindaj tam gori v podstrešni sobi! Na kapelanovo povelje so hitro skupaj zmetali vse prazne steklenice in kozarce v neko pletenico in jih odnesli v klet skrit; še z vinom napolnjene kozarce so urno praznili «na eks», a ostanke nato v največji naglici zakopali v sosedni sobi v posteljo pod plevnico! Tako so bili v hipu odpravljeni iz sobe vsi sumljivi znaki «kon-trabantarskega» popivanja, in ko sta vstopila orožnika, je vsa družba zopet pobožno »zborovala* okrog dolge mize ter delala nedolžne obraze, kakor da bi se ne bilo zgodilo nič takega; le na nekaterih obrazih se je še poznala rdeča lisa kot posledica.notranje razburjenosti. Orožnika sta morala spet oditi brez uspeha! To so potem mlade nedoraščene dekline iz Marijinega društva same pravile okrog. Zdaj pa vprašamo, ali se na ta način ne pohujšuje ljudi in ne pripravlja ob poštenostni čut!? Vsi so vedeli, da kapelan nima pravice za točenje in prodajanje vina, in vendar ga je točil! In potem so vsi videli, kako je kapelan prevaril osebi, ki sta postavljeni v to, da varujeta državne postave! Ali se more na to še pričakovati od ljudi, ki imajo za učitelja in vzgojitelja takega duhovnega pastirja, da bodo «dali Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega*!? Ako kapelan sam kot učitelj dela proti temu Kristusovemu nauku, v koliko večji meri bodo to delali preprosti ljudje, ki so njegovi učenci! Kjer in kadar bodo le mogli, bodo skušali slepariti državo ter se opirati njenim postavam! Kdor pa več ne čuti v sebi vesti in poštenja za zapovedi in prepovedi države, ta navadno tudi ne izpolnuje zapovedi božjih in postane naposled tudi proti svojemu bližnjemu — nepošten. Konec pride.
Od nekod.  Nek nemšk političen uradnik nekje na Gorenjskem  obravnaval je s  slovenskimi strankami z besednjakom v roki. ker ni znal slovenskega jezika. Kadar j mu je zmanjkalo kake slovenske besede, poiskal jo je v . besednjaku, da je mogel nadaljevati svoj posel.  Pri tem pa se mu je večkrat primeril kak smešen prizor, ker se ni mogel sporazumeti z ljudmi vkljub besednjaku v roki, ker ni vedel izbrati pravega izraza. Predenj je bila poklicana tudi ženska, katera je bila naznanjena, da je bila osorna ali groba z orožnikom v službi. To bi ji bil uradnik rad povedal po slovensko. Pogledal je v besednjak ter tam videl: «grob, osoren, debel (n. pr. grobe Steine = debelo kamenje.)* Nato ji je rekel: «Vi ste bila z orožnikom debela!» «Kaj!?» se zavzame ženska, «jaz bi bila z orožnikom debela ? Še nikoli nisem marala za nobenega, pa bom debela ž njim!?»  Ljudje okrog, ki so vse to slišali, so se začeli muzati in kihati, a ubogemu uradniku je postalo vroče in ni si vedel pomagati. Bližnji uradnik, ki je dobro znal slovensko, pa mu je pomagal iz te zadrege, češ, da naj rabi namesto «debela* izraz: groba! Ko se je nemški učenjak potem zopet zavedel, dopovedal je jezni ženski, da je bila z orožnikom «groba*. <Da, groba sem pa res bila ž njim, tega pa ne tajim,» pritrdi mu potem ona potolažena, in potolažen je bil zdaj tudi nemški uradnik, ko je videl, da se je ta neprijetna kriza začela zanj ugodno reševati. Pozneje je bil tisti nemški uradnik prestavljen z Gorenjskega v kraj, kjer se bode lažje sporazumel s tamošnjimi prebivalci, a na njegovem mestu sedi sedaj zopet mlad Nemec, ki bo moral rad ali nerad posnemati svojega prednika. Vidite, kmetje,
take uradnike pošiljajo k nam na Slovensko, ker volite svoje poslance na larovško komando. Pa tudi taki uradniki tu kljub svoji nezmožnosti hitro avanzirajo. Naši marljivi in nadarjeni sinovi se morajo zaradi tega kot uradniki potikati po tujih krajih, ali pa doma potrpežljivo gledati, kako nemški plemiči skačejo — čez nje! Oj, narod slovenski, kako dolgo bodeš še trpel, da te bodo tujci vsled malomarnosti in dobičkarije tvojih zastopnikov tako prezirali in zatirali!
Iz Tržiča. (Samomor.) Štirinajst let star posestnikov sin Alojzij Praprotnik iz Kovorja, ki se je učil od 1. malega travna t. 1. pri svojem bratu Janezu Praprotniku v Kovorju za čevljarja, je dne 18. t. m. okoli polsedmih zjutraj nekam izginil in se tisti dan ni več vrniV Dne 20. t. m. so ga našli njegovi bratje Martin, Franc in Anton Praprotnik mrtvega v potoku Bistrici pod jezom mlinarja Janeza Pogačnika iz Brezovega, kjer je voda dva metra globoka. Sodi se, da je bil vzrok samomoru, ker fantu ni šlo v glavo čevljarstvo, in ker je vsled tega bil večkrat pokaran in strogo nadzorovan pri delu. Pravijo celo, da se je pri odhodu izrazil nekemu prijatelju nasproti: «Jaz grem in se nikoli večne povrnem.*
Gospodarske stranke.
Dalje.
Naše ozemlje rodi vsega za najopulentnejšo mizo, pa vendar nimamo kaj postaviti nanjo; naš izseljenec se najé dobro šele v Ameriki ali na Vestfalskem.   Kaj hočete! Naš kmet pošlje najbolj nadarjenega fanta  v višje šole, kakor da bi kmetija mogla shajati z manj vrednimi ljudmi. Koliko nadarjenih pa vojaštvo obdrži pri sebi, ter potem za nižje uradnike v civilne službe odda. Ali hočete biti narod navadnih rudokopov, tako upije naš rojak iz Amerike. Vestfalskega sem, hočete le kulije iz-rejati! Boste kmalu kot narod nehali sopsti. Socijalizem ni še na vrhuncu svoje poti, še ga loči dolga  pot od cilja. Kaj vam moremo mi, slovenski kuliji, pomagati? Polomljene ude vam prinesemo nazaj v domovino, če sploh pridemo kdaj nazaj. Ustvarite doma to, kar v tujini najdemo, in radi ostanemo doma in Če delamo tudi za polovico mezde, ki jo imamo v tujini. — Po šob se oziramo, po strokovni šoli za našega kmeta in meščana. Ta dva morata postati produktivnejša, predno se more o čem drugem govoriti. Skokov gospodarski razvoji ne poznajo. Le skozi visoko razvito kapitalistično gospodarstvo in omiko vodi drugod pot do zadružnega.  Mi smo še daleč proč od tega. Le dobro šolani švicarski, nemški kmetje, kateri imajo že pol stoletja na razpolago vsa sredstva intenzivnega poljedelstva ter trge v tovarnah, poleg sebe pa mnogoštevilnega tovarniškega delavca, kot kupca kmetskih produktov;  angleški, nemški, belgijski, danski, američanski tovarniški delavci, ki imajo veliko omiko  in  so mnogoštevilni na kakem ožjem prostoru, morejo zadružen konsum brez škode negovati; poljski, ruski, hrvaški, slovenski «Sachsongíingerji» v svoji bera-čiji doma — pa ne. Trgovskega izvežbanja ni pridobiti v par urah in izvežbanja v natančnosti, poštenosti tudi ne. Tovarne morajo priti v naša mesta in po deželi okolu; našemu človeku se mora dali priložnost, da doma najde delo in potem se bo privadil tudi kmet moderni zadrugi v proizvajanju in konsumu, meščan pa modernemu delu, opustila  bodeta na pol žive stroke meščanskega dela. Ubiti ga ne moremo, predno je našel druga pota — pota zaslužkov. Povsod je še gospodarska rasa, povsod važen ud narodov. Čez noč ga ni mogoče narediti, ker tudi on je bil in je še kakor kmet, počasne rasti. Njegove
gmotne moči še štejejo. Človeštvo še ni nerazločena masa, ono še gospodari z doslej navadno delitvijo dela. Meščan je, posebno pri nas, še važna gospodarska rasa. Vsem meščanom na slovenskih tleh moramo odpreti oči in jim dokazati, da smo Slovenci za se kako celotno gospodarstvo, ki že na kak način še lahko tekmuje na svetovnem trgu. Preveriti moramo našega odtujenca meščana, če tega sam ne uvidi in z narodom ne drži, da mora z narodom gospodarsko in socijalno utoniti ter se umakniti tujim močnejšim, spretnejšim močem. Gospodarstvo našega naroda ima vezati vse, iz njega živi vse, kar živi med narodom. In če to gospodarstvo ne najde vseh kot prave domoljube, razbije tujina vse naše zaostalo gospodarstvo in ž njim umre narod. Zdrav egoizem naj vlada vse. Če že ne moremo živeti kot Slovani, vsaj teh tal ne pustimo tujcem. Sosedje smo velikemu drugemu Jugo-slovanstvu; umreti nam torej ni treba. V takih razmerah je dana druga direktiva, gospodarstvo nas sili v druge tire. Kar nas je Slovencev, ki gledamo s stališča modernega gospodarstva stanje našega naroda, ne moremo za trenutek biti v dvomu, naj li popustimo našemu duhovništvu vodstvo, bodisi v gospodarstvenem ali pa v političnem oziru. Kakor drugod, moramo prisiliti du-hovništvo, da opusti svoje sobojevanje s fevdalnimi močmi in za koristi fevdalcev. Katoliška cerkev je velika, enotna organizacija. Ona ni, kakor protestantovska, razdeljena po različnih frakcijah, kakor: deželne cerkve, občinske cerkve in proste cerkve, katere politično vladajo posamezne državne vlade, oziroma v njih močne stranke, ali celo občine, ali posamezni posvetni verniki. Katoliška cerkev lahko da s svojim uplivom prevago kaki politični stranki, n. pr. v Avstriji fevdalizmu, ki noče še umreti. Državne vlade morajo računati z njo. Dokler vidi cerkev, da ji ves državni aparat služi, ne bo privolila ločitev cerkve od države v tem smislu, da ne dobi iz državnih sredstev nobene podpore. Ona hoče le tako ločitev, da ne sme država v njenih stvareh ničesar govoriti, ona pa v državnih odločevati. Amerikanska cerkvena prostost ji ni po volji. Ona hoče imeti svoj cerkven političen vpliv v državnih vladah. V tem oziru ne moremo biti edini s cerkveno politično oblastjo. Ona nas drži priklenjene na svojo gospodarsko fevdalno reakcionarno stranko, zoper katero gre najhujši boj liberalnega in socijalnega gospodarskega in drugega teženja. Kar se tuintam v naših časopisih povdaija, da se moramo postaviti po robu tej cerkveni politični premoči v vsem svojem življenju, je izraz čuta, da uprega cerkev svojo politično moč v delo za fevdalno gospodarstvo in reakcijo proti liberalnemu gospodarstvu. _ Se nadaljuje.
Novlčar.
N a Gorenjske rn.
Osebne vesti. Kot kapelan na Trati je nameščen gospod dr. Matija Prelesnik. Deželnim šolskim nadzornikom na Kranjskem bo menda imenovan namesto upokojenega Jos. Šumana Peter Končnik, rodom sicer Slovenec, a v političnem oziru strasten sovražnik Slovencev. To bi bila gotovo vsekako zaušnica slovenskemu narodu in njega sinovom, med katerimi imamo pač bolj sposobne ljudi, kakor je Peter Končnik. — Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje sta dobila lovska čuvaja barona Borna gg. Ivan in Lenart Ahačič.
Kranjski deželni zbor. Deželno predsedništvo je po naročilu ministrskega predsednika, kot voditelja ministrstva notranjih del, obvestilo deželni odbor, da se skliče deželni zbor kranjski meseca grudna t. 1. na kratko
zasedanje samo v namen, da ustavno dovoli budgetni provizorij in da sklepa o vladni predlogi glede deželne doklade na državni davek od žganja.
Na vseh svetnikov dan popoldne bo pel pevski zbor «Narodne čitalnice* v Kranju žalostinke na tukajšnjem pokopališču.
Četrti promenadni koncert se minulo nedeljo ni mogel vršiti vsled skrajno neugodnega vremena, zato pa se bode vršil jutri v nedeljo, dne 28. t. m. z ravno-tistim sporedom ob poldvanajstih na glavnem trgu.
Slovensko bralno društvo v Kranju priredi v nedeljo dne 4. listopada t. 1. ob poldevetih zvečer zabaven večer s plesom v prostorih g. Fr. Ks. Sajovica («Nova pošta») v Kranju. Vstopnina za neude (JO vinarjev, udje so vstopnine prosti.
Zdravstvene stvari v političnem okraju kranjskem.
V občini Sorica, kjer razsaja v zadnjem času škrlatinka, je bolnih 28 oseb. — Na očesni bolezni je zaznamovati dvoje novih slučajev, od katerih se je moral en jako nevaren slučaj odkazati bolnišnici.
Umrl je dne 22. t. m. v ljubljanski bolnišnici trgovski vajenec g. Adolfa Kreutzbergerja. Andrej Veternik, ki se je dne lb\ t. m. polil s špiritom in zadobil smrlnonevarne opekline.
V Tržiču je dne 20. t. m. umrl kolar in hišni posestnik Fortunat Kurnik v 79. letu svoje starosti.
V Gorjah pri Bledu namerava gospod dr. Jan ustanoviti zdravilnico za bolne na živcih. Dosedaj se je oglasilo nad dvajset oseb.
V Preski so — kakor poroča nek ljubljanski list — dne 14. t. m. obhajali v ondotni župni cerkvi obenem cesarsko slavnost. Pri tej priliki se je ondotni župnik zaletel s svojimi rogmi v — cesarsko pesem. Ko sojo zapeli, je to župnik pred oltarjem namenoma ignoriral s tem, daje začel moliti med tem prav glasno očenaš. Ker pa organist ni hotel pretrgati cesarske pesmi, vrgel je župnik po tleh tudi tabelo, s katere je bral molitve. Šele tedaj je organist prenehal z orglanjein. Pripoveduje se, da so se vsi navzoči zgražali nad tem dogodkom.
V Škof j i Loki se vrši jutri v nedeljo, ob štirih popoldne — kakor že omenjeno — osnovalno zborovanje okrajne hranilnice in posojilnice v salonu gospe Ane Guzel, po domače «pri Balantu*.
V Bohinjski Bistrici so zaprli ondotno šolo za 14 dni, ker se je v nekaterih občinah pojavil dušljivi kašelj.
V kratkem času je obolelo na njem 180 otrok, en otrok je umrl.
Umrl je minulo nedeljo gospod Ivan Pušavec, c. kr. oficijal pri okrajnem sodišču v Kranjski gori. Star je bil petdeset let.
Krčma v župnišču. Iz Bohinja se nam piše: Kon-suinno ali kmetijsko društvo v Srednji vasi je bilo nastanjeno po ustanovitvi v srednjcvaškem župnišču tako dolgo, da so ga od tam preselili v novo konsumno hišo. Do tistega časa je kapelan Oblak imel tudi svoj vinotoč ali krčmo v župnišču, in Bohinjci bodo še dolgo pomnili, kdaj so tja hodili pit. A ne govore o tem nič posebno radi, kakor da bi se sramovali take krčme ali pa imeli slabe spomine iz nje. Nek bohinjski kmetic, ki sicer ni bil vpisan v kapelanovo zadrugo, šel je tudi neko nedeljo s svojim znancem in zadružnim udom v župnišče, da bi videl, kako se ondi pije. Tisti kmetic pa je potem nekje v večji družbi pripovedoval, da mu je kaj slabo dopadla ta gostilna. Pekel je: «Ko sva tja prišla, sedelo je že nekaj znancev v veži okrog miz z vinom pred seboj, pa vsi so se tako pusto držali. Naročila sva ga tudi midva liter in potem smo zopet vsi skupaj molčali. Iz
veže so bila vrata odprta v /upnikovo obednico, v kateri je župnik sedel ter tiho in čemerno gledal na nas. Jaz sem se nekoliko bal, da bi mi kapelan ne očital, da nisem ud njegovega društva; a pustil me je s tem pri miru, hodil po veži mimo nas ter neprenehoma hvalil svojo pijačo. Vse to se mi je zdelo tako čudno in neznano, da me je bilo skoro groza.» In na vprašanje, če bi hotel še kdaj iti «v oslarijo v f'aiovž», je odločno odgovoril: «Nikoli vee!» Vidite, kapelani, taki so ti trmasti slovenski kmetje, da se še v gostilni v župnišču ne dado zlepa pokvarili za moderno krščansko življenje! Zato je res potrebno, da se začne poučevati in vaditi — mladino!
Požar na Bohinjski Beli. Minulo nedeljo okoli 7. ure zvečer je nastal na Bohinjski Beli velik požar, o katerem so mislili, da je okoli desete ure zvečer pogašen. Toda ob dveh ponoči je začelo zopet goreli; 4 hiše z vsemi gospodarskimi poslopji so pogorele do tal in poginilo je 14 glav živine. Na lire mesta so prihitela gasilna društva iz Begunj, Radovljice, Bleda in Gorij. Ogenj je menda zanetila zlobna roka. — Dodatno k temu požaru se nam poroča: Dne 21. vinotoka ob sedmih zvečer je začel goreti Krivcev hlev, s katerim je pogorel tudi Špancev, le mnogim gasilcem in obilemu dežju se je zahvaliti, da se tik stoječe hiše niso užgale. Obžalovati je, da je Krivcu pogorela tudi živina. Ob desetih so pogasili prvi požar, in mislilo se je, da ni noben«; nevarnosti več, tuji ljudje so#se razšli, ker so bili od dežja vsi premočeni. Nekateri so šli tudi v gostilno. Nek^slaboumnež, ki je prišel uro daleč gasit, je tudi šel ž njimi v gostilno. Gostilničar Frida ga zgrabi brez povoda in ga vleče na piano. Njegov brat, posestnik s Sela, je prosil, naj se ga v miru pusti, ker ne bo nobenemu nič zalega storil, zato so še njega zgrabili in ga ven vlekli. Ta gostilničar bi se imel zahvaliti gasilcem, ker je bila v nevarnosti tudi njegova hiša, a izganjal je mirne ljudi s tako surovostjo. Ob eni uri čez polnoč je začela goreti Bovčeva hiša s hlevom, ki je pogorela do tal, in tudi županova shramba za žilo in drvarnica sta pogoreli, le z veliko težavo so pogasiii županovo hišo. Orožnika Alojzija Burjo, ki je preganjal z gostilničarjem Frido ljudi iz gostilne, je doletela velika nesreča — hudomušni ljudje celo trdijo, da je bila I o kazen božja. Njegovega očeta, ki je bil tisti dan položen na pare, so morali prenesti iz hiše, kakor je on ljudi iz hiše pehal. Župan bi bil moral bolj skrbeli za stražo pri požaru. Kakor kaže ta olučaj, se je vnel drugi požar le zaradi premajhne pazljivosti.
Tombola in koncert prostovoljnega gasilnega društva v Radovljici, ki je morala izostati minulo nedeljo vsled preslabega vremena, se vrši jutri v nedeljo dne 28. I. m. na glavnem trgu.
V Breznici se je vršila volitev novega občinskega odbora. Županom je že v tretjič izvoljen gospod Anton Kržišnik, posestnik v Žirovnici, občinskim svetovalcem so izvoljeni gg: Franc Papler iz Doslovič, Egidij Jeglič s Sela, Anton Svetina z Žirovnice in Janez Finžgar z Breznicc.
Iz Stare Loke se nam poroča, da je deželna vlada zavrnila priziv zoper volitve, in vsled lega je bila določena volitev župana na danes, soboto dne 27. t. m. — Vesti glede slabe naprave vodovoda so popolnoma neresnične, kajti vodovod daje ves čas dosti vode, le pri vodohranu so se pokazale vsled zadnje suše male zemeljske razpokline, vsled katerih se je studenčnica nekoliko izgubljala.
Verska šola. «Učiteljski Tovariš* piše: Župnik na Češnjicah mora imeti jako čudne nazore o poklicu učiteljev in o poklicu obrtnikov. Mož išče orglavca in cerkovnika in je to gotovo jako mastno službo razpisal v
«Slovencu». Pa ni dovolj, da zna dotičnik, *ki dobi to službo, samo orglati, zvoniti in pometati cerkev. Zahtevajo se še druge zmožnosti. Mož mora znati ali otročiče v branju in pisanju poučevati, ali pa kako rokodelstvo. Župnik v Češnjicah išče toraj mežnarja, ki bo znal ali otroke poučevati ali pa njegove škornje krpali; oboje postavlja v eno vrsto. Morda se mu posreči, da dobi moža, ki bo vse skupaj, orglavee, mežnar, črovljar in učitelj, potem bo imel popolno versko šolo na Češnjicah.
V Poljanah, politični okraj kranjski, se je otvoiila brzojavna postaja.
Imenovanje. Frančiškan gosp. Hubert Rant iz Kranja je imenovan vojaškim kapolanom za graški okraj. Imenovani je dlje časa živel v Egiptu.
Iz Kamnika se poroča, da je ondotno županstvo minulo nedeljo prepovedalo vsako, godbo.
Na Kranjskem sploh.
Zavod za gluhoneme se bo blagoslovil in odprl jutri v nedeljo dne 2H. vinotoka.
Na Plim o rs k o m.
V Trstu se je minuli teden pripetila v neki livarni strašna nesreča. Delavci so vzdigovali veliko železno ploščo, ki je trčila v veliko dno kotla ob zidu. Dno se je začelo premikati in valili proti delavcem, ki so od-skočili, Ivana Batističa pa je zagrabilo dno in ga ubilo.
Štrajk delavcev na južni železnici je končan. Ker je ravnateljstvo privolilo v zvišanje akordne mezde, katero bode iznašalo na leto skupaj 100.000 K, so dne 21. t. m. štrajkujoči delavci zopet vstopili v delo.
Električna železnica iz Trsta na Opčino je gotova stvar. To železnico bodo sčasoma podaljšali do Sežane, kar bo neprecenljive vrednosti za življenje v Trstu.
Križem  svet. a.
Obesili so v Theresienstadtu na Češkem vojaka Kolana. Ta je hotel ubiti nekega desetnika, ki bi ga moral naznaniti oblasti radi prestopba vojaških naredeb. Kolan je ustrelil dvakrat na desetnika, katerega je težko ranil, en strel pa je usmrtil drugega vojaka.
Nečloveško postopanje. Med premogokopi ob Dravi blizu Ogrskega je nastalo neko nesoglasje med hrvatskimi in češkimi delavci ter češkim inženerjem Vendelinom Havličkom, ki je slabše plačeval hrvatske delavce kakor češke. Hrvatski delavci so zategadelj šli k inženeiju in zahtevali enako plačo, kakor jo imajo Čehi, a ta je od-podil delavce. Hrvatski delavci so hoteli nato pregnati češke; delavec od dela, kar je zabranjeval Havličck. Tedaj so Hrvatje planili na inženerja in ga tako pretepli, da je moral v bolnišnico. Med tem so došli orožniki, ki so veleli delavcem, naj se razidejo. Delavci tega niso storili, zato pa so orožniki ustrelili na delavce in jih osem smrtno zadeli, dvajset pa so jih ranili.  Drugi delavci so potem zbežali.
Ogrski minister je te dni izdal ukaz, da morajo biti v kavarnah in gostilnah po Ogrskem uslužbene le one deklice, ki so nravnega vedenja.
Pariška svetovna razstava, ki bi se imela zaključiti dne f>. listopada, je podaljšana do nedelje, dne 11. listopada. *
Starost rib. Koliko je konj star, se lahko razvidi na zobeh, starost rib pa je spoznati na luskinah. Prva trditev je že start, zadnja pa je popolnoma nova in šele pred kratkim dokazana po dr. Hofbauerju. Z drobnogledom je mogoče zapaziti na ribjih luskinah kolobarje, kakršne imajo drevesa. Ti kolobarji so več ali manj drug od drugega oddaljeni, kakor pač ribe žive.
/
Gospodarske stvari.
Skupščina pivovarnarjev, ki se je vršila v Brnu v svrho ustanovitve zveze za obrambo pivovarniških koristi, je sprejela naslednje točke: 1.) določevati minimalne cene piva; 2.) ohranjevati si vzajemne odjemalce, katerih se ne sme privabljati konkurenčnim potom z znižanjem cen; 3.) odstranjevati nerede z goslilničarskimi dovoljenji pivovarcu in delati na to, da bi teh dveh obrtov ne izvrševala ena in tista oseba; 4.) ustanoviti pravila glede plačevanja piva, in sicer obrok naj bi bil od osmih dni do enega meseca, in to zaradi tega, da prestane sedanji konkurenčni boj, v katerem so se dovoljevali neskončni obroki; 6.) delati na to, da se vse drugo, kakor brezplačno dajanje ledu in podobno opusti; G.) bojevati se proti občinskim dokladam, ki obtežujejo konsum piva.
Vinskim trgovcem in gostilničarjem. Prejeli smo naslednji oklic: Vaše blagorodje! Vinska letina je bila letos razmeroma precej dobra, kakor že mnoga leta ne. Vina sicer ni več, kakor navadno prejšnja leta, zato pa je vinska kaplja izborna, kakor že mnogo let poprej ne. Olani naše hranilnice in posojilnice imajo mnogo stotin hektolitrov i Zbornega črnega vina in reioška, vsled česar si dovoljuje podpisano načelstvo Vaše blagorodje opozoriti in prositi, da se izvolite obrniti na podpisano načelstvo, ako Vam je na tem ležeče, da si preskrbile pristno naravno in zdravo istrsko črno vino ali refošk. Z ozirom na to, da prihaja v trgovino pod imenom istrskega vina mnogo takega vina, katero Istre niti videlo ni, nadejamo se, da ne zamudite te prilike, da se oskrbite s pristnim istrskim vinom. Ako želite, dopošljemo Vam tudi uzorce navadnega vina črnega ali refoška. Cena navadnemu črnemu vinu a hektoliter 18 — 24 gld., za refošk 25 — 35 gld., franko železniška postaja Trst. Priporočamo Vam tembolj, da ne prezrete te naše ponudbe, ker boste s tem zagotovljeni, da dobite pristno naravno in zdravo istrsko vino ali refošk po primerni ceni, a ob' enem bodete pomagali našemu siromašnemu ljudstvu, da se mu ne bo treba posluževati tujih posredovalcev in pre-kupcev za spečavanje svojih vinskih pridelkov. Prosimo Vas toraj še enkrat, da uvažujete to našo ponudbo, ker bodete popolnoma zadovoljni, da bodete obenem koristili naši narodni stvari ter pomagali, da se pomaknemo nekoliko bližje k cilju, da svoj narod osvobodimo tujega upliva na gospodarskem polju, kakor je pred vsem potrebno, da se vedno in povsod dosledno držimo gesla: Svoji k svojim! Z odličnim spoštovanjem za načelstvo hranilnice in posojilnice v Marezigah, p. Koper, dne 19. vinotoka 1900. Kocjančič, načelnik.
Prodaja gozdov na Hrvaškem. Nekdanji pragozdi vojaške granice, ki so se ohranili do današnjih dni, se močno trebijo vsled vodnega sekanja. Tako se je prodalo minuli teden pri neki prodaji za 1,672.000 kron gozda lesnim trgovcem.
Najnovejše vesti.
Dunaj, 27. vinotoka, (lesar je v če ra j i m eno v a 1 g. Petra Končnika deželnim šolskim nadzornikom na Kranjskem. — Vpokojeni nadzornik gospod Jos. Šuman je dobil naslov dvornega svetnika.
Pravici prestolonasledništva se menda — kakor poroča nek ogrski list — odpove nadvojvoda Franc Ferdinand, in sicer na korist svojemu bratu, in d vojvodi Otonu, oziroma njegovemu dvanajstletnemu sinu Karolu. V teku listopada se vrši na Dunaju pod predsedstvom cesarjevim velik družinski svet.
Voz nI red
na gorenjski in kamniški progi državnih železnic veljaven od 81. vinotoka 1900.
Vlak odhaja v Ljubljano, in sicer z Jesenic ob 9*27 dopoldne, '¿•'¿1 popoldne, 6*46 zvečer in 322 ponori; iz Lesec-BIeda ob 9*53 dopoldne, 8*04 popoldne, 7*1 K zvečer in 3*48 ponori; iz Hadovljice ob 9*59 dopoldne, 8*10 popoldne, 7*24 zvečer in 3*54 ponoči; iz Podnarta-Krope ob 3*48 ponoči; iz Hadovljice ob 0*27 zjutraj, 9*69 dopoldne, 8*10 popoldne, 7*24 zvef" r in 3*64 ponoči; iz Podnarta-Krope ob 10*16 dopoldne, 3*28 popoldne, 7-42 zvečer, 412 ponoči; iz Kranja ob 10*81 dopoldne, 8*46 popoldne, 8*01 zvečer, 4*28 ponoči; iz Škofje Loke ob 10*48 dopoldne, 3*59 popoldne, 8*16 zvečer, 4*41 ponoči in pride v Ljubljano (južni kolodvor) ob 11:16 dopoldne, 4*38 popoldne, 8*51 zvečer, 5*15 ponoči. — Iz Ljubljane nazaj pa odhaja ob 7*17 zjutraj, 11*51 opoldne, 4*06 popoldne in 12*05 ponoči; iz Škofje Loke ob 7*56 zjutraj, 1228 opoldne, 4*45 popoldne in 12 39 ponoči; iz Kranja ob 811 zjutraj, 12*41 opoldne, 4*57 popoldne in 12*53 ponoči; iz Podnarta-Krope ob 8*27 zjutraj, 12*57 opoldne, 5*13 popoldne in 1*10 ponoči; iz Hadovljice ob 8*45 zjutraj, 1*14 opoldne, 5*30 popoldne in 1*27 ponoči; iz Les ec- Bled a ob 857 zjutraj, 1*25 opoldne, 5*40 popoldne io 1*34 ponoči; z Jesenic ob 9*28 zjutraj, 1*56 opoldne, 6*11 popoldne in 2*05 ponoči.
Vlak odhaja v Ljubljano, in sicer iz Kamnika ob 5*30 zjutraj, 9*53 dopoldne, 4*55 zvečer; iz Jarše-Mengeša ob 552 zjutraj, 10*12 dopoldne, 515 zvečer; iz Domžal 6*08 zjutraj, 10*22 dopoldne, 5*2(5 zvečer; in pride v Ljubljano ob 6*49 zjutraj, 11*06 dopoldne, 6*10 zvečer. Iz Ljubijane odide v Kamnik in, sicer ob 7*28 zjutraj, 205 popoldne, 6*50 zvečer in pride v Domžale ob 8*13 zjutraj, 2*50 popoldne, 7*37 zvečer; v J arše-Me ngeš ob 8*23 syutraj, 3*00 popoldne, 7*48 zvečer; v Kamnik ob 8*42 zjutraj, 3*19 popoldne, 8*07 zvečer. .
© pOPT)OČr>ik
ki je izučen v špecerijski trgovini, se išče za špecerijsko, trgovino v Škof j i Loki.
Več se izve v upravništvu «Gorenjca*. 213
Namizno orodje iz kina-srebra, kakor tudi svečniki, servise za kavo, likerje, čaj, nastavki za sladkor, sadje i. t. d. kot najpripravnejša darila priporoča
H. SUTTNER v Kranju.
Cettiki prosti. 187—7
Lepo stanovanje
obstoječe iz petih sob, kuhinje, kleti,
drvarnice in pralnice (Waschküche) se odda v najem.
Več se izve pri upravništvu »Gorenjca*. 209—3
Ivan Sartori
ključarstvo in trgovina z železnim blagom
v Radovljici (gorenjsko).
Tu se dobivajo vsake vrste šivalni stroji za šivilje, krojače, čevljarje, slamoreznice najboljših vrst po nizki ceni.
Vsuki stroj se tukaj lahko poskusi in ogleda. Za vsaki stroj se jamči eno leto.
Stroji dado se tudi na obroke. 214—1
Loterijska srečka dne 20. vinotoka t. L
Trst: 77      11      7$      60 64
—== Domače mm—
pristno Sgaoj«
konjak   ........   liter po K 6*—
slivovka........ „    „   „ 2*80
liruševec...... . ,    „   „ 2*60
brinjevec...... „    „   „ 2*60
Priporočam tudi dobra vina.
Spoštovanjem
Jernej Ručlgaj
'¿00-4 gostilna «pri zlati ribk
Sedlar J. BAN v Ljubljani
se priporoča častitemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvršuje natančno po naročilih.
Zunanja naročila točno. — Cene nizke. Naprodaj imam dva napol pokrita, jako elegantna dunajska b r e k - v o z a, dva b r o m in dve odprti kočij i. 105—26
Tedenski sejem v Kranju dne 22. t. m.
Prignalo se jc 32 glav goveje živine, — telet, 9 prašičev, 1 ovco, 84 buš, — koz. 50 kg: pšenice K 7 50, prosa K6*50, ovsa K 500, rži K 7-—, ajde K 7-—, ječmena K 750, koksa 10*—. krompirja K 170, ribenčana K 950, deteljno seme K 45-50.__
Zlatnino in srebrnine, kakor veriiice, zlate in srebrne, prstane, uhane s diamantom in briljantom, zapestnice, obeske i. t. d. priporoča
po najnižjih cenah 186—7
H. SUTTNER v Kranju.
-č^- Proti malokrvnosti.
Zeleznato vino
lekarnarja G. PlGCOll-Ja
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. svetosti papeža
ima v sebi 90 ^rat ve^ železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča kina - železnata vina, katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. 161b—14
Vsled tega največje jamstvo za i z da tn os t tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in boleha vi h otrocih.
Dobiva se v steklenicah po pol litra za 1 gld.
m--1*
f
>
Z H O Z
5'N E*
3 9 <*
3 <T> mmm
a. i. * ^ ^fft rt«
~ 5. g.
3
H
H
a
co
<
O
p* <
o
n P
m
o
< o
o a.s.
»TIS
= NI
~ iti <2.   < *
H 33
O X
<
r
3
___ 3 «_,
"--»   3- 3 2
hC ¡7- j£
3 lil
o    <t ■£ O
S" 3 |* P- — * m
Bo6
rt-
H - 1
CL v/>«
tj
o fll
<J C
JI.
rt" C
rV
Oi
o-
§
3"
o
O
to to
I-
o o
I f
	Al
	E"
	v>
	C
3	
w o	1
a> <-i a>	TJ
o |	
3 O	
	
	TJ
	O
	Q_
	-$
H* Bi	O*
1 H-<■ C	č>
»t«
Za nakup v Ljubljani se priporočajo naslednje tvrdke:
KLOBUKE
najnovejši fagone priporoča po nizki ceni 57—33
J. S. BENEDIKT na Starem trgu.
Pravo
ca t-
=3 -<-» C
D
<
plzensko pivo
iz zadružne pivovarne
vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah
se dobiva M*—83
v zalogi Ivana Gorupa.
Telefon št. 90.
Šivalni stroji ^ $ # in kolesa.
Tovarniška zaloga
IVANA JAX-A
Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa.
Ceniki  se  dopošljejo   na zahtevanje zastonj. 63—33
Pri nakupovanju
rfuknene^a in manutakturnega ffc
blaga se opozarja na tvrdko 58—33
iT Tf
Špitalske ulice štev. 4 —:
Velika zaloga cukneiiik ostankov, J
Ig5 Vfv *Jf?    w -ji" ^ «|y v     in vi? «jr    W ^T? ^v*
yvci dunajski coti v ^yu-Gíjan^i »mm—m < (pp* *»■ ■
¿cía 1n vicnanecja macp
-na 2eti-fo  in. 3tC'Cnvc.
1/Cj t a c
2—32
FILIP FAJDIGA
Zaloga in, lastna izdelovaltuca
sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50
priporoča svojo veliko      01— 33
zalogo sobne oprave
vsake vrste garnitur i. t. d.
Jamči M, da je v blagu lastnega izdelka vod::o suh les.
MODROCE na peresih (Federmatratze), stole in ni v to stnjko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. —
V Kranju a dobivalo stoli pri g. J. ssztijcu na glavnem trgi.
i
m
I § i I i
i I
11
Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je
„pri avstrijskem cesarju"
v novozgrajeni hiši otvoril hotel. 02—33
Priporočani slavnemu občinstvu prijazne sobe
za prenočišča.
Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo
pristna d o 1 e n i s k a, istrska in štajerska vina.
Za dobro postrežbo se jamči.
Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. -
i
I I I 1 i I
le .........._______[1H
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1.
Prva in najstarejša 73—32
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
0li
vozlič p iciivte
108-20 a> cu
ipeditii c. (n. ptiv.¿tt¿jtl biXiZrnicc, £juC>{j.ana, 3t:najjfia eata it. t£.
06
o
i)
O
rt C
rt C*
rt
R
»S
rt
s
o C
Največja tovarniška zaloga sukna
J. Grobelnik Ljubljana, Mestni trg 20
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst 77—32
f\f\\ suknenega blaga, r i n n 18
jagerndoriskih, hrnskih in angleških štofov, vsake vrste letnega in zimskega lodhn, kakor tudi mnogovrstnega
manutakturnega blaga
hlačevine in vso k oblekam potrebne oprave. — Velika
zaloga volnenega in bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev.
Krojačem, ki s tržijo mnogo blaga, posebno znižane cene.         _ *
Bogata zbirka Vzorcev sukna se razpošilja na
zahtevani e\          .•» # Uwv j U
S
iS.
I
o
C*
o
<i
c/j O
op o
IVAN KORDIK
trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14
priporoča svojo veliko zalogo na drobno in na debelo
jedilnih in kuhinjskih potrebščin
iz alpake in alpake-srebra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine):
težkih gld. 5-50 . 2-tiO
1 tucat žlic, navadnih gld. 4-40, 1 . .za kavo „ 2*20, 1    „    nožev ali vilic   .   6*—.
Jedna velika žlica za mleko gld. —'80, za juho gld. 2-— Noži in vilice z roženim, koščenim ali trdo-lesenim ročajem : 12 parov navadnih od gld. 1*80 do gld. 3* — 12     .    boljših      ,,    ,   3-50  „    „ 7-50
Svečniki iz alpake, visoki 21 24 88*/, cm 84—81 gld. 2—   2-30 2W)
Manufakturna (gvantna) trgovina.
w
Cešnik & Milavec
Ljubljana, Špitalske (Lingarjeve) ulice
v novozgrajeni mestni hiši, opozarjata slavno občinstvo na nju popolnoma z novim jesenskim in zimskim blagom založeno trgovino, kakor: novoati pavolnatih, pol-volnenih in volnenih oblek za ženske, fini kamgarn. ševiot (Damentuch), loden i. dr., gladko in pisano, perilni modni barhent za jopice, bluze in obleke. 199—4 Velika zaloga raznovrstnega sukna, štofa, kam-garna, ševiota ter znanega pristnega gorenjskega loškega štofa. — Novosti v volnenih, svilnatih in ženiljastih rutah in šerpab (pintah), pletenih (štrikanih), suknenili ogrinjalkah, plahtah, gorenjskih in ogrskih koeih, pavolnatih in volnenih postelnih kocih i. t. d. Vse navedeno po najnižji ceni.
Vzorci se po pošti brezplačno razpošiljajo.
*0 o
<"D S
fD
H*
R. LANG, LJubljana (KolIzeJ)
tovarna za modroce na peresa in posteljno opravo, zaloga pohištva,
priporoča vsake vrste
moiirocev, posteljne uioge, zrcal, podob, otroCjih voziCkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in
76-32
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami pošlje zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
G.Tonnies. Ljubljana
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
stroje za slamoreznice in žage.
81-82
Prevzame  in izvršuje stav-biuska in tesarska dela.
•pripotoča svoja vefv-do 82—82
j&a-foao pričeti A, in izdctcmifa ioc*\\4\ det
■i-tv \»a v  to  »tto-fio ypadayoča 3^fa.    a>tejii«.atvt vsafto-vtafoia
&&la,  2>lata in dvilnata t-oetta deta
(moniMjtainc).
GVsa deta si iso*šwj,ej.o točno -in -po ni*4i{t cetvaA-. — Swno.nja tiatoc-ifa točnq.
on
Karola Kavšeka nasl.
SGHNEIDER & VEROVSEK
trgovina z železnino na debelo in na drobno
Ljubljana, dunajska cesta št. 18
priporoča svojo veliko zalogo Lanzovih poljedelskih strojev, mlatilnioe, slamoreznice, gepelje, čistilnice (trijerje), stroje za setev, košnjo in žetev, železne pluge, katerih ni treba držati. — Vedno čez 200 strojev v zalogi, kateiu si lahko vsak ogleda. 107—25
Traverze, železniške šine, cement, železo, jeklo, okove za vrata in okna, štedilnike, peči in kuhinjsko opravo, cevi in trombe za vodovode, raznovrstno orodje za mizarje, kovače i. t. d., nagrobne križe.
H Cene izvanredno nizke M
Adolf Hauptmann i
tovarna
75—32
'■t
v Ljubljani.
"•v llustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto.
J) v a dijaka
ali druga gospoda se sprejmeta v stanovanje. Več se izve v upravnistvu »Gorenjca».
213-2
V)izitnice in kuverte 0 0 ,.;f % po zelo nizkih cenah
priporoča „J{ranjs/ra tiskarna" v JCranju.
Najbolje ure, švicarskega izdelka, kakor zlate, srebrne, tula, nikelnaste, jeklene priporoča
H. Suttner, urar v Kranju.
Ceniki prosti. 185—7
KAROL FLORIAN
trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikalijami in godbenim orodjem
v Kranju, glavni trg
priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizitnio)
in galanterijskega blaga. Tudi sem preskrbel veliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajam vse po najnižji ceni. 11—42
Gospodom učiteljem in prekupovaleem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta.
C
Zmešane in strižene
kupuje po najvišjih cenah od 2 kilogramov naprej
Filip Weil I
velika trgovina z lasmi v Spodnjem Kralovcu 4
(Unter-Kralowitz) na Češkem. 171—11 J
P. n. čitatelje te anonce opomnim, naj opozore na mojo J
adreso zbiralce las. — Na vsako vprašanje glede cene se % odgovarja.
J H. Suttner, urar v Kranju
priporoča vseh vrst očal, naočnikov, dalnjogledov, barometrov, termometrov i. t. d. po najnižjih cenah.
Ceniki poštnine prosti. 180—8
Mestna hranilnica
v Kranju obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje iz lastnega. *
Stanje vlog: 2,207.799 kron 76 vinarjev. — Stanje hipotečnih posojil 1,564.553 kron 98 vinarjev. 35—38
Dobro znana, že čez 30 let obstoječa stara gostilna
„pri Tišlerju"
Kolodvorske ulice št. 26
gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni.
Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 113—2(5
Leopold Blumauer, posestnik in gostilničar.
Jfajlepši in najboljši železni * *
201—4
AS
krizi
s kamnom in brej kamna se dobe pri
Wi!h. JCiller
v JCranju. J/apis na zahtev a nje na lastne t roške. ¥ ¥
Ljubljanska
i kreditna banka
U    v Ljubljani
JI Špitalske ulice štev. 2.
J Nakup in prodaja vseh vrst rent. J { državnih papirjev, zastavnih t i pisem, srečk, novcev, valut i. t. d.
za najkulantnejših pogojev.
f
t Posojila na vrednostne papirje
l proti nizkim obrestim.
I Zavarovanje proti kurzni izgubi, t
\ $ t     Promese k vsem žrebanjem. v
Sprejemanje
denarnih vlog na vložne knjižice, W
w
na tekoči račun in na pj-
♦
4
t giro-conto s 4Vi% obrestovanjem W
W
od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje.
p"
I
Borzna naročila. 189—6 0
m
izdaja in zalaga konsorcij »Gorenjca*.
nd(rovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska «Kranjska tiskarna- v Kranju.