FERDO PL. KLEINMAYR
Nove pravljice o kralju Matjažu.
I. KRALJ MATJAŽ IN GODEC.
a strmi, sivi skailini, ob lepi z.elemi irefci, tilk ibdega .mesta je sital sitai grad forallija Matjaža. Sedimero obzidje iin stotero visokih stailipofv je braniilo damiovainje slavnega kiraija. In skozi sto de-bdih, z želeiacim 'okcivamih vrat si pnišel v pcincisini grad.
Vstane ilepega .pomladnega jutra imiogočavi kralj ¦ter si pe-ffiadi dicilgo brado. Tedaj stopi pred njeKa zal dvorjainič, veG v zeleno isvito apraivljem. Olobako se priiktoni iin izroči kraldu s sedmeTiLmii pečati zapečateno piamio in reiče: »Včeraij poizno v noč je prijezdil kiomjeniik, ves prašen in poitain. dlaileč tam od južne meje i/n prinesel je to pismo.«
Kra.j Mtatjaiž poMiče ¦grajskejja kaiplana in nru uikaže: »Odipri piSiino jin beri!«
Kaplain odipre pismio, vztrepeče, prebledi iin reiče: »Krailj, TOjna bo!«
»Vqjna?« odvirne 'miiroo kralj Mabjaž in si -pogiladi dcilgo brado. »I>obro! Kje stoji soviražinik?«
»Tam daileč v juami deželi,« odivrine kaplan. »Dobro! Tjakaj pcademo!« odiiooi krailj.
In vstaine ikrailj Maitjaž ter sttopii dz gio-renoSh divoir_ain po široikih, kame-nitih stopnicah na divorišče. Ln tu pcikliče graj&keiga. brobca k sebi in mm veili: »Trcbec, zaitrobi Ba veiseli boj!«
Šeil ije trobec ter leizel pr&bo 'trisito stcipnic na streho najvišjega stolpa. Vzam-e svoj diclgi, srebnni irog z raimie, se obme proti severu in zatrobi dolgo, ituroboo peseim. Ln isti hip oživa ves sever, giradovi se cd-pirajo, in svedi viitezi v bojtiiih oklepiili stopajo v dcli.no. ki za;tnoibi trabec proti vzbodu. Im tedaj ožive iteimmi gioizdoivi, im zagpcTeli in kosniata lovci, drvarji in offlairji stopaijo na dan. Trob'ec pa zatroibi prcti zahodu. In edpro se mestna vraita, in bogatti trg>oivci iin krepikii roik€delci prihajaj.0' preko reke. In zaitrcbi profi jugu, pa 'OižLve vasi, iin nepreffledna vinsta knieitoiv in vi-ničairj-ev ikoraka za svojo zastaivo, in peli so:
»Kralj Matjaž na vojno kliče vise imeščane m 'kmieitioe; savrag mu pisimio je paslal, Matjaž «e vcjne pa ini zbail in vojsko silno toaj je zibral«.
Tafoo so priha:ja:li v svetlih krdelih drmgi za dtriuigimii v grad. Tu JLh je krailj Matjaž pogiostil z belinn kruhoitn in s orniim vimcenu In knuih jiim je dal imoč, in vince jim je dalo pogum.
129
Ko nasitopi moč, pdežeuo vajnilki v ffradm im po dviorišou ter zaspiijo. Le na istotarih stcJipih stoje še v meseon-em sviitu straže, imeč «b srcu, oči v dialjavi.
Driui^ega dne se dvkaie ikraU Matjaiž. Piristeaaijo dvonianiči in imu cpašejo s srebram okoivan okJep, na giavo pa mu pavezneik) zlato čelado z doteim perescim. Gpasejo mu silno saibljo z Msennim rečem. 'I edaj sikicči kralj na liskiroga konjiča in si pogiladi ddgo brado.
Isti hip zatnobijo trciblije z vseh stoilpov v zoaimenje, da se miOKočni kralj odpravlja na viqjho. ln isiti hiip se odlpre sto girajskiih wat, in vz .grada se uisuje Matjažeiva viojska. Ves dan do pozineffa večerai hrohajo jjrašsika vrata vojmiike, kii dirve v ddkno ter ma šiircki ibeli cesti h,i;te za fcraljem, 'ki je jezdiil vojski 'na čeilu. Jedva s &olinčn:iim zaihiodam je stopilo zadnje kr-delo iz graida. BHi so to sami sivoJaisi juinaki, krailjeva telesma straža ter zadnja sila.v stisikii in ipotretoi.
In taltoo se ie vaiila voijsika 'dain za dnem proti jugiu, ivedno pnati jugu. I>n prvi dan so votfniiki veselo vri'skaiLi in prepevall ta drmgi dan so sto-pali resno in 'nemo. In 'tretji dain so vadihovali, ker snša je hila -in vnooina iu vode nič. Cetrti dan pa so se med seboj že prepiiraili, kaikior bi diruig bil drugfemu kriv njegiave nadloge. l^o je čuJ ikralj Matjaž m žatoisiten jc pck stal. Pogiladil si je dolgo bradio im imisLtl &i je: »Ej, talko me potjde dasleč z vcysko«.
•Peti darn pa sreča ikraila Matjaž popatnega člavcka. l>olg in suli je bit in slabo oblečan. A lice unu -je bilo resno, oko pa vedro k\ veiseJo. No-lirbtu iitiu je visela dalga piščal. In stoipiil je vistratn ter potzdravil kraijja. Matjaž pa ustavi kcmja, si ipogladi dalgfo brado in vpraiša popotnika: »Kdo si in kaj, im 'kaim drži tvoja pot?«
Iti i*oipotni čloivek odgioivori poniižin«: »Božij.idar Sloga ini je ime, in popoteu sociec sem, kakor vidiš, svetti kraJj. A moje poti so čtidne. Ka-mor pridem, pavsod si me želiijo in rne raidi sprejmio — čez malo časa pa me zapode«.
Kralj Maitjaž si pogtladi ddffo b;rado in ireče: »Oodcev ralbim. Ce nl-•iniaš drugega oipnuvila, pa pojdii z mano! BiskaJ boš na sivoiio piščal 'meni in imodi vojski«.
»Dobro, kjralj, s itabo pojdetm, dokder boš tootel«. Iiri vstopii se godec v prve vrste ivoanih trum in prione piskati na svoijo piščal. In glej! Prepir in giodrsnjanje prieiniahata v voj&kinih virsitah. Vsj poslušajio piščaltae gfla-save, iki so srebrnočisto don«Ji iv zraik. In kreipkeje m složneje -sitcipaao kirdela, in veseia jiim postamejo isrca. Za roke se primejo vojniki iin polza-bijo gianje dolgrLh,   težavnih poti.   Zopet z?aipcaejo ve*3ele pesemce,   po-
sebno eno:
»iKralj Miatjaž na vojnia šel,
s sabo g-odca &i ie vzel.
Oodac !zapi'Sika,
vojska prLtiska;
virag je sovraižnika vzeil«.
130
Taifoo je Ho dain za dnem. Ko hitro so se 'ViojnJki prjčelii roed sabo kregati, pa je Božjidar Sknga zapisikal na svojo piščal, iin tokoj so se pre-pirJjivci poibiratili ifoi složno korakali in peii.
To ije bio ikrailju Mataalžu slla všeč. Pogiladii si svojo dcfeo brado in reče giodou: »Božjidar, dakiler ne mkie viojjina, ositaneš pri imeni!«
»A pazneje nič več, ikralj?« vpraša g<odec žaJcstao.
»Pozneje me bi vedel pravega iapravila zate,« odivinne kralu Maitjai.
»Če je tako, krailj, pa ©dkle<m po kiomčami vojoa, iker težko mi je taim ostati, ikjer ni zairme več praveKa 'opravila«.
»I, imč &e ne boj! Sčle ii ne bo tudii poitem nobeee, ker bogafo te bom ofcdaril,« reče kiralj Matjaž in ai poigiladi dalgo brado.
Oodec ne odvroe nioasar, tenniveč tiho fcoraika na čelu vojske m kdaj pa ikdaj zapisHca.
Prišla je Matjaiževa vcjslka v soviraižmo deželo in ajfraMla1 se je s sovraižnikotm. Soivražnika pa ie bilo ikakcir Jistja in traVe, in boj je trajal sedem dJtti iin sedem inoči. Huda je pnedla že Maitjaževii vctjsiki, dasii se je tudi že junaška siva sitraža zagnaila v boj. To in aniO ikrdeto je že «ma-bovailo, in ta in ona četa je že hotela ipoipu&titi boj in se vrniti na svojo pest 'damiov. Nestoiga je nastaia v vojsik'1.
V tej stiski pa se 'Oiglasijo čardbni fflasovi B'ožjidaroive pjščali. \n ka-kor en mioiž plamejo Maitjaževi vojnikii nai savmaanika in #a poteptajo k tlom.
Velik je biil plen. Pred ¦dragioceniim šotoncnn je sede.1 krailj M.aitjaž in delil je od bagatega plana temu več, cci©miu imairui — pa hrabrosti in za-shižantRi. Siledaiijič pa ise ikralj dfcctili&H svojeiga gicdca, &i poRiladi doiligo brado in zaJkiliče: »PokMčite nii pisikaiča, oinega godca, da rnu cidrneirian diostojen dd plena, ker — bo^me — z.aslužil si ga je imed nanti in nad naimi!«
Razpršili so se klicaral in kiicaJi so in isfkafli vse do večera, a BoižjU d»ra Slcge ni bito več raed' vojsko.
Im to se je taikicd spozinalo, ker že isti idan, ko se je vo^jska vračala dainav, so nastali prepini med vojindiki, češ, ta je 'sprejel praveč plena, oni premaJo'.   Nič kaj veseJo   niso koraikali vojniiki domov   in če so zapeli.
so peii:
»Z ivojne se Matpiž je vrmil,
giodca pa je izgiubid.
Kreg in prepir,
irai/idor in memir;
bodi nami Boig inilostljiv!«
Ko 6O pa prispeM 'dcimiav, so se ratzšli brez pozdirava iin grdo so se gledali, kadarkoli so se srečali.
In ko je oul © tem krailj Maitja/., si je poKladil dolgo brado in vzdihin.il: »Oj, kje si božfi dar — dioga!«
131