)BMV Avstrijski zunanji minister obiskal prestolioo Poljske. Avstrijski zunanji minister dr. Schmidt se je pripeljal 26. oktobra v Varšavo, kjer so ga sprejeli poljski zunanji minister Beck, nemški, italijanski in madžarski zastopnik. Po sprejemu na kolodvoru se je dr. Schmidt vpisal v knjigo pri predsedniku republike in maršalu Rydz Smiglyju, nato je obiskal zunanjega ministra Becka, s katerim je podpisal kulturao pogodbo med Poljsko in Avstrijo. Zvečer 27. oktobra je priredil Beck gostu na čast slavnostno večerjo. V zdravici je poudarjal zvezo med Poljsko jn Avstrijo in da ni nikakih nasprotij med obema državama. Radi gospodarskih, trgovskih in tujsko-prometnih odličnih odnošajev je sedaj podpis najnovejše Iculturne pogodbe temelj, ki izključuje vsaka nasprotstva, ki pretresajo Evropo. Nemški gospodarski minister odstopil. Te dni je sporočil Hitlerju svojo ostavko nemški gospodarski minister dr. Schacht. Za njegovega začasnega naslednika je do ločil ministrski svet državnega podtajnika Neuermanna, ki je desna roka nemškega gospodarskega diktatorja generala Goringa pri izvajanju gospodarske štiriletke. Dr. Schacht je odstopil, ker je pred kratkim odklonil Hitlerju nove kredite za oboroževanje in vztrajal pri zahtevi, da mora začeti Nemčija novo politiko glede nakupovanja živil in pridobivanja sirovin. Mnogo prej pa je začel sposobnega Schachta žagati general Goring, ki si je pri popolni nesposobnosti prilastil vodstvo gospodarske štiriletke. Dr. Schacht, ki je bil umna gospodarska roka narodnega socializma, je dosegel, da je vzdrževala Nemčija trgovske zveze samo z državami, ki so plačevale v gotovini ali pa so imele z njo obračunske ali klirinške sporazume. Dr. Schacht se je umaknil Hitlerju in predvsem Goringu, ker je sprevidel, da Nemčija ne more imeti dveh popolnoma nasprotno delujočih gospodarskih diktatorjev. Schacht bo še ostal eno leto predsednik nemške državne banke, ko mu poteče pri tem zavodu doba. Iz Mussolinijevega govoora ob priliki proslave 15 letnice pohoda na Rim. Ob priliki proslave 15 letnice fašistov na Rim je imel Mussolini v rimskem stadijonu dne 28. oktobra pred sto tisoč višjih fašistov govor, v katerem se je zavzemal za to. da hr- + --v- Nemčiji vrniti kolonije. Po Mussolinijevern zatrdilu hoče imeti Italija imir, ker je ustvarila svoje cesarstvo s avojo krvjo in s svojimi sredstvl ln si ni prilastila niti enega kvadratnega metra tujega ozemlja. Da bo pa ostal mlr trajen in plodovit, je treba boljševizem Izruvati iz Evrope. Zanimivo je tudi to, da je k proslavi 15 letnice italijanskega fašizma poslal Hitler odposlanstvo iz svojih najboljših mož. Posvetovanja za sestavo nove vlade y Belgiji. PoroČali smo že, da je odstopil ugledni belgijski ministrski predsednik Van Zeeland s svojo vlado. Kralj Leopold Tretji je najprej ponudil mandat za sestavo nove vlade voditelju socialistične etranke Vanderveldeju. Vandervelde je ponudbo odklonil. Koj za tem je poklical kralj k sebi bivšega finančnega ministra v Van Zeelandovi vladi de Mana in mu je naročil sestavo vlade. De Man je poverjeno mu nalogo sprejel in se je posvetoval glede nove vlade s strankami dosedanie vladne večine. Otvoritev angleške zborniee s prestolnim govorom. Po starodavnih obredih je bilo 26. oktobra v Londonu po 33 letih otvorjeno novo zasedanje zbornice s prestolnim govorom kralja Jurija VI. Opoldne omenjenega dne so se zbrali člani obeh angleških zbornic, in sicer lordske ter spodnje k skupni seji. Ko je bilo vse, kar spada v dvorano, zbrano, so ugasnili po stari šegi vse luči, samo kraljevi prestol je ostal razsvetljen. Kralj in kraljica sta se odpeIjala s svojim spremstvom opoldne v zlati državni kočiji, v katero je bilo vpreženih osem belcev, iz dvora v lordsko zbornico. Pri vhodu so pričakovali kraljevi par najvišji dostojanstveniki,' predsednika obeh zbornic in številni odličniki v zgodovinskih oblekah. Kralj in kraljica sta burno "pozdravljena zasedla prestol, prižgali so vse luči in kralj je prečital svoj govor in je s tem otvoril parlamentarno zasedanie. — Kralj se je dotaknil v govoru španske drŽavljanske vojne, glede katere je prepričan, da jo bo končalo strogo izvajanje politike nevmešavanja. Želja angleškega kralja je, da bi se čim prej končal japonskokitajski spor. Z ozirom na notranjo angleško politiko je izrazil kralj upanje, da bo lahko obiskal svoje indijsko cesarstvo. Kralj je s posebnim poudarkom čital besede, katere se nanašajo na oboroževanje Anglije in celotnega angleškega svetovnega vladarstvafali imperija, ki naglo napreduje. Obrambni program je razširjen in se bo izvršil v vsem obsegu. Vlada bo tudi primerno zaščitila civilno prebivalstvo pred zračnimi napadi. Poslušalci bo sprejeli prestolni govor z navdušenim odobraVanjem. Nato sta se odpeljala kralj in kraIjlca v r3vojo palačo. Po ulicah, po katerih 66 je peljala kraljeva kočija, je tvorilo prebivalstvo špalir in kraljevi par glasno potdravljalo.