ELNM NASA SMUČINA GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK 11 ŠTEVILKA 1. 15. JULIJ 1972 Delo v naši tovarni bo med kolektivnim dopustom od 15. julija do 1. avgusta počivalo. Mi pa si bomo nabirali medtem svežih moči na morju, planinah, na izletih in doma. Vsem želimo izpolnitev dopustniških želja in lepo vreme! Organi upravljanja v novi sestavi 2-Ietni mandat imajo še 4-letni mandat — novoizvoljeni 1. Katrašnik Severin 2. Kocjančič Slavko 3. Kozamernik Stane 4. Kralj Edi 5. Lebar Vladimir 6. Legat Marjan 7. Peinkicher Matevž 8. Peterman Janko 9. Potočnik Vinko 10. Ravnik Janez 11. Sturm Tončka 12. Toman Slavko DELAVSKI SVET 1. Bertoncelj Valentin 2. Dobida Majda 3. Gabor Stanislav 4. Gašperšič Peter 5. Janc Janez 6. Koselj Anton 7. Kraševec Jelka 8. Kunstelj Marta 9. Legat Janez 10. Mohorč Marjan 11. Mrak Angela 12. Palavestrič Predrag 13. Palhartinger Miro 14. Potočnik Damjan 15. Resman Andrej 16. Sitar Rok 17. Šiška Alojz 18. Tavčar Janez 19. Treven Ivan 20. Urh Sonja 21. Zajc Bojan Delavski svet ima skupaj 33 članov. Predsednik delavskega sveta je Sitar Rok, Janez. namestnik predsednika je Janc 1. Lipnik Jože 2. Pintar Alojz Namestniki: 1. Peterman Pavel Naš izkupiček iz Lesariadc 72. — Poročilo glejte na 5. strani ODBOR ZA GOSPODARJENJE 1. Perkovič Franc 2. Pogačar Jože 3. Jerič Pavla Namestniki: 1. Mlakar Francka 2. Mežnarc Marija Odbor za gospodarjenje ima 5 članov in 3 namestnike. Predsednik odbora je tov. Perkovič Franc. ODBOR ZA VPRAŠANJE ZDRUŽENEGA DELA 1. Švab Marta 1. Jerala Vinko 2. Vidic Vlasta 2. Mohorič Rok 3. VVeithauser Avgust Namestniki: Namestniki: 1. Bem Jelka 1. Zupan Jože 2. Pretnar Franc Odbor za vprašanje združenega dela ima 5 članov in 3 namestnike. Predsednik odbora je tov. Jerala Vinko. Delo DS v dveh letih POROČAL JE PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA Polovica članov dosedanjega delavskega sveta je bila izvoljena leta 1970, drugi polovici pa je bil mandat podaljšan na podlagi Statuta podjetja. Po določilih Statuta in po številu zaposlenih je imel 27 članov. Od konstituante dne 2. 6. 1970 je delavski svet imel 16 sej. Udeležba ni bila vedno zadovoljiva, saj je znašala povprečna le 65,4 °/o. Opravičeno ali neopravičeno so v glavnem izostajali vedno eni in isti člani zaradi službene odsotnosti ali obiskovanja šole, veliko pa je bilo tudi primerov, ko člani niso mogli menjati delovne izmene, kljub posebnemu sklepu DS. Delavski svet je imel tudi skupno sejo z Odborom za gospodarjenje in Odborom za vprašanja združenega dela zaradi uvedbe degresije: a) obravnaval je probleme gibanja osebnih dohodkov v letu 1971 b) sprejel je uvedbo obvezne rezerve na preseganje plana c) sprejel je uvedbo degresije pri dodatnih faktorjih po merilu plana s pripombo, naj strokovne službe pregledajo event. drugačne metode usmerjanja degresije za vmesne kategorije d) oboje je sprejel za leto 1971 s tem, da je treba upoštevati določila samoupravnih sporazumov, ko bodo pripravljena za sprejetje. Delavski svet je v tej mandatni dobi imel vsebinsko odgovorne naloge, ki jih je v večini primerov lahko rešil v zadovoljstvo vseh članov delovne skupnosti. Bili pa so tudi primeri, ki se kljub dobri volji niso dali rešiti samo v prid članov delovne skupnosti, saj je podjetje kljub samoupravnemu sistemu odvisno tudi od splošne gospodarske situacije v naši družbeno-politični skupnosti (zakoni, predpisi itd). V tem obdobju je bila skoraj dokončana za naše razmere velika investicija oz. rekonstrukcija podjetja. Delavski svet je na več sejah obravnaval potek te investicije, ki je spričo gospodarske situacije v Jugoslaviji (pomanjkanje materialov, povišanje cen itd.) ni bilo lahko izpeljati. Že same številke ob zaključnem računu so pokazale rentabilnost naložb in delovnih naporov, vendar bo treba te kapacitete še bolje izkoristiti. V tem obdobju je delavski svet obravnaval temeljna vprašanja poslovne politike na vseh področjih: — naloge in delo pomožnih organov, to je komisij delavskega sveta in imenoval nove člane — Statut podjetja, Pravilnik o delovnih razmerjih, Pravilnik o knjigovodstvu in Pravilnik o cenah — delitev sklada skupne porabe in povišanje kreditov — poročilo službe varstva pri delu in zdravstvene službe — izdelavo akta o sistemizaciji — sprembe in delitev OD — izhodišča za gospodarske plane — poročila o gospodarjenju — potrdil koledar prostih sobot in dopustov za leti 1971 in 1972 — uvedbo obračuna osebnih dohodkov po novih osnovah na podlagi analize doseženih rezultatov za I. tromesečje — potrdil je Pravilnik o narodni obrambi, zaščiti in trajnosti — sklepal je o razširitvi poslovnega predmeta podjetja — obravnaval je kadrovska vprašanja na podlagi razpisa za vodilna delovna mesta — sklepal je o predlogu spremembe statuta Inštituta Elan na podlagi Zakona o znanstvenih zavodih za pripojitev Inštituta k tovarni in v zvezi s tem razpisal referendum — izvedel je referendum med člani delovne skupnosti — obravnaval je probleme gibanja osebnih dohodkov in v zvezi s tem sprejeli sklep o uvedbi obvezne rezerve na preseganje plana proizvodnje, sprejel pa je tudi predlog o uvedbi degresije pri dodatnih faktorjih — obravnaval je gospodarski načrt za leto 1971 in 1972 in ga potrdil — sprejel je potek investicije — obravnaval in potrdil oz. vskla-dil je nekatera izplačila (dnevnice, kilometrine, nočnine, regres za letni oddih) s samoupravnim sporazumom — potrdil je Statut Inštituta Elan in statutarno pogodbo o medsebojnih odnosih — potrjeval je razne bonifikacije našim kupcem — obravnaval in potrdil je ostanek samoupravnega sporazuma — potrdil in sprejel je poslovnik za obratovanje in vzdrževanje čistilnih naprav za odpadne vode v podjetju — obravnaval je priporočilo Občinske skupščine za prispevek za združevanje sredstev za komunalne potrebe občine in narodne obrambe — na podlagi samoupravnega sporazuma je potrdil uskladitve splošnih aktov — obravnaval in potrdil je organizacijske spremembe podjetja in soglašal z organizacijskimi spremembami Inštituta. Organiziral je zbore delovnih ljudi po delovnih enotah: obrat smuči, splošni obrat, pomožni obrat, obrat plastike in skupne službe. Obravnava pa je zajemala: — gradivo za izdelavo akta o sistemizaciji — spremembe o sistemu delitve osebnih dohodkov — izhodišča za gospodarski plan — pripojitev Inštituta Elan — referendum, ki ga je razpisal delavski svet — predloge in potrditve kandidatov za nove člane delavskega sveta — obravnava zaključnih računov. Odprta so ostala še naslednja vprašanja: Ko je delavski svet na svoji seji dne 21. marca 1.1. sprejel in potrdil sistemizacijo delovnih mest, je določil tudi rok 2 meseca, v katerem je treba izdelati kategorizacijo delovnih mest. Ta rok je sicer že potekel, vendar je tudi delo glede kategorizacije že v zaključni fazi. Tako bo predlog zanjo predložen obema odboroma na prvi seji, da ga potrdita in dasta v razpravo celotnemu kolektivu. Za kategorizacijo delovnih mest je bilo treba zbrati precej podatkov in že same predpriprave so zahtevale dokaj truda in časa. V prvi fazi kategorizacije je pri rangiranju delovnih mest po delovnih enotah sodelovalo 5 do 10 ocenjevalcev iz vsake ocenjevalne enote. Vsi, ki so sodelovali pri kategorizaciji so morali opravljati še svoje redno delo, zaradi česar se je večkrat kak interno postavljen rok podaljšal, kar se je odrazilo tudi pri samem končnem roku. Po opravljenem rangiranju delovnih mest po delovnih enotah oz. po 11 ocenjevalnih enotah, ko smo na osnovi srednjih vrednosti ocen vseh ocenjevalcev v ocenjevalni enoti dobili rang, oziroma vrstni red delovnih mest od najbolj do najmanj zahtevnega za vsako delovno enoto, je komisija za kategorizacijo na predlog vodstev sektorjev izbrala na vsakih 8 delovnih mest po eno tipično delovno mesto iz vseh delovnih enot, izbranih 45 tipičnih delovnih mest, ki naj bi predstavljala vsa delovna mesta naše organizacije in bi predstavljala osnovo za razvrstitev vseh ostalih delovnih mest. Tipična delovna mesta so člani komisije rangirali, upoštevajoč pri tem stopnjo izobrazbe, prakse in odgovornosti. Da bi si komisija za kategorizacijo olajšala razvrstitev ostalih delovnih mest, je najprej razvrstila v pregled oz. rang listo vsa delovna mesta tehničnega sektorja, t. j. vse obrate in oddelke, vključno gospodarsko tehnični biro. Pri tem je upoštevala rang, ki ga je delovno mesto dobilo v rang listi tipičnih delovnih mest. S tem je komisija dobila za vsak sektor delovna mesta razvrščena od najbolj do najmanj zahtevnega. Naslednja naloga komisije je bila, da je tipičnim delovnim mestom določila kategorije. Obdržali smo sistem za kategorizacijo in upoštevali tudi analizo razporeda kategorij po stopnjah izobrazbe in poslovne odgovornosti, ki sta pokazali največjo korelacijo z razporedom kategorij. Po predlogu analize razporeda kategorij po stopnjah izobrazbe naj bi posamezne stopnje imele naslednje kategorije: — funkcionalnost silosov — akcijski program po XXI in XXII. ustavnem amandmaju — registracija predstavništva v Beogradu — prevozi delavcev na delo in z dela. Do sedaj je tovarna po sklepu 2. redne seje delavskega sveta z dne 16. 8. 1965 povrnila potne stroške v isti višini, kolikor stane prevoz z javnim prevoznim sredstvom vsem zaposlenim iz bolj oddaljenih krajev, šefom sektorjev, šoferjem, materam, ki delajo po 4 ure, vsem delavcem, ki obiskujejo šole ter obra-tovodjem za nadzor v obratu v popoldanski izmeni — kategorizacija. Osnovna šola II. do VI. kategorije Poklicna šola VI. do IX. kategorije Srednja šola IX. do XIII. kategorije Višja šola XIII. do XV. kategorije Visoka šola XV. do XX. kategorije. Glede na stopnjo poslovne odgovornosti pa naj bi bile kategorije razvrščene takole: 1. stopnja II. do VI. kategorija 2. stopnja IV. do X. kategorija 3. stopnja VI. do XIII. kategorija 4. stopnja X. do XV. kategorija 5. stopnja XV. do XVI. kategorija 6. stopnja XVII. do XIX. kategorija 7. stopnja XX. kategorija. Na osnovi kategoriziranih tipičnih delovnih mest je nato komisija po predlogih vodstev sektorjev kategorizirala vsa delovna mesta. Kot pri kategorizaciji tipičnih delovnih mest je tudi tu upoštevala range delovnih mest po enotah, range tipičnih delovnih mest in predlog za razvrstitev kategorij po stopnjah izobrazbe in poslovne odgovornosti. Glede na predlog o razvrstitvi kategorij po stopnji izobrazbe in poslovne odgovornosti je bil narejen napredek. Delovna mesta s poklicno šolo so namreč razporejena do XI. kategorije, torej za dve kategoriji više; glede na stopnjo poslovne odgovornosti pa je pozitiven premik dosegel kategorijo več pri 4. in 5. stopnji. Tudi sam začetek kategorij je pomaknjen više, saj začnemo sedaj s III. kategorijo, tako da v II. kategoriji ni nobenega delovnega mesta več. Delo komisije za kategorizacijo bo nadaljevala komisija za korekturo pravilnika za razdeljevanje osebnih dohodkov, ki bo na osnovi opravljenih analiz določila obračunske postavke za posamezne kategorije. Vzporedno z delom komisije za kategorizacijo pa so potekale meritve delovnih pogojev; le-te pri kategorizaciji niso bile upoštevane, so pa eden izmed osnovnih elementov za vrednotenje delovnih mest. Zavod za varnost pri delu, ki je te meritve (Nadaljevanje na 3. strani) Seja delavskega sveta Poročilo komisije za kategorizacijo delovnih mest Finančni rezultati Elan je tudi v zadnjih dveh letih dosegel velik napredek. Se bolj pomembno pa je, da kljub velikim težavam, ki so jih povzročali splošni pogoji poslovanja, vsi glavni poslovni pokazatelji kažejo tudi pozitivne rezultate. Za zadnji dve leti sta prav gotovo najpomembnejša dokončana investicija in vpliv stabilizacijskih ukre- pov. Poslovni rezultati so bili v veliki meri odvisni od teh dveh elementov, za katera lahko trdimo, da sta dajala poslovanju osnovni poudarek. Zaradi boljšega pregleda nad poslovanjem v zadnjih dveh letih je potrebno, da obnovimo nekatere najosnovnejše podatke: IN DE KS 1969 1970 1971 1. Celotni dohodek 100 109 152 2. Poslovni stroški 100 107 149 3. Dohodek 100 115 158 4. Zakonske in pogodbene obveznosti 100 94 108 5. Ostanek dohodka za sklade in OD 100 115 169 6. Delitev dohodka na a) osebne dohodke 100 100 128 b) poslovni sklad 100 306 602 c) sklad skupne porabe 100 500 600 d) rezervni sklad 100 96 174 7. Proizvodnja 100 143 219 8. Izvoz v US dolarjih 100 139 155 9. Povprečni netto OD na mesec na zaposlenega 100 108 141 10. Število zaposlenih 100 112 125 Obširnejši komentar k navedenim zultat vsestransko zelo ugoden in i octj puuai' ki že sami dovolj povedo. V primerjavi z letom 1969 je bil v letu 1970 dosežen le manjši porast celotnega dohodka, vendar pa vsi ostali podatki kažejo pozitivno stanje. V letu 1970 investicija še ni bila zaključena in je zato še dodatno obremenjevala del strokovnih in vodilnih kadrov. Leto 1970 je bil tudi čas, ko je prišlo do prvih ukrepov za stabilizacijo gospodarstva. Tako je posebno izvoz na konvertibilno področje postal zelo problematičen. Šele v januarju 1971, po prvi devalvaciji, je prišlo do večje stimulacije izvoza. V letu 1971, ko je bila v bistvu zaključena investicija proizvodnih objektov, sta se proizvodnja in prodaja izredno povečali. Kljub zamrznjenim cenam in ostalim stabilizacijskim ukrepom je naš poslovni re- zagotovo najboljši, odkar Elan obstoja. Ugodni poslovni rezultat je tudi omogočil porast osebnih dohodkov ni nivo republiškega poprečja in je seveda presegel poprečje lesne industrije. Vlaganje v družbeni standard se je močno povečalo, tako da so regresi za letovanje dosegli maksimalno dovoljeno mejo, povečala pa so se tudi posojila za stanovanjsko gradnjo. Tudi nadaljni potek investicije je mogoč samo zaradi ugodnega poslovnega rezultata. S tem poročilom pa ne bi želel zanikati tudi slabosti, ki še obstajajo in v marsičem negativno vplivajo na poslovanje. Želimo le prikazati, da je bil kljub vsemu in slabostim le dosežen napredek. Želimo si, da bi poslovni rezultati v naslednjih letih pokazali vsaj takšno gibanje, kot je bilo doslej. Obračun Odbora za vprašanja združenega dela Odbor za vprašanja združenega dela je v dvoletni mandatni dobi imel 7 samostojnih sej, 11 skupaj z Odborom za gospodarjenje, eno pa z delavskim svetom. Odbor je v svoji mandatni dobi obravnaval vprašanja organizacijske, kadrovske, socialne in splošne narave — obravnaval je konstituanto odbora — pregledal delo dosedanjega upravnega odbora — razpisal mesto direktorja tehničnega sektorja in se nato odločil za ing. Petrička — obravnaval je plan štipendij, odobril štipendije na podlagi javnega razpisa in potrdil poslovnik o dodeljevanju štipendij za I. 1971/72. — odobril izredne dopuste za strokovno izpopolnjevanje oz. šolanje članov naše delovne skupnosti in za športna tekmovanja — odobril nagrade za delo praktikantom med šolskimi počitnicami — na podlagi predloga komisije za izume in tehnične izboljšave je odobril nagrade za naše delavce, ki so podali koristne predloge in izboljšave — o.bravnaval je problematiko proizvodnje in odpremnih rokov ter s tem v zvezi sklenil, da je treba delati v proizvodnih obratih in pri montaži smuči tudi v podaljšanem delovnem času — po pooblastilu posebnega sklada delavskega sveta je odbor odobril dodatne dopuste delavcem na tistih delovnih mestih, ki so zdravju škodljiva — odobril je strokovno izpopolnjevanje članov delovne skupnosti oz. plačilo tečajnine za tuje jezike — odobril je izredne dopuste za specializacijo v tujini in za športna tekmovanja — obravnaval je razne organizacijske probleme podjetja — imenoval je občasne komisije za ocenjevanje pripravnikov in na podlagi strokovnih ocen teh komisij je pripravnikom tudi ukinil pripravniški staž — razpisal je natečaj za dodelitev kreditov za gradnjo in nakup stanovanj in odobril kredite v okviru Pravilnika — imenoval je predstavnike podjetja v razne predstavniške organe občine, združenja, skupnosti in imenoval sodnike porotnike — odobril je nagrade na predlog požarno-varnostne službe. Zaradi koordiniranih in enakih odločitev sta oba poslovna odbora na skupnih sejah obravnavala: — inventurne razlike na dan 31. decembra 1970 — zaključni račun za 1. 1970, 1971 — povišanje osnov kategorij na podlagi rezultatov v I. tromesečju — probleme glede gibanja osebnih dohodkov v letu 1971 — delitev sklada skupne porabe — gospodarski plan za leto 1971, 1972 — nekatera dopolnila v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi osebnih dohodkov — samoupravni sporazum pred potrditvijo na delavskem svetu — Pravilnik o oblikovanju cen — odobrila sta nagrade zaslužnim delavcem ob 25-letnici obstoja podjetja — obravnavala sta gradivo oz. predloge za izdelavo akta o sistematizaciji • spremembe o sistemu delitve OD • izhodišča za gospodarski plan 1971, 1972. Poročilo komisije za... (Nadaljevanje z 2. strani) opravil, je že pripravil tudi predlog; treba ga je le še pregledati in vskla-diti tako, da bo tudi pripravljen za obravnavo. Poročilo, ki sta ga bolj strokovno dopolnila predsednika odbora za gospodarjenje in odbor za vprašanja združenega dela, zajema vso bistveno aktivnost in gospodarjenje v preteklih dveh letih. Iz tega lahko povzamemo, da — je bilo delo samoupravnih organov naporno, vendar dokaj uspešno, — je bilo delo uprave in odgovornih strokovnih služb v obdobju inflacije zelo težavno, — je kolektiv delal usklajeno in gospodarno, — so osebni dohodki, sicer v današnjem času nezadovoljivi, na najvišjem možnem nivoju, ki ga določa sporazum, — dokončna investicija daje pogoje za dobro gospodarjenje, imajo naši organi upravljanja vse pogoje za uspešno gospodarjenje, če bodo kmalu uspešno rešena vprašanja stabilizacije v zveznem merilu in če bodo instrumenti novih carinskih, deviznih in davčnih predpisov stimulativni. Prav na teh področjih bodo imeli organi upravljanja pred seboj težko in odgovorno nalogo, posebno če upoštevamo še slabo prodajo smuči povsod po svetu zaradi nekaj izredno slabih zim in težke prodajne pogoje za čolne. Gospodarski položaj Elana je v nestabilnem jugoslovanskem položaju sicer zelo resen, vendar ne kritičen. Treba bo dosti naporov, da bomo prebrodili te težave. Ob koncu poročila bi se rad zahvalil vsem svojim sodelavcem, članom delavskega sveta, odborov in komisij za njihovo izdatno pomoč v preteklem mandatnem obdobju. Vsi, ki sedaj odhajamo, želimo vam novim veliko uspeha, ki bo plod marljivega dela, medsebojnega razumevanja in pametnega odločanja, posebno v bodoče, ko se prav organom upravljanja prepušča mnoge več kompetenc in odgovornosti. K. S. Stare lesene barake — upravne zgradbe in skladišča ni več. Staro se menja z novim, sodobnejšim Akcija 1972 - leto kakovosti v Jugoslaviji Pomembnost kakovosti za uspešnost gospodarjenja in za življenjski standard je bila že prej v drugih deželah povod za organiziranje podobnih akcij. V Veliki Britaniji je bila takšna akcija izvedena že leta 1967, na Čehoslovaškem pa 1969. Na Danskem poteka taka akcija kontinuirano od leta 1960 pod imenom »mesec kakovosti«. Navedene akcije so prinesle pomembne rezultate. Vzemimo za primer Veliko Britanijo, kjer so to akcijo pripravljali polna štiri leta. Povod zanjo so bili rezultati ankete, ki jo je leta 1962 organiziral Britanski svet za produktivnost. Po ocenah ima dežela letno 12 000 do 15 000 milijonov funtov izgube zaradi slabe kakovosti, kar je pribl. 5 % nacionalnega dohodka. Glavne akcije je v letu kakovosti 1967 financirala britanska vlada. Akcijo je organiziral Nacionalni svet za kakovost, ki so ga sestavljali pomembni predstavniki angleškega gospodarstva in družbe. Rezultati so pokazali, da je akcija v celoti uspela, ne samo zaradi finančnega efekta, ampak tudi zaradi trajnih rešitev, ki so omogočile nadaljnji napredek angleškega gospodarstva. Akcija je imela pomemben vpliv na spremembo mišljenja vodilnih kadrov v podjetjih in ustanovah. Odločili so se, da bodo pri šolanju bodočih strokovnjakov posvečali več pozornosti temam o kakovosti izdelkov. Doseženi rezultati v podjetjih so bili povod, da se akcija nadaljuje in si prizadeva za izboljšanje kakovosti. Zamisel za akcijo »1972 — leto kakovosti v Jugoslaviji« izhaja iz stališča, da kakovost izdelkov in uslug ni odvisna samo od vsakega udeleženca v proizvodnji, ampak tudi od splošnega stanja v družbi. Predvideno je, da bo popoln program akcije leta kakovosti zajel vse nivoje naše države. Vsak organ in inštitucija, družbeno-politična skupnost in gospodarska organizacija mora imeti določen konkreten program za leto kakovosti. Pri tem bi bilo priporočljivo, da bi bil pri formiranju programa vključen na najprimernejši način celoten kolektiv. Kaj bi želeli doseči v letu kakovosti? — v čim krajšem času temeljito spremeniti način gledanja na probleme kakovosti — prizadevanje za kakovost izdelka je naloga vsakega posameznika in ne samo strokovnjakov in določenih služb, ki so zadolžene za kontrolo kakovosti — aktivirati je treba vse proizvodne in družbene sile, da bi kvaliteta dosegla svetovno raven. Postati moramo konkurenčno sposobna dežela, ki ne bo več prodajala svojih izdelkov po cenah, ki bi bile nižje od tistih, ki veljajo na svetovnem trgu. Leto kakovosti pomeni začetek dela za trajno rešitev problema kakovosti. Ce bomo svoje naloge izpolnili, bomo zagotovo prispevali k boljšemu stanju naše ekonomike, obenem pa bomo izboljšali tudi življenjski standard vseh delovnih ljudi. Organizacija in potek akcije: Pokrovitelj akcije »1972 — leto kakovosti v Jugoslaviji« je predsednik SFRJ tovariš Tito. Njegovo pokroviteljstvo ni zgolj formalnost, ampak dokaz pomembnosti te akcije, ki bo potekala v okviru stabilizacijskih ukrepov, katerih inicia-tor je prav tovariš Tito. Najpomembnejše naloge ostalih udeležencev te akcije so: Zvezna skupščina bo na predlog Zveznega izvršnega sveta sprejela zakone glede zavarovanja kakovosti izdelkov in uslug v proizvodnji im prometu. Zvezna skupščina je formirala Svet leta kakovosti na čelu s predsednikom ZlS-a tov. Bema-lom Bijedičem. Svet leta kakovosti bo iniciator za začetek in koordiniranje akcije, skrbel bo, da akcija ne bo samo začasna, spodbujal bo izdelavo lastnih programov dela v vseh delovnih organizacijal\ aktiviral bo tisk, radio, televizijo in druga sredstva javnega informiranja, da bodo obveščali javnost o politiki in ukrepih glede kakovosti izdelkov in uslug. Republiške, pokrajinske in občinske skupščine, gospodarske komore ter družbeno-politične organizacije bodo izdelale letne programe v okviru te akcije. Težišče aktivnosti v letu kakovosti pa bodo delovne organizacije. Zaradi tega bo uspeh pretežno odvisen od uspešnega izvajanja akcije v teh organizacijah. V vseh delovnih, proizvodnih, znanstvenih in uslužnostnih organizacijah je treba sestaviti odbore za Leto kakovosti. Ti odbori, v katerih morajo sodelovati najboljši strokovnjaki in vodstveni kader sektorjev in služb, morajo izdelati lastne programe aktivnosti v Letu kakovosti in skrbeti, da bo ta program tudi izpolnjen. Akcija »1972 — leto kakovosti v Jugoslaviji« se je začela 13. maja 1972 ob otvoritvi Mednarodnega sejma tehnike v Beogradu. Predvideno je da se bo le-ta končala septembra 1973 na Zagrebškem velesejmu, kjer bodo sumirali rezultate akcije. dipl. ing. Krmpotič Mladen Odbor za gospodarjenje Odbor za gospodarjenje je imel v mandatni dobi 7 samostojnih sej, 11 pa skupaj z Odborom za vprašanja združenega dela. O skupnem delu je že poročal predsednik Odbora za vprašanja združenega dela. Odbor za gospodarjenje je obravnaval vprašanja prodaje, nabave in finančnega poslovanja. Na samostojnih sejah je obravnaval: — konstituanto odborov — delo dosedanjega upravnega odbora — delo organizacij, ki obstojajo v okviru podjetja. Za njihovo osnovno, kulturno in športno dejavnost jim je odobril dotacijo — v okviru celotnega plana je odobril nabavo posameznih osnovnih sredstev — odobril je dotacijo Skupščini občine Radovljica za kritje skupnih potreb, predvsem za komunalno dejavnost in narodno obrambo — obravnaval je periodična poročila — imenoval je inventurne komisije za popis vseh sredstev dne 31. cembra 1970, 1971 — dodelil je razne dotacije gasilskim oz. poklicnim društvom in drugim — obravnaval je nabavo dodatne opreme za zaključitev investicije in nabavo opreme za civilno zaščito — obravnaval je inventurne razlike, ki so bile ugotovljene 31. decembra 1970/71 — v okviru programa je odobril nabavo in odprodajo osnovnih sredstev — potrdil je cenik za sezono 1971/72 — imenoval je inventurne komisi-sije. Obisk g. Shakespearea v Elanu Nesreče pri delu v prvem polletju 1972 Ob svojem obisku v ZDA je ing. Osterman povabil g. Shakespearea častnega predsednika delniške družbe Shakespeare, ki zastopa Elanove interese v Ameriki, naj obišče našo tovarno. Tako je g. Shakespeare v svoj prvotno predvideni program potovanja po Evropi vključil tudi našo deželo, ki je še nikdar prej ni obiskal. Po ogledu tovarne se je zelo pohvalno izrazil o delu in pridnosti naših delavcev ter o vzorni disciplini v vseh naših obratih. To priznanje je laskavo tembolj, ker je g. Shakespeare tudi sam tehnično izobražen. Dejal je, da pozna dosti podobnih zvrsti proizvodnje in da dobro ve, kako težko je držati red in disciplino. G. Shakespeare vidi v Elanu dobre pogoje za razširjeno sodelovanje, ne le pri smučeh, ampak tudi na drugih področjih. Zato z velikim optimizmom pričakuje rezultate medsebojnega sodelovanja. Njegov obisk ni bil direktno vezan na posel, ampak je imel namen, pobliže seznaniti vodilne predstavnike obeh firm, kar je velikega pomena za naše bodoče tesnejše kontakte s to firmo. V prvem polletju tega leta je bilo v podjetju 15 nesreč pri delu. Z ozirom na poprečno število za poslenih (830) je to 3,6 % nesreč. Poprečno se je ponesrečil torej vsak 57. delavec. Zaradi nesreč pri delu je bilo izgubljenih 225 delovnih dni ali 15 delovnih dni na posamezno nesrečo. V prvem polletju tega leta ni bilo težje nesreče pri delu; le štiri nesreče so zahtevale nekoliko daljše bolovanje poškodovancev. 1. Dne 13. 1. 1972 se je delavcu K. E. v oddelku za polizdelke metalnih smuči utrgal pri žaganju list ozkolistne tračne žage. List mu je poškodoval kazalec desne roke, delavec pa je zato izgubil 44 delovnih dni. 2. Dne 24. 1. 1972 je delavcu A. M. v strojni delavnici smučarskega obrata zagrabilo desno roko potisne naprave pri stroju za dolžinsko spajanje (DIMTER). Izgubljenih je bilo 46 delovnih dni. 3. Dne 24. 2. 1972 je delavcu I. S. v strojni delavnici smučarskega obrata iz večlistne krožne žage vrglo iveri lesa v obe roki. Izgubljenih je bilo 23 delovnih dni. 4. Dne 11. 4. 1972 je delavec L. M. zaposlen v obratu vzdrževanja, razkladal vagon na železniški postaji Lesce-Bled. Pri tem delu so mu vrata vagona priprla stopalo desne noge. Izgubljenih je bilo 28 delovnih dni. Ostale nesreče v prvem polletju tega leta so bile lažjega značaja in so zahtevale le krajše bolovanje. Ce analiziramo vzroke nesreče pri delu, lahko ugotovimo, da je bilo največ nesreč pri strojih in napravah (7) ter pri transportu in manipulaciji (7). Glavni vzrok nesreč je bila neprevidnost (5), sledi nevaren način dela (3), tehnično-varnostne pomanjkljivosti (3), kršenje varnostnih predpisov (3) ter ostali vzroki (1). V primerjavi z istim obdobjem lani lahko ugotovimo, da se je število nesreč zmanjšalo. To je vsekakor vzpodbuden rezultat, ki pa nas ne sme uspavati. Vložiti moramo še več truda in prizadevnosti, da zmanjšamo število nesreč pri delu, predvsem tistih, ki zahtevajo daljšo dobo bolovanja. Bojan Zajc UREDNISKO-REDAKCIJSKI ODBOR: dipl. ing. Petriček Peter, dipl. ing. Marinšek Bojan, Ivan Brajnik, prof. Kapus Milica, Kolman Franci — UREDNIK: Knafelj Slavko — TISK: Gorenjski tisk Kranj CE B K M1 Lesariada 72 — ocena odlično Elanovo 2. mesto zasluženo je padlo 514 borcev, 570 prebivalcev pa je zgubilo življenje kot talci, v internaciji ali ob bombardiranju. Občina Cerknica ima 7 narodnih herojev. Organizator III. lesariade — športnih iger lesno industrijskih delavcev v Sloveniji Je bila tovarna BREST pohištva iz Cerknice. Cer-klancl so se temeljito pripravili na to športno manifestacijo in gre jim naša Iskrena zahvala za odlično pripravo in Izvedbo teh športnih iger. Med drugim smo se počutili kot doma, občudovali smo njihove organizacijske sposobnosti, prijaznost in prisrčen sprejem. Poseben poudarek pa je slovesnosti dala parada vseh nastopajočih, ki je pomenila prijetno novost v dosedanji praksi. Cerknica je upravno in gospodarsko središče občine, ki obsega 48.000 ha osrednje Notranjske in šteje nekaj nad 14.000 prebivalcev. V občini je 127 naselij, naj večja pa so Cemica s 2.290 prebivalci, Rakek s 1500 prebivalci in Stari trg-Lož z 890 prebivalci. Naselja so razprostranjena v cerkniški in loški kraški dolini, na Bloški planoti in v Vidovskih hribih ter v gozdnati Menišiji. V preteklosti je živelo prebivalstvo v glavnem od kmetijstva in gozdarstva, med obema vojnama pa je bila jugoslovan-sko-italijanska meja dodaten vir zaslužkov (tihotapstvo in prekupčevanje). Po drugi svetovni vojni sta se razvili lesna in kovinska industrija, tako da je danes zaposlenih tu že nad 4.300 prebivalcev. Ozemlje je bilo naseljeno že v predrimski dobi. Že tedaj je vodila tovorna pot prek Bloške planote na Hrvatsko. V rimski dobi pa je taka velika pot vodila iz Trsta do tedanje Emone. Cerknica je zato pridobila na gospodarski moči in dobila s tem trško pravico že v XI. stoletju, proti koncu srednjega veka pa je dobil te pravice tudi Lož zaradi gospodarske in obrambne pomembnosti. Med zadnjo vojno je bilo to ozemlje važno zatočišče partizanov in prizorišče krvavih napadov okupatorja in njegovih pomagačev. Požganih je bilo 15 naselij, v borbi Ob razglasitvi rezultatov REZULTATI: KEGLJANJE ZENSKE: Med 18. ekipami je ženska ekipa ELAN zasedla dobro 7. mesto. Majda Dobida najboljša med vsemi tekmovalkami lesariade. ODBOJKA ŽENSKE: Med 12. ekipami je bila ELANOVA na zelo dobrem 4. mestu. STRELJANJE ŽENSKE: Nastopilo je 16 ekip. Naša je dosegla zadovoljivo 7. mesto. ŠAH ŽENSKE: Med 9 ekipami je 4. mesto za naše šahistke odličen uspeh. Samo točka več, pa bi bile lahko druge. Naši športniki v paradi na III. lesarladi 72 Najuspešnejši in — najsrečnejši KEGLJANJE MOŠKI: 5. mesto med 30 ekipami ni kar tako, vendar naši kegljači niso izpolnili pričakovanja. Bili so vsekakor favoriti v tej disciplini. Bo pa drugič bolje! Med prvo uvrščeno ekipo Bresta in našo na petem mestu je bilo le 14 kegljev razlike. MALI NOGOMET MOŠKI: Nastopilo je 25 ekip. Naši so dosegli zadovoljivo 11. mesto. Več tudi nismo pričakovali. ODBOJKA MOŠKI: Naši odboj-kaši so zaslužili PRVO BRONASTO MEDALJO. 3. mesto med 16 ekipami je odličen uspeh, čeprav bi z malo več sreče lahko segli najmanj po srebru. Izgubili so le eno tekmo. ŠAH MOŠKI: DRUGA BRONASTA MEDALJA. Izredno borbeno Elanovo moštvo je s tretjim mestom med 21 ekipami dokazalo svojo visoko kvaliteto v šahu. (Nadaljevanje na 6. strani) Panorama Cerknice NASA SMUČINA 5 Kadri v maju in juniju 1972 Zaposlil so se: Francka Ropič — administratorka — kot operater v elektronsko računskem centru; Jožef Mužan — delavec — pri mizarskih delih v obratu smuči; Marjan Klinar — delavec — kot pomožni delavec v prodajnem sektorju; Drago Demšar — KV električar — kot električar v pomožnem obratu; Vinko Globočnik — strojni tehnik — kot pripravnik v tehničnem biroju; Janez Krivic — avtomehanik — kot remontni ključavničar v pomožnem obratu; Delovno razmerje v tovarni so prekinili: Jožefa špicilin — PK delavka — zaposlena pri montažnih delih v obratu smuči — po sporazumu; Jana Čadež — zobarski asistent — zaposlena pri obračunavanju osebnih dohodkov — po sporazumu; Dušan Langus — delavec — zaposlen kot skladiščni delavec v skladišču gotovih izdelkov — v JLA; Dragomil Pintar — strojni tehnik — zaposlen kot planer proizvodnje v tehničnem biroju — v JLA; Mirko Kobilica — delavec — zaposlen kot skladiščni delavec v skladišču surovin — samovoljna zapustitev dela; Franc Dežman — strugar — zaposlen kot brusilec orodja v pomožnem obratu — po sporazumu; Franc Pretnar — orodjar — zaposlen kot remontni ključavničar v pomožnem obratu — odpoved delavca; Jože Rozman — delavec — zaposlen pri mizarskih delih v obratu smuči — v JLA; Damjan Dolinar — delavec — zaposlen kot skladiščni delavec v pripravi lesa — sporazumno. Poročili so se: Marija Kolman — tajnica v Inštitutu; Andrej Vogelnik — remontni ključavničar v pomožnem obratu; Marjeta Resman — delavka v obratu smuči; Ivan Božiček — delavec v obratu čolnov. Vsem novoporočencem iskreno čestitamo in želimo mnogo zadovoljstva na novi življenjski poti. Rodili so se: Stanku Bijolu — deček, Bogomiru Kejžarju — deklica, Janku Grmu — deček. Lesariada 72... (Nadaljevanje s 5. strani) vrednotenje delovnih mest. Zavod ZLATA MEDALJA. Naši strelci so v znak priznanja prejeli poseben pokal Strelske zveze Slovenije. Boris Kozinc in Tone Peinkicher sta bila najboljša strelca prvenstva. Prvo mesto, ki so ga naši strelci na tihoma pričakovali, je med 27 ekipami edinstven uspeh. Naši strelci več kot odlični KONČNI REZULTATI: Skupno število nastopajočih mesto točk ekip 203 Brest Cerknica 1 161 Elan Begunje 2 146 Jelovica Škofja Loka 3 121 Tov. meril Slov. Gradec 4 119 Marles Maribor 5 117 Meblo Nova Gorica 6 114 Stol Kamnik 7 HI Savinja Celje 8 108 Novoles Novo mesto 0 10*i KLI Logatec 10 98 LIK Kočevje 11 77 LIP Bled 12 77 Javor Pivka 13 67 Lipa Ajdovščina 14 65 LIP Slov. Konjice 15 63 Lesonit Ilirska Bistrica 16 60 LIKO Vrhnika 17 54 GLIN Nazarje 18 50 Oprema Izola 19 43 LIP Slovenj Gradec 20 42 Nova oprema Slov. Gradec 21 38 Alples Železniki 22 38 Stil Koper 23 34 Inles Ribnica 24 33 Slovenijales Idrija 25 21 ZLIT Tržič 26 20 Krn tov. poh. Klavže 27 18 OLES Postojna 28 17 Kopitarna Sevnica 29 14 Hoja Ljubljana 30 10 TAPO Ljubljana 31 6 Stilles Sevnica 32 5 Lesograd Kozina 33 ■ ■ 2 Informacija Iz »Dnevnega obvestila«, ki ga oddelek za informacije Ljubljanske banke posreduje svojim podružnicam, je v štev. 108 z dne 6.6. 1972 med ostalim tudi sledeča informacija: »Fischer in Humanic ustanovila Osterr. Šport AG — Družbi Fischer — Kiistle (proizvodnja smučarske in športne opreme) in štajerska družba Humanic so ustanovile novo družbo Osterr. Šport AG z osnovnim kapitalom 300 milij. šil. in prognoziranim prometom 600 milj. šil. Pri novi družbi bo Fischer udeležen z 90%. Družba Humanic je na novo druž- bo prenesla proizvodnjo in prodajo smučarske obutve. Tako bo možen boljši nastop na inozemskem trgu ter večji izvoz avtrijskih športnih proizvodov (TA).« VIŠJA SOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ RAZPISUJE VPIS V STUDIJSKO LETO 1972/73 Kandidati se lahko vpišejo v: 1. organizacijsko smer z organizacijsko-proizvodno usmeritvijo in z organizacijsko-poslovno usmeritvijo 2. računalniško smer V šolo se lahko vpišejo: 1. brez preizkusnega izpita kandidati, ki so končali štiriletno srednjo šolo; 2. s preizkusnim izpitom: a) kandidati, ki so uspešno končali triletno srednjo šolo industrijskega ali drugega gospodarskega značaja oziroma upravno administrativnega značaja in ki imajo najmanj 3 leta prakse na delovnih mestih, ki so povezana z organizacijo dela, se lahko vpišejo na šolo, če opravijo preizkusni izpit iz matematike, iz nacionalnega jezika in iz družbene ureditve SFRJ; b) kandidati, ki niso končali šol pod 1. in 2.a, se lahko vpišejo, če so najmanj 8 let opravljali delo, ki je povezano z organizacijo dela, in opravijo preizkusni izpit iz matematike, nacionalnega jezika, družbene ureditve SFRJ, fizike, kemije in zgodovine. Predavanja za redne študente bodo v Kranju, za izredne študente pa bo šola predvidoma organizirala predavanja v Kranju, Ljubljani, Celju, Mariboru, Velenju, Sevnici, No- vi Gorici in Kopru. Podrobnejše informacije dobijo interesenti v tajništvu šole, Prešernova cesta 11/11, telefon 22-834 in 22-846. IZ SANJSKIH BUKEV »A« AKTOVKA: imeti jo: Stekel pes te lahko ugrizne. AKTOVKA, najti jo: Noseča žena te bo ostro pogledala in dobil boš ječmen. AKTOVKA, pozabiti ali izgubiti jo: Imel boš garje ail pa se boš zastrupil s pokvarjeno jedjo. AKVARIJ, videti ali imeti ga: Po svoji naravi si podoben psu, zato te vsa okolica sovraži. AKVARIJ, živeti v njem: Ker imaš rajši živali kot ljudi boš po smrti jedel samo konjska jetra. ALKOHOL vonjati: deževalo bo ves teden. AMAZONKA: Prepir, dobil boš trmoglavo ženo, če je že nimaš. ASTRONAVT, videti ga: Možganski podvesek ti narobe deluje. ATOMSKA vojna: Poročil se boš z bojevito ženo (možem), sedem let se bosta prepirala, nato bosta živela najsrečnejši zakon. AVTOMOBILSKA nesreča, videti jo: Bolel te bo trebuh. AZBEST: Zelo hudi časi. Trim, trim, trim ZAHVALA Ob težki izgubi drage mame MARIJE JARC se lepo zahvaljujem sodelavcem Inštituta za podarjeni venec kakor tudi vsem za izrečeno sožalje žalujoči sin Valentin in domači ZAHVALA Ob težki izgubi dragega očeta FRANCA ŠPIKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so mi izrekli sožalje, posebno pa še sodelavcem kovinskega oddelka za denarno pomoč namesto venca na grob. Žalujoča hči MARIJA SPIK in drugo sorodstvo SKI DIVISION 241 E. KALAMAZOO AVE. KALAMAZOO. MICHIGAN 49001 For additional informution, call Sara Hoffman (616) 344-0101 Naše trgovsko predstavništvo v ZDA. — Več o tem v naslednji številki DOPISNIKOM IZ OBRATOV Ce želimo izboljšati kvaliteto lista »Naša smučina«, moramo tudi sami kaj prispevati. V zadnjem času upravičeno prejemamo kritiko na vsebino našega lista. Predvsem je slišati, naj bi list priobčil več iz življenja in dela iz našega podjetja. Potrebni bi bili tudi vedri članki, zdravi dovtipi in kritika. Popolnoma se strinjamo, vendar — če nimaš, ne moreš postreči. To lahko popravimo samo z združenimi močmi. Zato vas ponovno vabimo, da postanete tudi vi naši dopisniki. Dopolnimo vrzeli, ki jih opažamo v našem listu in prepričani smo, da bomo tako vsi zadovoljni. Uredniški odbor