Priporočujte se svetnikom božjim. (Ponlovenil I. T.) Povedati vam hočem, ljubi otroci, pripovedko, ki nam kaže moS krist-janske pobožnosti. Pripovedka ali pravljica je slučaj, ki ga znabiti nikoli ni bilo, a vendai je tudi mog66; vsakako je zel6 neverjetao, da bi se bilo kdaj kaj tacega zgodilo. Taka pripovedka prehaja že mnogo in mnogo let Od ust do ust človeškega rodii; oH so jo pripuvedovali siuu, 8in zopet sto- 98 jim otrokom i. t. ci., ker str&r ia nank, ki ga ima pripovedka v sebi, je lep, pobožen iu večjidel na podlagi katoliike vere osnovan. Naj bo človek ka-koršne koli vere, kdor ima čisto in bogaboječe srcč, dopala ss mn bo taka priprosta pripovedka, ki živi v ustih prostega naroda, da-st je neverjetna, ne-zanesljiva in največ le gola izraištjija. Posebuo pri nas Slovauih imanio ogronino Stevilo tacih pripovedek, ki niao nikjer pisane, ter se le pripovedu-jejo od roda do roda. Bil je nekdaj zeI6 čestit in pošten človek, po rokodelstvu tesar. Eer je bil tesar dobor kristjan, zato se je posebno rad pripoioiieval pornočnifcu (patroEu) svojega ceha, sveterau očaku Jožefu. Gotovo znate, ljubi otroci, da je bil sv. Jožef rokodelec, ubog tesar v Nazaretu. Pobožni tesar, o ka-terem nam pripoveduje pripovedka, napravil ]e na 6ast av. Jožefu veliki oltar v farnej cerkvi. Na vsak steber vffikega oltarja postavil je po jedtio krasno izdelano orodje svojega rokodelstya. Na prvi steber je postavil pilo, na drugi aekiro, aa tretji sveder i. t. d. Vsak, kdor koti je stopil v cerkev in si ogledal včliki oltar, čudil se je njegove] lepoti, a uajbolj se je vaaceaiu dopalo po jedno tesarsko orodje na vsacem stebru velikega oltarja. 0 kata) je bilo vse to Iep6! Ni Sudo, da je Bog, postavši človek, toliko Ijubil siro-maštvo, rokodelstvo ia delo priduih Cloveakih rok, ako se tudi nam vse to toliko dopado. SiromaSnega tesarja zadeue velika nesreža. Umtla mu je žena, in kmalu za-njd poun-li mu so vsi otroci razven jedino hiierke. Ko so je ubogi tesar že do dobrega postaral, izboli in naposled še cel6 oslepi. Z veliko po-trpežljivostjo je prenašal aironiak avojo nesrečo in veduo ga si videl veselega iii zadovoljnega, kajti vdal se je v božjo voljo ia trdno je upal v pomoč svojega pomofinika sv. Jožefa. Zna se, da slepi starec zdaj ui mogel veS opiavljati svojega votodelstva, a njegova uboga hčerka, katera ga je ljubes-njivo p&zila ia m« stregla, tudi ni mogla mnogo zaslužiti s svojiina ro-kauia. Zatorej razprodata po malem vse, kar sta imela, a to ju pripravi r velike nadloge in pomanjkanje. Kmalu čuti staree, da se mu bliža smrt. In ker je bil dober kristjan, zato se želi spraviti z Bogoin in mirno timreti. Necega dne rece hcerki, da mu naj pokliče bilježuika, ker želi narediti po-slcdnjo oporoko. nOporoio, ljubi oCe!?" reče hSerka žalostna in objokana. nSaj nimate nid, oCe, kaj hočete potem komu zapisati ?" nDa, da, Ijubo moje defce,** odvrue o6e, nprosiui ta, da storiš, kar setii ti ukazal in da mi pripeljeS bilježnika." Hčerka, svojemu ožetu vselej pokorna, storf, kakor jej je bilo rečeno, da-si ni mogla uikakor razumeti očetovih beaed. Mislila si je, da oče le tak6 govorž, kev so v hudej vročinskej boiezni. Ko bilježuik sliSi o zadnjej volji umirajoSega tesarja, misii si, da je bil starec grd skoptih, ki je le hlinil svoje siromaštvo, ter da ima skrito in zakopano kje veliko bogastvo. Zato hiti k postelji nbozega bolnika, da bi zaslišal ujegoro posiedujo ro]jo, tev bi tudi sebi, to so zna, zakrpal stoj žep. — Ko je bilježnik že vs« pri-pravil io tudi zapisal prve besede v oporoki, ki 30: 7 inienu Boga Očeta in Sina in svetega Duba ¦— reče bolniku, da naj mu zdaj pov6 svojo po-slednjo voljo, da jo zapiše v oporoko. Iq bolnik mu odgovori tak6: 99 rSTOjo dušo izročain Bogii, sTOje tel6 zemlji, a za izvršitelja svoje oporoke in za očeta svojej h&vi imenujera svojega pomočnika iu v&niha sv. Jožefa." Komaj da bolnik to izgovori, uinriS srečno in inimo, kakor umrii samo tisti, kateri v Boga verujejo, vanj zaupajo in ga ljubijo, ter imajo čisto Test. Bilježnik otide, ter se jezi, da si ni zaslužil niti krajearja pri tej oporoki. A hSi ostane sama v največjej sili in nadlogi. Sirota ni zuala, kako bi kupila trugo nravletnu očpfa niti s čim bi plačala spreTod, ker ni bilo krajcarja pri hisi. Ko tako žalostna iii jokaj6fi kleči pri postelji mrtvoga ofieta, stopi v sobo neznau in zeW star človek. Na licih ae mu vidi milina in Irotk6st. Zagrnjeji je bil v dolg, temnorujav plaSč, avdesnej roki je imel drenovo palico. ^Ceraii jokaš," hi^erka, ,,nagovori jo starec. ,,Ali ne ve§, da je smrt pr^stop v boljše življenje, v hišo nebeškega očeta. Bodi pridna, poštena in pobožna ter zopet najdeš očeta tamkaj gori v svitlib. nebe8ih." Nato jej roko podi in reče: nNe ekrbi in ue žaluj: vse to je moja skrb. Jaz ti denem vse v red in plačam, kar je plačati treba." In tako je tadi bilo. — Dobri starec otide, a kmaln se zopet vrne s trugo in mrtvaškim odeloiu ; spremljal gaje duhoTnik. In bil je sprevod ubozega tesarja, da-si zel6 pro.st, veadar spodoben in ganljiv. Za trugo je šel aeznaoi starec zel<5 otožen iu žalosten, ter je tolažil ubogo, zapuSčmio hiierko. Ko se vrnejo s pokopališča, rede dobri starec tesaijeTej hčerki: ,,Zdaj jaz otidem, a jutri se zopet povrnem." »Starec otide v bližnje mesto ter gre naravnost v MSo zeld bogatega in plemenitega goupoda. Neznanega stavca sluge ne pusW tak6j b gospodarju. Ali starec prosi, da ga naj puste, ker ima gospodarju uekaj posebno znaine-nitega poredati. Naposled mn dovolijo. Starec stopivši v sobo bogatega pM-mi6a, vpraša ga: nJe-li se še spominjate, gospod, itoega groznega viharja, ki ate ga pre-živeli na morji ? Je-li se spominjate, ko ste sli z vsein svojim premoženjejn iz Indije, a na morji DasUne hud vihar, ki preti potopiti vas in Tašo ladijo z vsem vašim premožeujetn ?" nDa, dobio se sponiiujam vsega toga," odgovori bogatin in se 6ndi, kako neznaai starec vse to tak6 dobro vž. rAli se tudi spominjata," nadaljuje starec, rda ste takrat obljubili t zakon vzefci iiajub6žnejše toda bogabojefie deklfe, katcro najdete v avojej domo-vini, ako vaui le dobri Bog reši življenje?" nDa, tudi tega ae še dobro spoininjam," odgorori bogatin, rali povejte mi vendar, odkod vam je vse to tako natanko znano, ker jaz o vsem tem nisem nikoinur niti DajmaDJše besedice povedal?" nIn ali b.očet6 svojo obljubo izpolmti?" vpraša staree, kakor da bi tte bil slišal bogatinovega vprašaaja. rTo se zna, da hoCom," reče bogatin, rin od srca mi je žal, da sem tako dolgo odlašal ter do zdaj Se nisem izpolnil stoijene obljnbe." nAli hočete, da vam jaz pokažem uajub6žnejše deklč v vašom kraji, ki živi v atrahu božjem ia ima vse dae lepe čedaosti na sebi, kisolinčvsacemu požtenemu dekletu?-1 rpraša zopet starse, 7* 100 nEad," odgovori bogatin; — njaz imain do Tas toliko zaupanje kafcor T nobenega druzega človeka, ter čutim v sebi neko posebno apoštovanje do vaše oaobe; pripravljen sem, da grem tak6j z vami." To rekši, vzame klobuk in gre z neznanim človekom. Kmalu piideta do hi5e rajncega tes&rja. V siromašnej sobici je bila teaarjeva hči sama, ter j« britko jokala po nmrlem očetu. In kaj bi se ne! saj sirota ni znala, kam bi se podala. Jedina njena podpora, dobri oče, poSi-vajo v hladnem grobu, a hišni gospodar, zel6 siiniv in neusmiljen človek, jej preti, da ttjo in ujeae stvari poineče iz liiše, ako mu skoraj ne pla6a stanovuino. Odkod naj vzame sirota denarjev, da plača trdega gospodarja? V tem stopi stareo 8 plemenitini gospodom t sobo ter tolaži ubogo hčer, rekoiS: nNe jokaj po poroki vsi se, ljuba trije skupaj moja; t?ojih /^""^V^N. sedelizamizo sadlog J0 eR&SLtoi \ T bogatiaovej skoraj konec. ir^Sm ^'' Pros' Evo glej! ta M??^^ tesarjeva hči, ki pride z ^^n"i^^^ nova žeaa, menoj, bogat .j^^BM^ IMi^v neznanega je človek in s-ctJSJT ia\ »li^T&^^ starca, naj bi doler krist- ^HiJPfj^ F^MS1^* Jima vendar jan; ou bo **r «B^^y^^L povedal, kdo skrbnlk, da, j^S^^—^^kM^^k nVistenaju te Tz&me i& V%iB^i\ iM^V) Ua je' "Bp°" avojo žen6. .. _^ ^^^Lrl^cV, ffifffc^ >/ dobi se tedaj, pripravi sta- ^*^^J^ "^^^lfer^^ T Tes'e tu<^ je bilo treba ^ggL %^i/^^ f ^ ^S^iSS «Jaz sem ubozemtt de- ^^^^Žr^llMfcifr-SažlSffŽ^'^ Jožef," reče kletu za po- ^ starec, n6ai roko. Ko so iati Jožef, ki jq bil tako srečen, da je bil ženin preciste device Marije in rednik pre-svetega deteta Jezusa. Kakor ti je znano, tvoj oče me je vea Sas za svojega žhljenja posebno spoštoTal in Sastil, a na smrtnej postelji me je imenov&l za izvržitelja svoje oporoke. Ia to sem tudi bil. Njegovo dušo sem spve-mil pred iice božje, a tel6 sem oddal materi zemlji. Pa tudi kakor tvoj skrbnik in vdruh izvršil seui svojo nalogo, ker te zapužcam sre^uo in pre-skrbljeno." V tem trenotku se razgrne strop, kakor da bi ae razmaknili dve granitni ploči. Iu glej! krasna sritloba zaaije po bogatinovej aobi, lepša kakor jutranja zarija, blestžč se sijajneje kakor solnce. V tej prekrasnej sVitlobi se pokaže božje dete, mali Jezus, iu reče: nPojdi, o6e, pojdi k inateri, ker te že po-greša." — Kato blagoslovi staree nilado zakonsko dTojico, kijepadla predeoj 101 na koleni, a potlej prijemši roko, ki mo jo je podalo dote Jezus, zgine v rajskej svitloti i njim v zraku. Vsaki dan, preljubi otroei, skrbč in pomagajo svetniki božji svojim žestilcem aa zemtji, a ptfmiieti je treba, da le v posebaib priložnostih ia le posebnim osobam po tako očitnem potii, kakor ste slišali v tej pripovedki. Pač bi bilo žalostno za nas, ako bi ne bili v nobenej zvezi z 6nimi, ki so pred naini tukaj živeli, ali pa §e cel6 bili na§i bratje in učitelji. Prežalostno bi bilo, da vse to prestane s smrtjo. Nu, denaSnja brezverska ddba, v katerej mnogi ljudjč malo ali ceM niiS ne irii do Boga, imenuje vse, kar se tiče vere, — fanatizem. Ali ne dajte se, ljubi otroci, nikoli mamiti in varati s sladkimi beeedami tacih ljndi. Fanatizem, Ijnbi otroci, je to, ako kdo trdovratno in z vso strastjfi ter očitno brani krivo mneDJe. A to, kakor vidite, je vse kaj druzega nego li to, ako se kdo nepremakljivo drži svoje prave Tere: kajti tak Clovek nima nobcne hndobne namčre, pa 8 tem tudi Boga ne žali, ker Bog satn nas je u6il in rekel, da ste vera in Ijubezen prvi čednosti krščanski. Id kakšno zlo bi tudi bilo, ako bi vi to pripovedko imeli za golo resnico? Jaz mislim, da nobeno, ker s tem bi le pobazali lepo vernost in podučljivoat svoje duše, kakor tudi nedolžnost in nepokvarjeoost svojega mladega srca.