knj3 Šentjur SEMI do 0 Sen i 32.: ŠENTJURSKE 1997 352(497 4 Šentjur) 0093032,7/8 i COBISS o J 9. 1997 IV &t: 7-Z ce*t—>- . _www— •»•««*>■ > uuutif izolacije NOVOTERM IN TERVOL... ............... izredno nizke cene in za večje nakupe \ DELOVNI ČflS: \ VSAK DAN: 830 - 16°" BREZPLAČNA dostava na dom \ ob sobotah: a00 -1200 — ' * 063/740-084 MOBITEL: 0609 624-091 GOj ZLATARSTVO MILAN GAJŠEK 3230 Šentjur, Drofenikova 16 (tržnica), tel.: 063/743-727 prodaja zbitega našjta P prodaja zbitega nabita P predebava starega zbita (poseben popust) P popravila vseh vrst nabita p izredno vebibg izbira ročnih ur in budilf^ NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! ■ prodaja JAPONSKIH IN KITAJSKIH BISEROV ■ H ročne ure SVVATCH | POSEBNA PONUDBA: - ovratnice od 7.000,00 SIT dabje - prstani od 3.000,00 SIT dabje P0SEBH0ST3 brezplačno graviranje antialergični uhani brezplačno prediranje ušes birmanska, krstna tiarlia P0SEBR0ST3 TEHNIČNA TRGOVINA Cesta Kozjanskega odreda 87a Šentjur Tel./fax: 063/741-329 Trgovina s ponudbo vodovodnega in elektro materiala, ogrevanja, orodja, barv, lakov, gradbenega materiala, keramičnih ploščic, sanitarne keramike, opreme za kopalnice, bele tehnike, akustike in gospodinjskih aparatov. termi* PONUDBA italijanska kritina m modul 3000 kosov 79,00 SIT/kom. * cement apno strešna okna VELUX 689.00 469.00 vse dimenzije po tovarniških cenah 1.839.00 2.399.00 1.199.00 7.499.00 okna Glin parket lamelni hrast S zidna barva 25kg uvoz betonski tlakovci betonske cevi 0100 in ostale cevi, pokrovi Zastopstvo: - VELUX STREŠNA OKNA - fasado JERANOVA Pričakujemo vas vsak dan od 7.30 dol 8. in ob sobotah ugodno od 7.30 do 12. urC' Šentjurske NOVICE UVODNA STRAN rrm Podiranje spomenikov Sploh ni res, da le barbari rušijo spomenike! Rušijo jih vse družbene skupnosti, ki spreminjajo svoje vrednote. Kolikor bolj so spremembe hitre, toliko bolj dosledno je čiščenje. Redke so vrednote, ki so takorekoč večne. Le spomeniki "večnim" zamislim in morda še tisti z izjemno izpovedno močjo ostajajo. Precej neprizadeto sem spremljal ljubljanske polemike o Podiranju spomenikov. Prebiral sem - priznam, tako bolj z enim očesom - argumente za in proti ter pritrjeval zdaj enim, zdaj drugim. Ko sem imel zadnjič v Ljubljani nekaj minut odvečnega časa, sem se celo sprehodil mimo "jeznega" (ali kričečega) Kidriča in se zvedavo zazrl v njegovo obličje. Ničesar nisem videl, ničesar spoznal. Preganjati pa meje začela misel, kaj neki bi storil s Kidričevim ali Kardeljevim spomenikom sam, če bi se slučajno moral o tem odločiti. Ni dvoma, Kardelj in Kidrič sta bila svoj čas velika moža slovenske zgodovine. No, morda sta to še danes. Iz spoštovanja do ljudi, ki sta jim očitno veliko pomenila, in so jima zato spomenik tudi postavili, sta nedotakljiva. Po drugi strani pa, tako razmišljam sam, sta vendarle zagrešila ne le veliko zgodovinsko napako temveč sta tudi nečloveško brutalno obračunala s svojimi drugače razmišljujočimi sonarodnjaki - političnimi nasprotniki. Primerjava s Hitlerjem ali Stalinom je verjetno pretirana, v bistvu Pa sta vendarle iz tega gnezda. Ne dvomim sicer, da sta vsaj večji del svojega življenja pošteno verjela v idejo, ki sta jo cenila mnogo višje od človeškega dostojanstva in življenja. In ker je njuna ideja očitno zelo blizu še mnogim državljanom Slovenije, si morda res zaslužita spomenik v središču slovenske prestolnice. Ali pa tudi ne! Dlje ko razmišljam, bolj čutim do njiju vse večji negativni čustveni naboj. Naenkrat mi je pred ljubljanskim Kidričem nelagodno: ne, ne gre niti za "večno" vrednoto niti za 'zjemno izpovedno moč. Ljubljanski Kidrič je strel v prazno. Pmv, zaradi mene, ga lahko tudi podrejo! Kuj pa lahko pokažemo v Šentjurju? Spomenik Dušanu Jerebu in Cvetki Jerinovi na Resevni je predvsem spomenik ljubezni in tragičnosti v življenju. Lahko bi celo rekel, da je lep. Tudi spominskim ploščam, ki označujejo rTlesta, kjer je preminul ta ali oni mladenič v partizanski uniformi, ne gre očitati napihnjenosti. Pravzaprav imamo en sam spomenik, ki bi utegnil biti sporen, to je spomenik padlim 0rcem, žrtvam fašizma in Franju Malgaju pred šolo. ^c> nikakor ne oporekam spominskemu obeležju padlim, čeprav 1 bilo prav, da bi se na kamnu znašlo še marsikatero drugo ime. udi Malgajeva ideja je še vedno neomadeževana. Slovenstvo, Za katero j e izgorel, ostaja naša misel, on pa romantični in tragični Racionalni junak, skorajda naš Robin Hood. Zasluži spomenik! 0c*a, ali ta naš kombinirani spomenik ne predstavlja prej nekakšno reklamo za šentjurski bodibilderski fitnes Scorpion kot pa spomin na tragične žrtve človeških zablod oziroma na mladeniča Malgaja, ki je s prefinjenim čutom zaznal nacionalno idejo svojega malega naroda in do dna izpolnil svojo zgodovinsko nalogo? Razgaljeno mišičasto telo v akciji, visoko vzdignjene pesti in glava z očmi, zazrtimi nekam v "svetlo prihodnost", so neštetokrat klišejsko uporabljeni in zlorabljeni simboli revolucije, nasilja, ki spreminja svet. Komu je pravzaprav sploh namenjen? Skratka, naš spomenik je skropucalo brez prave izrazne moči, ki ga kljub njegovi "monumentalnosti" pravzaprav nihče niti ne opazi. Zdi se mi, da nihče tudi ne bi opazil, če bi nekega dne enostavno izginil. Le, da tega Malgaj in žrtve vojne res niso zaslužili. Spomeniki so čudne zadeve, ki jih je težje rušiti kot postavljati! F.K. Območna organizacija Rdečega križa Šentjur vabi na krvodajalsko akcijo, ki bo v petek, 29. avgusta, od 7. do 13. ure v osnovni šoli v Šentjurju. Če vam vaše zdravstvene in druge okoliščine dopuščajo, pridite tudi vi in izpolnite svoje človekoljubno poslanstvo! Hotel Alpos Šentjur 063/743-905 NOVO !■ NOVO !■ NOVO! Universal Coontoar Wrap obraza z vrhmbjmi preparati, masaže, pedil(ura paket8x SOtAmJ 7.000,00 SIT Umetnost oblikovanja telesa s povijanjem in neprekosljlva moč posebne morske gline Prečiščevanje, revitalizacija In učvrstitev tkiva zagotavlja takojšnje rezultate: - zmanjšanje telesnega obsega - čvrstejše tkivo - zmanjšanje celulita - mehko in voljno površino kože - dobro počutje J i I 5 [l Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 23. septembra 19971 Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Seliškarjeva 10. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/713-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno. Naslov uredništva: Seliškarjeva 10, Šentjur. Telefon: 743-561. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-6o3-37277 KOMENTIRAMO Šentjurske novice Plače na Občini so še vedno tajne Ne vem, kaj piše v Zakonu o varovanju osebnih podatkov, toda če je z njim res predpisana tudi tajnost plač funkcionarjev in javnih delavcev, potem ga bo najbrž potrebno spremeniti. To, kar se dogaja v Šentjurju, ko občinski uradniki tudi najvišjemu oblastnemu organu v občini, to je Občinskemu svetu, kratko in malo rečejo, da ga njihove plače pravzaprav nič ne brigajo, Občinski svet pa takšno obrazložitev mirno požre, ni podobno ničemur več. Že ob sprejemanju proračuna so zlasti opozicijski svetniki zaman opozarjali, da so plačam namenjene proračunske postavke vsa leta med najvišjimi in da vse kaže, da se s plačami občinskih uradnikov in funkcionarjev dogaja nekaj nenavadnega. Podobno so razmišljali tudi nekateri svetniki iz vladajoče koalicije. Toda zahteva, da jim občinska uprava da popolno informacijo glede plač, izgleda, ni bila nikoli dovolj odločna oziroma jo je župan spretno otopil z izgovorom, da so plače v skladu s sprejeto sistemizacijo, ki jo je sprejel Občinski svet, plačilne liste pa svetnikom vedno na razpolago v računovodstvu. Prav, pa poglejmo! Pri vodji proračuna gospe Kopovi sem se napovedal, da želim kot občinski svetnik videti plačilne liste, porabo dnevnic in potnin. Ni problema, le še dovoljenje tajnice Jelenčeve si moram pridobiti, je bila vljudna. Prav, če je tajnica več od občinskega svetnika, pa naj bo! Gospa Jelenc je imela dopust. Šel sem k županu. Ker j e imel pomemben razgovor, jaz pa bolj malo časa, sem nagovoril gospo Kopovo, kije bila tudi namenjena k njemu, da se ona dogovori glede moje želje. Ko sem se čez dva dni z beležko v roki spet pojavil pri njej, je bil njen odgovor kratek: župan ne dovoli! Krasno! Aroganca je huda in sprenevedanja, upam, bo enkrat le konec, sem si mislil. Nič več ne bom tiho in če je vse kolikor toliko normalno, bi moralo v Občinskem svetu počiti. Pa sploh ne mislim, da se pri občinskih plačah dogajajo nevemkakšne grdobije. Gre le za preventivni "higienski ukrep", ki ga praviloma oblast za pravilno funkcioniranje vedno potrebuje, demnokratična oblast pa tudi sistemsko poskrbi, da je takšne higiene dovolj. V Šentjurju pač ne! Toda, kaj se sploh lahko zgodi? Čisto nič! Proračun je sprejet, izvrševalec proračuna je župan, ki mu Občinski svet, četudi bi bil složen, praktično ne more nič! Lahko si brusi jezik, prosi, grozi ali joče. Vseeno je. Župan je neposredno izvoljena in močna figura, ki se po sprejetih pravilih lahko gre tudi absolutista in avtokrata. V šentjurskem primeru, ko za županom zvesto stojijo - tudi takrat, ko le - ta dela neumnosti - vsi svetniki SKD in SLS ter večina iz SDS ter še nekaj posameznikov iz opozicije, ki so tako ali drugače koristno vezani na občinski proračun, je to dvakrat nič. Tega se prav dobro zaveda tudi Malovrh, ki se gre nedotakljivega velikega gospoda: demokracija je OK - toda le za oči in za navadne smrtnike. Grdinatova šola pač! Zdi se mi, da pri tem le pretirava. Račun bo verjetno prišel za njim v obliki nezaupanja v oblast. Žal bo izstavljen malo pozno, šele na prihodnjih volitvah. F.K. Koordinacija Tako se imenuje posvet predsednice OS Tatjane Oset s predsedniki v Občinskem svetu zastopanih političnih strank, ki ga navadno skliče nekaj dni pred sklicem seje. Koordinacija je pravzaprav edino organizirano sodelovanje strank na občinski ravni, žal pa praviloma izpade kot formalizem, ki ne pomeni prav dosti. Predsednica ga skliče največkrat po telefonu, predsednikom strank da v roke še topel predlog dnevnega reda in jih pozove, da o njem razpravljajo. Materialov za sejo seveda ni, kakšni pa bodo, največkrat tudi predsednica ne ve. Obrazložitev predvidenih točk je ustna in je prepuščena tajnici občine ali županu. Tu in tam se sicer da kaj pripomniti, opaziti, predlagati, vsebinski posegi v dnevni red pa skorajda niso mogoči. Največkrat pa tudi zaželjeni ne. Zakaj se je predsednica Osetova odločila za dopustniško sejo OS, zgodila se bo 25. avgusta, na koordinaciji, kije bila sklicana 6. avgusta, nismo uspeli zvedeti, ker jo je gospa predsednica očitno sklicala kar z morja, s katerega še ni uspela priti. Zato ji tudi nismo uspeli povedati, da na dopuste hodijo tudi drugi smrtniki, na primer občinski svetniki in pa tisti, ki naj bi se pripravili na prihodnjo sejo OS. Toda, če je nujno, je pač nujno! Predlagani dnevni red je bil rahlo razočaranje. Na njem seje znašla vrsta predlogov odlokov, ki se že vse leto valjajo po Občini. Je res treba o organizaciji krajevnih skupnosti razpravljati na "dopustniški" seji? Ali pa o oskrbi z vodo (ko nas voda vsak dan zaliva), o dopolnitvah odloka o zgodovinskih spomenikih, o uvedbi komunalnega nadzora itd.? Ne, ni! Je počitniška seja morda namenjena kakšni še neidentificirani točki dnevnega reda, ki potrebuje "bližnjico"? Recimo najetju kredita za izgradnjo podvoza? Menda tudi ne. Le "merodajni" v začetku septembra nimajo časa. Nekateri se bodo šli nadvse resno šolo, drugi mladoporočence, tretji še kaj tretjega, očitno pomebnejšega kot je dobro pripravljena seja Občinskega sveta. F.K. Telefonska centrala v Šentjurju odslej v celoti digitalna Delavci celjske poslovne enote Telekoma so te dni zaključili dela pri razširitvi šentjurske telefonske centrale. Skupna kapaciteta razširjene centrale je nekaj manj kot 3000 telefonskih priključkov. S to razširitvijo bo mogoče vse naročniške priključke, ki so doslej bili vključeni še na analogno telefonsko centralo, preusmeriti na novo digitalno. Tako zdaj ne bo več priključkov dvojčkov, nova centrala pa bo omogočala še mnoge dodatne storitve. Naložba je vredna nekaj več kot 35 milijonov SIT. 0.0- Šmarčan uspešno prodaja Šentjurianom V soboto, 19. julija, je bilo v Hruševcu živahno: Jagros d.o.o., družinsko trgovsko podjetje iz Mestinja, je slovesno odpiralo Supermarket. Slovesnost je sicer pokvaril dež, kljub temu pa je bilo tega dne v Jagrovi trgovini okrog 600 obiskovalcev, ki jih je družina Jager pogostila s pico in pivom. Jagrov Supermarket v Hruševcu ima 400 m2 prodajnih površin, 120 m2 gostinske ponudbe, v etaži Pa še okrog 350m2 nedokončanega prodajnega prostora. Trenutno je v njem zaposlenih 12 delavcev, večina iz Šentjurja, poslovodja pa je trenutno še g. Jager sam. Njihova specialnost je tako imenovana ponudba širokega asortimana, predvsem življenjskih potrebščin. Trgovina v Hruševcu je že četrti Jagrosov trgovski lokal, začeli so leta 1990 v Rogaški in nadaljevali v Kostrivnici in na Grobelnem. G. Jager, kako vam gre v Šentjurju? Kako ocenjujete svojo konkurenco? Moram reči, daje začetek presenetljivo dober. Vsi 80 mi sicer govorili, da lokacija v Hruševcu ni Pmva, a me niso prepričali. Moja opazovanja so kazala, da je tu tržna niša in po slabem mesecu Poslovanja lahko rečem, da je ta okolica potrebovala lokal s takšno ponudbo. Vsak dan imamo v trgovini okrog 300 strank, kar je osupljivo dobro. S konkurenco se ne obremenjujem. Mi imamo svojo poslovno politiko in svoje cene, ki so načeloma enake v vseh naših trgovinah. Lahko uiirno rečem, da je naše družinsko podjetje optimalno ekonomično organizirano in sposobno Preživeti ob konkurenčnih maržah. Nekaj prask smo imeli le s KEO. Trg je pač trg in se bomo morali navaditi drug na drugega. Ocenjujem, daje na tem prostoru dovolj dela za vse in zaradi nas ne bo nihče propadel, če bo delal solidno. Res pa je, l ^ar nam lepo dokazuje tudi Interspar, da so možnosti malih trgovin slabše." ^aJ pa vaše nagrajevanje kupcev s picami in Ivicami? "T Je nekaj običajnega. Mislim, da so ljudje zado-v°*jni in ni razloga, da bi te zadeve spreminjali." Načrti? Najprej izpiliti ponudbo in izoblikovati kadre. V aadstropje bomo verjetno šli s tekstilom, v kratkem Pa verjetno tudi v celovitejšo gostinsko ponudbo." ■1° vodenje tako velike firme obremenjujoče? Sploh ne! Delo mi je v zadovoljstvo. Še vedno mi °stane dovolj časa tudi za dopust." F.K. Blagovna praznuje KS Blagovna bo letos praznovala svoj krajevni praznik v soboto in v nedeljo, 23. in 24. avgusta. Kot je povedal predsednik sveta KS g. Peperko, datum njihovega praznika nima nobene zgodovinske osnove; kar takole se dobijo enkrat ob koncu avgusta ali v začetku septembra, pregledajo svoje uspehe in se poveselijo. Letošnje praznovanje bodo začeli v soboto popoldne ob 15. uri s šaljivo tekmovalnim pohodom od Blagovne do partizanske bolnice Zima. Ob tem nekoliko obnovljenem objektu, ki naj bi od letos dalje bil zaščiten tudi z občinskim odlokom kot kulturni in zgodovinski spomenik, bodo ob priložnostnem kulturnem nagradili najboljše učence, podelili krajevno priznanje in se tudi poveselili ter okrepčali pred gasilskim šankom. Partizanski golaž seveda ne bo manjkal. Nedeljo bodo zaznamovali gasilci z razvitjem praporja in veselico na Selah. In s kakšnimi delovnimi uspehi se lahko letos pohvalijo Blagovnčani? Z asfaltno prevleko na cesti v naselju Proseniško, javno razsvetljavo, asfaltom na cesti od graščine do Polaka, v Goričici in na Tanik. Predsednik Peperko pravi, da so spravili skupaj 10,4 milijona SIT! Prav, pa jim čestitajmo še mi! F.K. Pranje pri 0MV Istrabenzu odslej mehkejše Po dveh letih poslovanja so se pri C & C OMV Istrabenzu odločili za novo investicijo v novo avtopralnico. Gre za okroglih 100 000 DEM vredno investicijo, ki jo je zagotovil Hypolising iz Celja. Gospod Cmok, lastnik šentjurskega bencinskega servisa nam je povedal, kaj so za ta denar dobili: "Gre za najsodobnejšo avtopralnico ISTOBAL, ki omogoča popolnejšo in avtomobilu prijaznejšo nego. Pred pranjem s šamponom in krtačami avto pripravimo na pranje z razprševanjem posebne aktivne pene, ki načne umazanijo na laku. Ves postopek krmilijo 4 fotocelice, ki varno vodijo krtače preko vseh raznovrstnih avtomobilskih oblik, tako da le - te nikoli ne pridejo v neposredni trši stik s pralnimi napravami. Pranje zaključimo po želji naročnika s posebnimi komponentami za sušenje ali pa z vročim voskanjem. Pri slednjem gre za res odlično zaščito avtolaka, ki za določen čas zapre vse pore in odrgnine na njem. Postopek traja okrog 6 minut. Vso vodo recikliramo. Tudi sicer je ves postopek bolj ekonomičen od prejšnjega in upam, da vsaj eno desetletje ne bo zastaral." Ponudili so mi tudi reklamno pranje avtomobila. Ker so mi zagotovili, da jih lahko tudi pokritiziram, če ne bo v redu, sem seveda sprejel. Moram priznati, daje izgledalo povsem v redu. Slama še nekaj velja Ko sem v soparnem julijskem popoldnevu tradno porival svoje kolo skozi Gorico, mi je pogled pritegnil možak, ki je spretno polagal škop na streho za "lusthaus" na vrtu Grasselli-jeve gostilne. Splačalo seje ustaviti, kajti pokrivanje s slamo se vidi le še redko. Škofov Jaka z Bukovja je eden redkih mojstrov, ki svojo spretnost še uspešno prodaja širom po Sloveniji. "Tudi na televiziji sem že bil", seje pohvalil. "Ja, slama, to je odličma streha. Vsaj trideset let zdrži, če je škop dober. Škoda je le, da pravega škopa skorajda ni več dobiti. Le še na Kalobju so Mlakar in še nekateri, ki sejejo rž. Tale škop tule ni dober. Enkrat sem ga že zavrgel, toda če ni drugega, mora biti tudi takšen dober." Kvadratni meter slamnate strehe pride okrog 5000 SIT, Škofov Jaka pa jih na leto naredi tudi do 700. Naslednji dan je bila otvoritev vrtne hišice. Kakšno je počutje v njej, še nismo uspeli preiskusiti. Dolgo mokro poletje '97 Ko poletna vročina še bolj omrtvi že tako precej zaspano šentjursko sceno, pridejo druga za drugo na piano gasilske veselice, razne "noči", Pokaži kaj znaš in še druge prireditve, kjer naj bi bilo veselo. No, čeprav vsi udeleženci zatrjujejo, da je bilo res veselo, vendarle ni mogoče prezreti, da je obdobje "kislih kumaric" v Šentjurju bolj kislo. Vsaj letošnje je bilo do pičice takšno. Se je sploh zgodilo kaj "adrenalinskega"? Pa poglejmo! Kmečke igre ’97 Sezono veselic so pričeli mladi kmetovalci. Šentjursko Društvo podeželske mladine, lanskoletni zmagovalec na državni ravni, je bilo organizator letošnjega državnega tekmovanja v kmečkih igrah. Zgodile so se na Selah v soboto, 28. junija. Dolg seznam organizatorjev, to so bili od kmetijskega ministrstva, Zveze slovenske podeželske mladine, Zavoda za Živinorejo in veterinarstvo Celje do župana občine Šentjur in še nekaterih, je še enkrat potrdil star pregovor "Mnogo babic - kilavo dete". Ne, z udeležbo ni bilo težav. Pravijo, daje na tekmovanje prišlo preko 150 mladih kmetov z vse Slovenije, zraven pa še delagacije iz Italije, Hrvaške in Madžarske. Med gledalci se je nabralo tudi vsaj sto radovednežev vseh vrst. Le najuglednejših povabljencev kmetijskega ministra Smrkolja in Marjana Podobnika ni bilo od nikoder. Častno tribuno sta si delila predsednica OS Osetova in župan Malovrh. Pa še ta dva sta jo kmalu popihala. Šepali so organizacija, urnik, ozvočenje, zlasti pa še vsebina tekmovalnega programa. Ne vem, morda je vsebina predpisana - no, potem se šentjurskim organizatorjem opravičujem - toda bila je hudo skromna, brez domišljije. Še največ sem pričakoval od prve tekmovalne točke, od predstavitve ekip, zato sem bil prav pri tej točki tudi najbolj razočaran. "Umetniški vtis", ki so ga name napravili predstavniki mladih kmetovalcev iz vse Slovenije, je bil, z izjemo ekip iz Sv. Antona, Laškega in Novega mesta, ki so bili skoraj edini, ki so se potrudili, prav žaljivo klavrn. Večina je poskušala nekaj povedati v svojem narečju, pokazati kakšno znamenitost kraja, iz katerega so prišli, bolj zakrakati kot zapeti kakšno okroglo o vincu in že je bilo vsega konec. Pri tej improvizaciji se je "odlikovala" tudi domača ekipa, ki si je prislužila predzadnjo oceno. Večina ekip je seveda nastopila kar v adidaskah in kavbojkah, kar seveda ni nič čudno, saj so ti oblačilni rekviziti že zdavnaj sestavni del naše folklore. Čudi me le, zakaj so potem mladci po odru in po travniku mahali s kosami, grabljami, klepci in podobno "fosilno" šaro in niso prišli kar s traktorji in nakladalkami. No, glede oblačenja moram izvzeti domačine, ki so se uniformirali v "krvavozelene" pumparice v stilu Krjavljevega hudiča. Gre morda za šentjursko nošo? Že naslednja točka, tekma koscev, je pokazala, da naši šentjurski fantje niso po župci priplavali. Prekaljeni Majcen je svojo parcelo pokosil prej, kot bi normalen človek prižgal bečeesko - in seveda zmagal. Tudi Korenjakov deklič z Ostrožnega je suvereno opravila z vsemi grabljicami. Fiasko pod točko ena glede "umetniškega vtisa", kije le pokazal, da naši mladi vedo, da kruh raste "ob švicu", v štali in ne ob brenkanju na različne inštrumente, je bil koj pozabljen. Ne bi hotel omalovaževati te naše zmage, resje bila veličastna, toda roko na srce, težko me bo kdorkoli prepričal, da nekateri ali nekatere od tekmujočih niso imeli rekvizitov, ki se jim reče kosa in grablje, prvič v rokah. Sam sem navijal za mladenko iz Novega mesta, ki je edina prišla na travnik lepo po dolenjsko opravljena, pa še prav "flink" je bila. Tudi žaganje hloda je pokazalo, da se mladi gotovo bolj spoznajo na motorko kot na dolge "amerikanke". Naš tandem z Resevne Majcen - Močnik je še enkrat dokazal, da je doma od tam, kjer motorizacija še ni povsem zastrupila kmečkega življenja. Ne vem, če sta bila najboljša, toda po moji oceni, gotovo med najboljšimi. Zmaga se nam je že nasmihala. Če nam je praksa s "polavtomatsko" (kramp: samo ga digneš a padne sam!) kmetijsko mehanizacijo v prejšnjih točkah še kako koristila, nas je v naslednji dokončno pokopala. Le kdaj ste pa že videli na Resevni balirko? Je potem kaj čudnega, da so naši fantje pri spretnostnem kotaljenju bale sena popušili. Na sporedu je bilo tudi tekmovanje deklet in žena v košnji, ker pa ni šlo zares, sem ga preživel ob šanku. — ' ■ : Pričakoval sem še, da se bodo ob prireditvi spet izkazali aktivi kmečkih žena, ki zadnje časa rastejo za vsakim vogalom, in bodo predstavili šentjursko kmečko kulinariko, s tem (in še podobnim) namenom sem pokukal tudi v zgornje nadstropje gasilskega doma, kjer je "operirala" Trebovčeva tamlada, pa ni bilo kaj videti. Tako kot so na dvorišču gasilci ponujali le "domače čevapčiče", so v nadstropju sklenili našopati posebne goste z "avijacijo". Najcenejša je navadano tista farmska. In to je vse, kar se je zgodilo pri belem dnevu. Baje so imeli na šoli tudi nekakšno razstavo, ki pa sem seje raje izognil kot da bi bil deležen morebitnega očitka, da zanjo nisem dovolj strokovno podkovan. Če so kasneje, v luninem siju, Zemetov ansambel, lokarsko vince in topla poletna noč postorili še kaj, bo morda čez slabo leto zabeležila naša statistika kot dvig natalitete med kmečkim prebivalstvom. Dobrina - Ohranimo kulturno dediščino naših dedkov in babic Dogajanje okrog folklorne prireditve v Dobrini me je prijetno presenetilo. Od kod naenkrat v Dobrini takšen živ žav? Okrog malega plastičnega bazenčka - ne vem, zakaj je bil njihov rojak Vinko Artnak iz Šentjurja tako skop in svojim bivšim sokrajanom ni privoščil nekaj solidnejšega - kamor so speljali vodo iz njihovega zdravilnega Grajskega vrelca (ker v bližini ni nobenega gradu, so ga verjetno poimenovali po utrdbi, ki bo tam šele nastala) so položili betonske plošče, postavili ograjo in ličen pano, kjer podrobno opisujejo čudežne ozdravitve. Z Žusma so frčali jadralni padalci, pod ogromnimi ponjavami ob gasilskem domu pa se je gnetla množica vsaj dvestotih ljudi, ki je dokaj ravnodušno opazovala dogajanje na odru. Deklica, ki meje pri Bazenček v Dobrini vabi vhodu obrala za 300 SIT vstopnine, meje dobrohotno opozorila, da ravnokar poje zbor Krnica z Žusma, ki ga ne smem prezreti -ker v njem pojeta tudi njena starša. Res ga nisem prezrl, predvsem Zato ne, ker je bil tako majhen, da sem moral dvakrat pogledati, da sem ga enkrat videl. Domima s Preverja je nastopila prav Profesionalno, nič kaj manj resno pa še drugih 14 folklornih in Pevskih skupin iz bližnjih in daljnih krajev, od Velenja, Zreč do sosedov s Sv. Štefana, Slivnice, Dobja...Kako so pri tem ohranjali kulturno dediščino svojih babic in dedkov, bi težko rekel. Ampak trudili so se in kot vse kaže, uspeh ni izostal. Srečanje muzikantov v Dolgi Gori Zgodilo seje na vročo in soparno nedeljo, 29. junija. Prav zaradi vročine sem se v Dolgi Gori pojavil šele tik pred mrakom, ravno ko so predstavljali zmagovalce. Med 29 nastopajočimi je zmagal ansambel Ribič, bogve od kod že, ki je strašno "rebeliš" žgal Avsenikove valčke in polke, s pol stoletja starimi murkami, ki cveto v lepi Dragi, pa je celo zmagal. Pred njimi sem imel čast poslušati še gostjo Karmen iz Maribora, ki je pela, da se boji moških, očitno pa se ni prav nič bala Dolgogorcev, saj jih je nesramežljivo vlekla za nos s play backom. Sicer pa je vesela množica, organizator in glavni reditelj gospod Arzenak je povedal, da naj bi jih bilo okrog 700, kazala očitne znake dobre volje. Nekaj parov seje vrtelo na asfaltu pred tribuno, večina pa je dokaj spodobno sedela ob pretežno praznih mizah. Tu in tam pa je bilo opaziti ljudi, ki so se mastili z dolgogorsko specialiteto, ki ji tudi tam pravijo po domače čevapčiči. S čim se Dolgogorci tudi sicer prehranjujejo, razen z vinom in pirom, ni bilo opaziti. Žal, očitno nimajo aktiva kmečkih žena. So pa zato imeli dovolj kratkokrilih in hitronogih ter pir in vino nosečih natakaric. Najbolj cool pa je bil ličen iz surovih desk zbit WC, takšen z izrezanim srčkom. Na vratih je v velikem narisanem srcu pisalo, da mu je ime S raček. Skratka, Dolgogorci so me presenetili s svojo romantično domiselnostjo. Ker pa je šlo za enosed, 700 glava množica pa je gotovo imela zanj predimenzionirane potrebe, me ni prav nič mikalo, da bi pogledal, kakšen je Sraček znotraj. Če bo Dolga gora nadaljevala uspešno tradicijo srečevanja domačih muzikantov, bo poleg Sračkovega bratca gotovo morala nabaviti še ustreznejši prireditveni prostor, kot je cesta pred kulturno - gasilskim domom. Planina - Za staro pravdo Konec prvega tedna meseca julija so zaznamovali planinski gasilci. V počastitev stoletnice rojstva svoje slavne rojakinje, nemške pisteljice Anike NVambrechtsammer, avtorice tudi treh del v slovenščini, sicer pa velike ljubiteljice svojega rojstnega kraja Planine, so uprizorili njeno igro "Za staro pravdo". Scena je bila odlična Prizorišče na dvorišču planinskega grada so preuredili v avditorij, na razvaline postavili razkošno sceno, da so planinski gasilci, ki jih trenira stari maček g. Žagar, takorekoč odlični glumači, smo se pa prepričali že prejšnja leta. Premijera se je zgodila v petek, 4. julija, ob 21. uri. Že pol ure pred predstavo so pričeli gledalci zasedati prve vrste, saj jim je, tako kot meni, gotovo ostal v spominu lanski Deseti brat, ki ga tisti v zadnjih vrstah nismo prav nič slišali. Po tem zgodnjem polnjenju arene sem pričakoval naval, ki mu planinski grad ne bo kos, a sem se zmotil. Ko seje z manjšo zamudo predstava pričela, zadnje klopi še vedno niso bile zasedene, in so prazne ostale vse tja do konca. Med gledalci so bili v veliki večini domačini. Sentjurčane bi lahko naštel na prste ene roke. Je pa bil tam župan s soprogo, kar pa šteje nekaj več in zato naj se reče, da je bilo Šentjurčanov za obe roki prstov. Uvodno besedo, ki se je razpotegnila v pravo razpravo, je imel režiser Žagar. Povedal je vse tisto, kar piše na programskem listu, vsebino igre in še marsikaj. Bolj racionalni gledalci bi lahko šli domov že po njegovi točki. Vrednost igre same je predvsem v njeni zgodovinskosti in pa seveda to, da naj bi se vse igrano zgodilo prav na Planini. O njeni umetniški moči skorajda ne velja izgubljati preveč besed in morda igra prav zaradi tega ni vžgala, kot so si gasilci želeli. Vsaj vmesni aplavzi so bili zgolj vljudnostni. Zasedba vlog je bila takorekoč do pičice podobna tisti lanski iz Desetega brata in se nisem mogel znebiti vtisa, da gre letos zgolj za nadaljevanje lanske zgodbe. Treba pa je režiserju priznati, daje vloge zelo dobro porazdelil in so igralcem takorekoč pisane na kožo. Le da so liki glavnih akterjev bili letos precej bolj bledi, za kar pa nosi krivdo bolj Anika kot gasilci. Zlasti sem pogrešal močnejše ženske vloge, ki so lani sijale. Koga pohvaliti? Najprej čudovito okolje razvalin planinskega gradu in čarobno romantiko pravega poletnega večera. Četudi se na Planini ne bi ta večer dogajalo nič drugega, bi bilo za povprečno zahtevno in občutljivo dušico dovolj. Gasilce vsekakor. Scena - odlično. Od igralcev pa morda Pančurja, Stopinška, Gračnarja in še koga. No, pravzaprav ne bi škodilo, če bi pohvalil vse. In nazadnje še duhovita opazka znanega Planinčana: "Tako kot nekoč smo Planinčani še danes brez pravega vodstva in vedno znova skačemo sami sebi v hrbet". Saj res, zgodovina se vedno ponavlja! Le da v drugo navadno v obliki farse! Petindvajseta Pokaži kaj znaš Bog ima Dobjane očitno rad: vse poletje en sam dež, ko pa pride njihova nedelja, posije sonce. V nedeljo, 27.julija, se je v prekrasnem vremenu zbralo v Dobju kar okrog 1000 obiskovalcev. Sonce je pripekalo kot za stavo. Le peščica srečnežev si je našla zavetje v mejnih zaplatah sence, nastopajoči in večina obiskovalcev pa smo se cvrli na vročem asfaltu. Ampak to pravzaprav ni nikogar bistveno motilo, saj je vse teklo kot po maslu. Gospa Novakova s Štajerskega vala je pridno klicala muzikante na oder, ti so odbrenkali svoj komad, mi smo jim zaploskali, ocenjevalci so dvignili svoje številke in žeje šlo naprej. V treh urah smo dali skozi točno 30 nastopajočih. Sloje kar za nekakšno reprizo dogajanja na Srečanju mladih talentov na Gričku: skoraj sami znani obrazi in znane melodije. Pravzaprav kar nekoliko dolgočasno za tiste, ki smo preživeli že Dolgo goro in Griček: kratkokrili dvojčici Vesna in Vlasta Kidrič iz Poljčan, Mrk, Rogaški odmev, Mlade frajle iz Laškega, Aleš Bukovšek, Uroš Knehtl, Gračner David, Mladi veseljaki, Ansambel Vrtiljak itd. Kdo je bil najboljši, je težko reči? Menije bil najbolj všeč Lidije Polšak - bend, ocenjevalci iz občinstva pa so bili očitno čisto drugačnega mnenja. Na splošno je bilo ocenjevanje katastrofalno in med kvaliteto nastopa in ocenami skorajda ni bilo opaziti nobene logične zveze. Ne, ne verjamem, da je šlo za pristransko navijanje, le ocenjevalci so bili hudo šentjurske Občine. Obraz šentjurskega razštelani in so istega izvajalca bili župana, ki sem ga tudi uzrl v množici, sicer pripravljeni oceniti hkrati z najvišjo in ni kazal posebnega zadovoljstva, toda če najnižjo oceno. Bolj ko je bil nastop glasen je vztrajal do kraja, mu je že menda bilo in krajša so bila krilca, boljše so bile ocene. všeč. Zato tudi nisem počakal na razglasitev Kako je bUo z veselico_ ne vem, rezultatov m me končni vrstni red sploh m ak z njo tako nayadi nj težay Lahko zanimal. Zdelo b, se m, celo krivično, ce le rečem> da dobno kot izatorji b, zdaj pel slavo zmagovalcu kajti upam dobnih „fešt„ y Do, j ri in na Griču s, trditi, kdorkoli je ze zmagal, je zmagal tudi dobjanski kuiturniki ne znajo speči čisto slučajno. Pa končno to tudi ni bilo najboljših čevapčičev, ki so jih servirah najpomembneje. Prireditev je uspela, kot edino "uradno" jed. Laško pivo pa j6 množica, nabrana z vseh vetrov - po bilo čisto O.K.! Sploh pa se ne spodobi, da avtomobilskih registrskih številkah se je kaj kritiziram, kajti tako s čevapčiči kot s videlo, da prihajajo tudi od daleč - je bila pivom me je pogostila glavna zadovoljna. Zadovoljni pa so očitno bili organizatorica gospa Salobirjeva, kar tudi tako organizatorji kot številni pomeni, da Šentjurske novice le niso kar sponzorji, od Rogaških vrelcev do tako za v smeti. Čebele, Biogliste, Ekohorda, Lazar von polž in še in še v Gorici pri Slivnici Od 28. junija do 5. julija je v Gorici pri Slivnici pri osnovni šoli taborilo 87 mladih ekologov iz raznih krajev Slovenije, 6 jih je bilo tudi iz Nemčije, iz Grevenbroicha blizu Kolna ter 3 dekleta so bila z Madžarske, iz Gornjega Senika v Porabju. Tabor je že drugič zapored organiziral Knežji ekološki center iz Celja. Vsi otroci, stari od 12 do 17 let so bili razdeljeni v 6 skupin; Čebele, osnovnošolce iz Laškega, Hruševca in Dramelj, je vodila učiteljica Greta Zupančič. Biogliste so se poimenovali učenci iz osnovnih šol Slivnica pri Celju, Dobje, Ponikva in Vojnik. Njihova mentorica je bila Branka Jelen. Učiteljica Marija Šušlec je vodila skupino Šentjurčanov, ki so se imenovali kar Ekos ’97. Lazar von Polž, je knez kneževine, ki jo sestavljajo glavno mesto Novo mesto, večje mesto Litija in manjša kraja Gabrovka in Dole. Njegovi odposlanci pod skupnim imenom Von polž so bili osnovnošolci iz teh krajev z mentorico Jano Sinreih. Ekohorda je bila mednarodna skupina, ki sojo poleg šestih Nemcev in treh Madžark sestavljali še učenci iz osnovnih šol Litija, Šmartno pri Litiji in Planina pri Sevnici, Petra Pavlica pa je bila njihova vodja. V zadnji skupini je bilo deset gimnazijcev iz Gimnazije Celje-Center, z njimi pa je bila profesorica biologije Majda Kamenšek-Gajšek. Mladi ekologi so se prvi dan najprej namestili po šotorih in šolskih prostorih, ki jih je velikodušno ponudila OŠ Slivnica pri Celju. Zvečer so imeli spoznavni večer. V nedeljo dopoldne so odšli na Slivnico, popoldne pa so poslušali predavanje o okoliških krajih, Za kar so poskrbeli člani turističnega krožka domače osnovne šole in njihova mentorica Nadja Bevc. Oblikovali in ustvarjali so tudi mzlične izdelke iz gline, da jih bodo spominjali na ekološki tabor 97 Gorica pri Slivnici. Od ponedeljka do petka so po skupinah s strokovnimi delavci in vodniki hodili na teren. Enkrat so s pomočjo diplomirane biologinje Tanje Podgoršek ugotavljali biološke značil-nosti Slivniškega jezera in njegovih brežin. Alenka Zupančič, diplomirana inženirka kemije, jim je pomagala pri določevanju kakovostnega stanja pritokov in iztokov Slivniškega jezera. Temperatura, globina, prosojnost, vrste plasti, onesnaženost, meritve •e-tega so jim dale sliko o kakovosti jezera samega. Vsaka skupina Je enkrat odšla tudi na Rifnik in na samem Rifniku jim je nekaj o ^heološkem najdišču povedal Tone Peter. En dan v tednu pa je skupina ostala v taboru, kjer je dežurala: poskrbela za pravočasno Vstajanje, jutranjo telovadbo, red in čistočo... Skupina iz Gimnazije Celje-Center, ki so jo sestavljali dijaki drugega in tretjega letnika, Pa je morala opravljati seveda njihovemu znanju primerne raz-iskave, ki so bile težje in na višjem nivoju. Pri dežurnem učencu je stala tudi skrinjica pohval in pritožb, Kamor so večkrat prišli listki z že znano vsebino: "zakaj moramo tako zgodaj vstajati, zakaj moramo biti že ob enajstih v posteljah, zakaj nekateri ne hodijo redno na telovadbo, zakaj se nekateri ne sezuvajo" in še mnogo zakajev, na katere je skušal potem zvečer pri °0ru odgovoriti vodja tabora Aleš Vidmar. Nikoli pa se niso Pritoževali nad hrano, saj so se šolske kuharice res potrudile, da od niso odhajali razočarani, mogoče malce premalo siti. Kako pa so se nemški in madžarski ekologi znašli in spo-razumevali s slovenskimi otroki? Madžarke so tako iz Porabja in razumejo slovensko, naj starejša bo celo študirala slovenski jezik v ^Jubljani, za Nemce pa je najprej poskrbela učiteljica Polona engušt, ki jim je prevedla delovne liste, jim razložila vsakodnevne esede, drugače pa so se naučili tudi nekaj slovenskih besed kot so: dober dan, dober večer, jesti, piti. Pri sporazumevanju pa so jim prav prišle tudi roke in njihova angleščina. Kar pa meje pri teh štirinajstletnikih, ki so bili sicer zelo živahni, inovativni, polni energije, presenetilo,da so se zelo čudili, kako hitro so mimo njih po tako uničenih cestah švigali vozniki avtomobilov, pa tudi tovornjakov, a ni bilo nikjer policistov, da bi jih "štrafali". Povedali so, da takih razmer na cestah v Nemčiji res niso vajeni. Vendar to je že druga zgodba. Mladi raziskovalci so hodili na teren predvsem dopoldne, popoldne pa so po učilnicah izdelovali plakate, delali analize, mik-roskopirali, se o problemih pogovarjali in izpolnjevali delovne liste. Veliko časa jim je seveda ostalo za igre z žogo, za igranje kart, za lovljenje in skrivanje, pa tudi za sklepanje novih prijateljstev. Veliko mladih ekologov se je udeležilo tudi plesnih vaj, ki so jih vodili plesni učitelji Damjan, Nataša in Irena iz plesne šole Volfi. V petih urah vaj so "naštudirali" tri plese, s katerimi so se pokazali na zaključku ekološkega tabora v petek, 4. julija. Na tej zaključni prireditvi je vse prisotne najprej pozdravil vodja tabora Aleš Vidmar, potem pa so posamezniki predstavili celotedensko delo skupin in njihovih mentorjev. Gimnazijci so sestavili kviz za Malinovce, kot so poimenovali vse ostale mlade ekologe, ki jim baje ponoči niso dali miru. Iz grl Bioglist in izpod prstov harmonikaša Gašperja je zazvenela Biopesem. Za to, da zaključek ni bil samo poučen, ampak tudi zabaven, so z družabnimi igrami poskrbeli poslanci Lazarja von polža in njihova Jana. Dobri domači ajdovi žganci so vsem dali energijo, da so lahko z žurko nadaljevali ob tabornem ognju s kitaristom Sašijem. A kaj, ko sojih komarji preveč pikali in je kres prehitro zgorel, tako da so se morali zopet prestaviti na šolo, kjer pa je za glasbo poskrbel, predvsem od deklet oboževani plesni učitelj Damjan. Vse skupaj je trajalo do dveh zjutraj, tako kot jim je obljubil "big boss" Aleš. V soboto, 5. julija, seje tabor končal, vsi udeleženci so prejeli še diplome iz rok direktorja Centra ekoloških dejavnosti iz Celja, Slavka Terčeta. "Spoznavamo okolje, da bi ga varovali-torej smo!" piše na diplomah in prav gotovo ga ni med mladimi ekologi, ki ni odnesel od ekološkega tabora prav nič. Že to je dovolj, da bo drugič pomislil, preden bi vrgel smet na tla, ali pa bo blago iz trgovine prinesel v papirnati vrečki in ne v plastični... Vsi so dobili tudi glasilo, za katerega so članke napisali sami. Ta jih bo spominjal na prijetno pa tudi koristno enotedensko druženje med podobno mislečimi v duhu ekologije v Gorici pri Slivnici. Nina Gradič Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN !777777777T:!777?7777777^7£?7£ryj^jryjy!Jj^?v!v7j!x!j!v7!vr!x!\v!vAv!v!w &M-, LjubljAHsIiA 1. Šentjur, telefon: (06t) 743-472 Trgovina ROSANA Vas vabi v svojo prodajalno v ŠENTJURJU, Ljubljanska cesta 1, nasproti Alposa V TRGOVINI ROSANA VAM 00 15. AVGUSTA 00 15. SEPTEMBRA PODARJAMO OB NAKUPU NAD 5.000 SIT KUPON ZA 10 % POPUST, KI GA UVELJAVITE OB NASLEDNJEM NAKUPU ZA KATEROKOLI VREDNOST. OB TEJ MOŽNOSTI SMO ZA VAS PRIPRAVILI: program šolskih potrebščin - od radirke do copat, seveda po najugodnejših cenah OBLAČILA ZA VAŠEGA ŠOLARJA SPODNJE PERILO trenerke od 1.600 SIT dalje ženske in moške spodnje hlače jeans hlače že za 1.750 SIT samo ^o.oo SIT jakne za prehodne dni 5.900 SIT otroške spodnje hlače samo 160,00 SIT trenerke mečkanke že za 1.950 SIT Še vedno imamo na zalogi veliko izbiro oblačil za poletne dni, kakor že tudi pestro izbiro oblačil za jesenski čas. moške in ženske trenerke od 2.850 SIT dalje moške srajce flanela že za 1.350 SIT delovni čas: vsak dan 8™ -19 sob 8™ - 12m 77 trgozmi HiPS&HfL z veseljem pričaJ1^5 v n ovili prostorih ha tržnici! VljubMO VAbljCMi! ZA PODJETJA IN ZASEBNIKE V POLETJE Z NIŽJIMI OBRESTNIMI MERAMI ZA POSOJILA Posojila za pravne osebe: - posojila za tekoče poslovanje do 6 mesecev že od T+ 6,8% dalje - dokumentarna posojila za izvoz do 6 mesecev že od T+ 7,9% dalje Posojila za zasebno dejavnost: - kratkoročna posojila do 6 mesecev Že od T+ 6,8% dalje banka celje V varnem zavetju tradicije _c c c c c p. c c c. r. c 0. .iC 0. ""L A-CAR j PRODAJA IN SERVIS VOZIL | Stopče 32b, 3231 Grobelno | Telefon: 063/794-300, 794-310, fax: 063/794-320 AVTOHIŠA MLA-CAR podari vsakemu novemu kupcu KARTICO ZAUPANJA, s katero vsak posameznik dobi mesečne ugodnosti ob nakupu in servisiranju. NAJUGODNEJŠI KREDITI za vse modele avtomobilov HVUNDAI 3 leta TOM + 5% 4 leta TOM + 6% 5 let TOM + 7% ,m*mM*mm*m™*****~****~**™***w^™*m*m*^i"mm>tw*HmmmiutMmatmnmm*u**mmm*...................v-llVYmv«nnT,imni»Tm»-...—...- Mul DAIHATSU .Stti66„„ KIA MOTORS Prodaja vozil in rezervnih delov za vse ostale znamke tudi v Šentjurju! ^SEW|I^^^KEIJ^PRn)INO^iVrEL^1^40^ Avtokleparstvo, vulkanizacija, menjava stekel, izpuhov, zavor itd. ŠENTJUR, 741-008 Salon CELJE, 412-245, 38-811 " A ^ - "A"" .. ...... AKCIJA V AVOVSTV SEPHIA OD 19890 DEM - S KLIMO!!! ZGODILO SE /E Vinko Jesenek: policisti so me pretepli brez razloga Zgodilo seje v sredo, 6. avgusta, malo pred 20. uro zvečer na križišču lokalne ceste iz Jazbin in regionalne čete proti Žičam. Vinko Jesenek, 60 letni kmet iz Jazbin, je peljal z osebnim avtomobilom mleko na zbiralnico v Dramlje. Na omenjenem križišču sta ga ustavila šentjurska policista. Naprej naj bi se zgodba odvijala takole: Vinko Jesenek: "Zahtevala sta od mene, da izstopim iz avtomobila in pokažem dokumente. Ker se mi je mudilo oddati mleko, pa tudi krava mi je povrgavala, sem hitro stopil nazaj do avta, takrat pa je že priletelo. Eden od policistov meje spodbil, mi zvil roko na hrbet, dobil sem udarec v glavo z roko in z nogo v prša in se znašel uklenjen na tleh. Še naprej sta me tepla, eden mi je stopil tudi na prša. Bil sem prestrašen, vpil sem na pomoč in hotel Pobegniti domov. Nisem imel pojma, kaj seje zgodilo tako hudega, da tako ravnajo z menoj. Vmes sem tudi omedlel. Potem sta me še uklenjenega potegnila iz hoste in kleče ob avtomobilu sem čakal na intervencijsko vozilo, ki sta ga poklicala po mobitelu. Slišal sem, daje eden od njiju tekel "imamo prasca", ni pa mi bilo jasno, Zakaj naj bi to bil jaz. Pritekli so sosedi Jakše, Planinc in moj sin, a so jih policisti nagnali stran. Še vedno uklenjenega so me grobo pahnili v marico in me odpeljali najprej na policijsko postajo v Šentjur, nato pa še k zdravniku. Pregledala me je dežurna zdravnica dr. Hilda Prebil in me napotila v bolnico. Spet so me odpeljali na Policijsko postajo, prišel je preiskovalni sodnik iz Celja, ki me je zasliševal, a ker sem bil ves zmeden, sploh ne vem, kaj sem mu povedal. Potem so me odpeljali nazaj do mojega avtomobila, mi dali ključe od avta, policist se je tudi ponudil, da mi pokliče rešilca, a sem to odklonil. Domači in sosedje, ki so videli, v kakšnem stanju sem, ves raztrgan in krvav, tudi dihati nisem mogel, so me okrog polnoči spravili Vinko Jesenek v celjsko bolnico, kjer sem nato ostal 6 dni. Imam poškodovano uho, bolečine v prsnem košu, rano na nogi, udarnine v predelu ledvic. Za nobeno delo nisem. Policiste bom tožil, seveda ne v Šentjurju, temveč v Ljubljani." Ker je zdravnica Prebilova na dopustu, sem poskušal dobiti informacijo pri dr. Iliču, Jesenekovem izbranem zdravniku: " Zadeve ne poznam. Vem, da seje g. Jesenk vrnil iz bolnišnice, meni je tudi prinesel začasno odpustnico, iz katere pa ni razvidno, za kakšne poškodbe je šlo. Kot kaže, ni šlo za kaj hujšega." Iztok Šimek, pomočnik komandirja Policijske postaje Šentjur: "Policista sta ob rednem nadzoru prometa tistega dne pravilno ustavila voznika, kije pripeljal po lokalni cesti iz Jazbin. Voznik je jezen izstopil iz avta, zaloputnil z vrati, se žaljivo izrazil o policistih ("Kaj me fukata, smrkavca...!") in hotel oditi nazaj proti domu. Pozvala sta ga, naj se ustavi, on pa se je sklonil in proti njima vrgel pest gramoza s ceste. Eden od policistov ga je prijel za roko, Jesenek pa ga je grobo odrinil, kar je policist razumel kot napad. S strokovnim udarcem in prijemom sta Jeseneka obvladala in ga vklenila. Jesenek pa je kljub temu še preklinjal, ju žalil in skušal pobegniti. Poklicala sta intervencijsko vozilo in kršitelja, ki še vedno ni kazal volje do sodelovanja, so odpeljali v Šentjur. Na postaji sem se tudi sam pogovoril z njim, nudili smo mu zdravniško pomoč, prevoz v bolnico pa je odklonil. Takoj smo tudi poklicali kriminalistično komisijo, ki je vse pregledala, zavarovala dokaze in vodi naprej ves postopek. Jeseneku smo odvzeli vozniško dovoljenje in ga zapeljali nazaj v Jazbine. Zoper njega smo podali dve prijavi zaradi drznega in surovega vedenja ter nedostojnega vedenja do uradne osebe." Tako, dve zgodbi, dve resnici! Morda bomo do prihodnjič slišali še tretjo, tisto s sodišča. F.K. Neurejeno financiranje KS Šentjur - mesto Predsednik Sveta KS Šentjur - mesto Florjan Cveto Erjavec je v obširni analizi podal težave mesta Šentjur. Ugotavlja, da je Šentjur pričakoval 11,5 milijona SIT za vzdrževanje mesta, 6 bilijonov SIT iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega Zetnljišča ter 5,5 milijona SIT kot vračilo plačanega prispevka občanov za telefonske priključke. Od vsega tega denarja zaradi Pozno sprejetega občinskega proračuna ni bilo nič in KŠ Šentjur ' fiesto je funkcionirala na kredit oziroma na odlog plačila. Za ^ela na pokopališču, urejanje peš poti proti Hruševcu, razširitev ^ela ulice F. Malgaja, obračališče pri Amonu, popravilo ulice Pod Vfbco in 30 odstotno sofinanciranje asfalta na Romihovi ulici so Porabili 2,1 milijona SIT. ^aradi pomanjkanja sredstev za urejanje mesta so sprejeli nekaj varČevalnih ukrepov. Zmanjšali so število kontejnerskih odvozov smeti, saj so ugotovili, da kontejnerje uporabljajo tisti občani in lastniki lokalov, ki kljub odloku še niso nabavili svojih posod za smeti. Za odvoz kontejnerjev je KS v preteklem letu porabila 1,3 milijona SIT. Pri EMU pa so še vedno na razpolago 3 kontejnerji za različne odpadke. Za košnjo in vzdrževanje zelenic je KS izbrala najugodnejšega ponudnika in skupaj s šentjurskimi cvetličarji pričela urejati cvetlične nasade pred občino, zaradi česar je tudi prišlo do nesoglasij z JKP in Občino. KS se bo v prihodnje zavzemala za priključitev na vodovod iz Hrastja, za podvoz proti Hruševcu, na vpadnicah v Šentjur bo postavila table z dobrodošlico, urejala bo mesto, zasadila manjše parkovne nasade. V kratkem bo Vegrad pričel izgradnjo hhhmmmmbi pokritega avtobusnega postajališča s poslovnimi prostori za trg. Za boljše sodelovanje z meščani je KS zaposlila tajnika. Predsednik KS Erjavec očita Občini, da neopravičeno zmanjšuje sredstva za vzdrževanje mesta, da se gradijo kulturni domovi po vseh KS razen v Šentjurju, da premalo stori za Knjižnico, Glasbeno šolo..."Vodstvo občine", pravi,"bo moralo dojeti, daje mesto Šentjur središče občine in da so infrastrukturni objekti v njem namenjeni občanom iz vse občine." F.K. S policijske postaje Nesreča nikoli ne počiva, pravijo. Tudi med počitnicami ne. V poletnih mesecih se je na območju PP Šentjur zgodilo kar 27 kaznivih dejanj in to predvsem tatvine in vlomi, kar po eni strani ne preseneča, saj so ljudje na dopustih in je tako poletni čas najbolj "delovna" sezona najrazličnejših tatov. Zaskrbljujoče pa je, da je vedno več kršitev zoper življenje in telo, čeprav gre zaenkrat le za lažje telesne poškodbe. Zabeležili pa so tudi štiri samomore. Prav tako ni zanemarljivo število prometnih nezgod, kar 38 jih je bilo v tem času obravnavanih, od tega 6 s telesnimi poškodbami in 32 z manjšo materialno škodo. Pretepli šoferja Branko P. se je dne 08. 07. 1997 okoli 23:00 ure peljal s svojim tovornim vozilom po mestni ulici Franja Malgaja v Šentjurju. Ko je pripeljal do križišča z ulico II. bataljona, mu je voznik rdečega juga izsilil prednost, kar je Branka P. zelo razjezilo. Zapeljal je za njim in ga ustavil. Medtem ko je poskušal vozniku avtomobila očitati njegovo predrznost, je ta s še tremi sopotniki stopil iz vozila in s skupnimi močmi so se z Brankom pomenili kar "na roke". Med pretepom je Branko P. zadobil lažje telesne poškodbe. Policisti so vročekrvneže izsledili in zoper Bojana G., Janeza L. in Elvisa G. iz Šentjurja uvedli postopek pri sodniku za prekrške. Ljubljanska 26,3230 šentjur Tel./fax: 063/743-151. oljni gorile! od 42.101,00 SIT plinske zidne peči 139.990,00 SIT oljne plinske peči SIME od 59-990,00 SIT oljne peči FEROLI 65.989,00 SIT pipe enoročne od 6.710,00 SIT sobne regulacije FIRŠT, SELTRON, HONEYWELL tlačna stikala 3.216,00 SIT stikala na daljinski vklop elektrokabel PPR 3*1,5 49,90 SIT Kvedrova, trgovina pri Bohorču Tel.: 063/740-151. mini stolp PHILIPS 19.990,00 SIT kolesa ROG 26.990,00 SIT telefoni LEE tehnika 3.999,00 SIT kuhinjske nape, mali gospodinjski aparati VSE CENE SO S PROMETNIM DAVKOM! MONTAŽA OIJN1M IN PLINSKIH NAT TI JA V, ELEKTROINŠTALAC1JE, MERITVE POSOJA PLIMSKIH CISTERN NUDENJE STORITEV ZA EKOLOŠKI KREDIT Grozil je policistom Dne 17. 07. 1997 ob 20:50 uri so policisti obravnavali prometno nezgodo v kraju Podgaj pri Ponikvi. Branku V. iz Okroga pri Ponikvi prisotnost policistov na njegovem teritoriju očitno ni ugajala, saj jih je začel zmerjati in odganjati iz Podgaj a. Slekel je srajco in se nameraval kar fizično spraviti nadnje. Svoj dan je zaključil v prostorih za pridržanje, o svojih motivih za tolikšno (ne)ljubezen do fantov v modrem pa se bo pogovoril s sodnikom za prekrške. Samopostrežni lokal? Dne 19.07.1997 okoli 21:00 ure sta Martin M. iz Bukovja in Branko Z. iz Rifengozda prišla v gostinski lokal Grasseli v Gorici pri Slivnici. Ker je bil natakar ravno na vrtu in je bila žeja prehuda, sta si gosta postregla kar sama. Natakar seje medtem vrnil in prosil za plačilo. Martin in Branko sta vsa ogorčena natakarju zagrozila, da ga bosta pretepla, če bo govoril takšne neumnosti. Da bi bila bolj prepričljiva v svojih grožnjah, sta razbila kozarce in pepelnike, ki so se nahajali na pultu. Najbrž sta imela občutek, da ju natakar še vedno ne jemlje resno, zato sta odšla na vrt, pristopila k mizi z gosti in jim izpraznila kozarce na tla ter jih nato razbila. Zlomila sta še dva stola in mizo. Branko se niti po prihodu policistov ni mogel umiriti, zato je končal na "hladnem". Sodnik za prekrške se bo v bližnji prihodnosti pogovarjal tudi z njima. "Električna" vrata Osemletni Marko G. se je v soboto, 11. 08. 1997, igral pred zapuščeno stanovanjsko hišo v Ravnem št. 14. Med igro se je dotaknil vhodnih vrat, nakar ga je močno streslo in vrglo po tleh. Ravno tako je streslo tudi njegovega strica iz Šempetra, ki je takoj poklical policijo. Policisti PP Šentjur so si kraj ogledali in ugotovili, daje nekdo napeljal električni tok v vhodna vrata. Storilcem so že na sledi, obširneje bodo o raziskavi poročali v naslednji številki ŠN. _________________________________________________aa Spoštovani gospodje in gospe na Upravni enoti Šentjur in najemniki trgovine Jošt - Malgaj! Ker je minilo že več kot sedem mesecev od moje prošnje oziroma pritožbe in nimam od vas kaj več pričakovati, se obračam na javnost in tako poskušam zaščiti pravico do svoje zemlje in do dovoznih poti do stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja. Hkrati vam sporočam, da bom dal pol metra od ceste skopati jarek ter tu postaviti 30 cm visok betonski zid, ki bo potekal 3m od vogala trgovine v cesto in ob cesti mimo moje hiše. Prizadete pozivam, da se ne dotikajo te moje gradnje, kajti le to bi pomenilo vojno napoved in incidente, za katere boste odgovarjali načelnica UE, tržni inšpektor, Marija Rataj, ki skrbi za krpanje lukenj na parkirnem prostoru na moji zemlji in pa država Slovenija, ki odgtivarja za te svoje uradnike. Tudi Darko Marin vas bo verjetno malo obdelal. Kupcem v trgovini Jošt & Malgaj priporočam, da naj avto obrnejo že kar doma, ker pri trgovini za kaj takega ne bo več prostora! Anton Kolar, Nova vas Šentjur** VAŠA STRAN NOVICE V spomin Tone Jensterle, dipl ing. agr. Toneta smo spoznali leta 1953, ko je kot mlad inženir agronomije prišel na Kmetijsko šolo in je nekoliko kasneje za ing. Cizejem prevzel vodstvo šole. Postal je Sentjurčan, ki je s svojim delovanjem v javnem življenju sooblikoval podobo in značaj današnjega mesta. V tistem času Šentjur ni bil posebno vabljiv kraj za mlade izobražence, takozvane kadre, ki jih je občinsko vodstvo s težavo pridobivalo po Sloveniji. Ni bilo stanovanj, običajno prevozno sredstvo je bilo kolo, s Celjem nas je vezala prašna makadamska cesta. A ker k sreči še ni bilo televizije, so bili večeri polni prijateljskih obiskov in prijetnih pogovorov. Na Kmetijski šoli seje z novodošlimi "kadri" in njihovimi družinami ustvarjala skupnost, ki je dajala ton šentjurskemu javnemu življenju. Tako so se tudi Jenšterlovi vrasli v Šentjur s srcem in dušo. Svoja najbolj ustvarjalna leta je Tone pustil v tem kraju in mu tako ali drugače ostal zvest do konca, čeprav gaje delo odpeljalo drugam. Kasneje bil direktor Vrtnarske šole v Celju, služboval je na Gospodarski zbornici v Krškem, bil direktor Mlekarne v Celju ter nazadnje na Poslovni skupnosti za sadjarstvo in vinogradništvo Styria. Tone, izobražen, duhovit in dobrosrčen, je bil dobrodošel v vsaki družbi. Bil je gospod in tovariš v pravem pomenu besede: poznala se mu je stroga meščanska vzgoja, ki je zahtevala poštenost, dejavnost, red in doslednost do sebe in drugih. Odraščal je v Trbovljah. Spomladi leta 1944 je kot 17 letni mladenič odšel za očetom zdravnikom v partizane. Njegovo medaljo za hrabrost smo položili poleg številnih drugih odlikovanj, ki jih je prejel za svoje požrtvovalno delo: orden dela s srebrnim vencem, šentjursko občinsko Priznanje 18. avgust in še veliko drugih, kijih je prejel za svoje delo v društvih od lovcev, čebelarjev, vinogradnikov, stanovskih kolegov v Društvu inženirjev... Polno in pošteno je živel! Družina mu je veliko pomenila, veliko mu je pomenila tudi njegova Kmetijska šola in uspehi bivših učencev. Spominjali se ga bomo z ljubeznijo. Prijatelji Ob stoletni« rojstva Anike Wambre