74   ------
Sadno drevje pregloboko saditi je škodljivo.
Unievoo je, da sadjarji po krajih, koder so močni viharji, radi zasipajo korenine sadnega drevja predebelo s prstjo. Jaz sam, tako piše dvorni vrtnar M. Lebl v „W. Landw. Zeitsch." , dal sem korenine lepotičnega drevja zasuti 25 do 30 c/m globoko s prstjo, ne da bi bilo to škodilo drevju. To pa ni nikakeršen dokaz ; morda bi bilo še bolje raslo, ko bi korenine ne imele nad seboj toliko prsti. Lepotično drevje je navadno čvr-stejše nego sadno, in razen tega se rado tako daleč po deblu zakorenini, kolikor ga je v zemlji. Vzlic tem pred-
nostim   lepotičoega drevja   sem našel pri nasadu, ki je nad 30 let star, da so  ravno ona   drevesa,  katerih korenine so skoraj iz zemlje    ven    gledale, bila veliko  močnejša, nego ona,  ki so bila pregloboko vsajena. Nikdar    ne    moremo zatorej   dovoli . svariti,   ne   pregloboko saditi   sadna   drevja. Vsakdo lahko razume, da se korenine veliko laže    razvijajo    tam, koder je   zemlja   pristopna   zraku ,   nego tam, koder so ločene
od njega z debelo zemeljsko plastjo. Mnogo bolezni sadnega drevja prihaja od preglobokega sajenja, tako na   primer    nerodovitnost,   prezgodnje   trebljenje,   ne-
sočnost sadja itd. Sadi zatoraj tako, da pridejo skrbno uravnane in razproščene korenine kolikor mogoče blizu zemeljne površine, kakor kaže podoba 2. Kadar pa sadiš sadno drevje na nekoliko vlažnem in ne   odvojenem
(drenovanem) svetu, sadi je na kupe, katere si narediš iz prsti (glej podobo 3.). Naredi jih pa takole: Izkoplji 110 centimetrov globoke in 180 do 200 % široke jame, katerih dno dre-nuj, če ne drugače, vsaj s tem, da naspeš do 40 centimetrov na debelo okroglega kamenja, potem pa naspi toliko prsti, da nastanejo kupi, ki so 40 do 50 % nad površino    tik    stoječe   trde
zemlje. V te kupe potem vsadi pravilno sadno drevje, in uspevalo ti bode prav gotovo, ako zemlja ni prav hudo močvirna.