Posamezna številka I Din, mesečno, če se sprejema list v upravi,naročnina 4 Diu, nu dam in fio pošti dostavljen ist 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, pollctn« 25 Din, četrtletni! 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru POiV£D££JrSKI Uredništvo; Kopitarjeva ul. St. fi/lll Telefon št 2050 in — Rokopisi se ue vručujo Uprava. Kopitar jevu ulic« štev. 6 Poštni ček račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Poljski parlamentarci v naši Krasna manifestacija prijateljstva med Folijsko in Jugoslavijo Belgrad, 10. septem. m. Današnji sprejem poljskih parlamentarcev, ki so prispeli v našo državo, tla vrnejo obisk naših poslancev in senatorjev Poljski, jc znova dokazal, da vladajo med obema slovanskima državama najboljši odnošaji in na j prisrčne jše vezi. Sprejem je bil prava manifestacija slovanskega bratstva in prijateljstva. Že pred prihodom vlaka so se zhruli na peronu belgrnjskegn kolodvora zastopniki naše Narodne skupščine in senata, odbor za sprejem poljskih gostov, zastopniki Poljsko-jugoslovaiiske lige, zastopniki belgrajske občine in delegati vseh narodno-obramhnih društev. Poljskim parlamentarcem se je peljal nasproti do Subotire poslanec Tripko Ninkovič, tajnik predsednika Narodne skupščine in tajnik predsednika senata, do Zemuna pa poliski poslanik na našem dvoril g. Schwarzhurg-Giin-ther. Ko je privoz.il vlak na postajo, je godba zaigrala pozdravno koračnico, navzoča množica pa je nalo poljske goste obsula s cvetjem. Pozdrav ministra dr. Angjelinoviča Došle goste je najprej pozdravil s kratkim nagovorom minister dr. Angjelinovic v svojstvu predsednika Poljsko-jugoslovanske parlamentarne lige kot viteze svobode in pravice in kot zaščitnike reda in kulture v Evropi. Minister Angjelinovic je v svojem govoru orisal vezi, ki družijo oba slovanska naroda, katera sta si po dolgoletnih borbah izvojevala svobodo. Končal je svoj govor 7. željo, naj bi bil prihod poljskih parlamentarcev v Jugoslavijo znak neraz-družljive vezi med obema bratskima narodoma in znak prijateljstva držav Poljakov iu Jugoslovanov. Naše vezi se morajo še bolj utrditi I Godba je nalo zaigrala našo iu poljsko himno, nakur je povzel besedo predsednik senata dr. Pavelič, ki je istotako pozdravil poljske goste. Zu pozdrave se je /.tthvnlil namesto maršala poljskega sejma tir. Svitalskega, ki je obolel ua poti iu je moral ostati v Berlinu, podpredsednik poljskega sejma Vnclav Makovski, ki je istotako naglasil prijateljstvo in bratske zveze, ki družijo naša naroda, ki sla imela v preteklosti skoraj isto usodo. Te vezi se morajo še poglobiti z medsebojnim spoznavanjem in sodelovanjem. Za Mahovskim je še govoril ing. Lazic v imenu društva Kneginje Zorke in je pozdravil došle goste v poljskem ieziku, nakar so se Poljaki odpeljali v hotel »Srpski kralj« in »Excelsior«. Poljski gostje pri Nj. Vel. kralju Točno ob 11 so se podali poljski parlamentarci nn dvor, kjer so bili sprejeti pri Nj. Vel. kralju Aleksandru v polurni avdiienci. Poljske parlamentarce je predstavil kralju poljski poslanik nn našem dvoru g. Sfhvvarzbtirg-Giin-ther. Pri sprejemu na dvoru je bil navzoč minister Jevtič, predsednik skupščine tir. Kuina-nudi, predsednik senata dr. Pavelič in naš vur-šavski poslanik Branko Lazarevič. V senatu in narodni skupščini Odtod so se poljski gostje odpeljali v senat. k jer jih je znova pozdravil nredsetlnik senata tir. Pavelič in jim sporočil, da poklanja , jugoslovanski senal poljskemu senatu pirotsko i preprogo. Za pozdrav in poklon se je zahvalil prestolnici podpretls. poljskega sejma Mnliovski. Gostje so se nato odpeljali v Narodno skupščino, kjer jili je pozdravil tir. Kumanudi in sporočil, tla poklanja jugoslovanska Narodna skupščina poljskemu sejmu v znak prijateljstva pirotsko preprogo. Tudi tukaj se je za darilo zahvalil Mnliovski. Poljski parlamentarci so še obiskali predsednika vlatle tir. Srskiča in /.lin. ministra Jcv-tiea v njunih delovnih kabinetih. Opoldne je bil pa poljskim gostom v čast banket na ladji, ki ga je priredil predsednik belgrajske občine in kateremu je prisostvovalo veliko število povabljenih gostov. Jutri ob ') dopoldne ho v senatu skupna sejn senata in Narod, skupščine skupno s poljskimi parlamentarci. Belgrad. 10. sept. 111. Predsednik poljske republike Mošit-ki je odlikoval ministra tir. Angjelinoviča z redom Pollonin rest i tu t a« L st. Priznanje Poljakov našemu tisku Belgrad, 10. sept. n. V nizu obiskov, ki so jih opravili tekom današnjega dne poljski parlamentarci, je skupina parlamentarcev v spremstvu Ksaverja Glinke, tiskovnega atašeja poljskega poslaništva v belgradu obiskala namestnika šefa centralnega Pressbiroju pri pretlsetl-ništvu ministrskega sveta g. Teofila Djiirovica. V tej skupini so bili gg.: Jan Vnlevski, dr. Tn-tleus Dibovski. grof Kinerik Ilutcn-Zudski, Al. Virkenmajcr in Feliks Cvizd. Meti razgovorom so poljski parlainenlnrci z zadovoljstvom poudarili, kakn prijateljski poroča jugoslovansko časopisje o Poljski in kako motri vse, kur je v zvezi s Poljsko. Izrazili so mulo, naj bi se ti novinski stiki med obema narodoma še poglobili in tako okrepili sedanje bratske od noša j c. Veličastna mmmlestacila hatoliš/va na Dunaju Predsednik vsenemškega katoliškega shoda na Dunaju, prof. Klement Holzmeister, rektor dunajske Akademije upodabljajoče umetnosti. Dunaj, 10. sept. d. Dotok tujcev, ki so prišli na katoliški kongres, je popolnoma menial zunanie lice Dunaja. Potnik dobi vtis, da ie mesto zaživelo v stari slavi avstro-ogrske prestolnice. Vse je okrašeno z zastavami, avstrijskimi in papeževimi. Že na prvi dan kongresa je prispelo na Dunaj nad 40.000 inozemcev in v soboto se jih je pripeljalo okoli 80 000. Med njimi trije kardinali, pariški Ver-dier, poljski Hlond in madiarski kardinal Seredy. Raznesel se je glas, da pride tudi podkancler Papen. Vodstvo kongresa ie objavilo pnročilo, da ni bil Papenov prihod službeno iavljen. Ako Papen v resnici pride, bo njegov obisk čisto zasebnega značaja. Kljub temu mu v političnih krogih pripisujejo velik pomen Iz Nemčije ie le malo gostov, ker je šc vedno v veljavi pristojbina 1000 mark za vsak potni list za Avstrijo. Prvega slavnostnega zborovanja na Stadionu, ki ga ie otvoril kardinal-legat La Fontaine, se je u^eVžiln 40.000 oseb. Procesija mož, ki so ;o otvoril! Tirolci, je štela 25.000 udeležencev. 5na'ir pa je b'l desetkrat večji. Zvezni Itpncler dr. Dollluss je bi! nredmet živahnih ovarij. Kmetom in obrtnikom ie dr. Dollfuss naznanil, da bo km.-du izvedel stanovsko organizacijo države v smislu okrožnice »0>i»dra pravice človeka višje kakor družba in družba mu mora poma 08, ko so bili člani Ciril-Metodove družbe zasramovani, opljuvani in pretepeni od Iiahujskane nemške in nemčurske tolpe, /.a proslavo in sprejem gostov so se vršile velike priprave. Danes jc bilo mesto vse v zastavah. Prvi gostje so prispeli že v soboto zvečer. Na kolodvoru sc jc zbrala velika množica* Goste je pozdravil v imenu občine mestni župan g. Jcrše, v imenu CMD pa banovinski svetnik dr. Senčar. Med zastopniki CMD je bila med drugimi tudi dvorna dama gospa Tavčarjeva, ki se jc prisrčno zahvalila ?a prijazen sprejem. Po sprejemu je množica odkorakala v mesto, ki jc bilo do poznih nočnih ur zelo živahno. Zastopniki CMD pa so imeli zaupen sestanek v posvetovalnici mestnega magistrata. Glavni del gostov je prišel šele danes s po-tebnimi vlaki. Sprevod od kolodvora se je pomikal po glavnih ulicah na Florjanski trg, kjer sc je pred mestno palačo zbral. V sprevodu so korakali odbor in člani CMD, narodna obrambna društva, vojaška godba, gasilci, narodne noše in strelske družine. Pred mestnim magistratom je pozdravil goste mestni župan g. Jerše, in sicer podpolkovnika Šarca kol zastopnika Nj. Vel. kralja, ministra Puclja in dr. Kramerja, dvorno damo gospo Tavčarjevo, zastopnika bana dr. Vrliovnika, senatorja dr. P loj a in Ravnikarja, ljubljanskega župana dr. Puca in mnoge druge odlične goste. Za pozdrave so se zahvalili ministra dr. Kramer in Pucelj, starosta Sokola Gangl, dr. Puc, zastopnik istrskih emigrantov dr. Šarabon, podpolkovnik Šare in Mile Pavlovič. Odposlana je bila udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku ter prosvetnemu ministru. — Ob 11 je bila glavna skupščina CMD, na Florjanskem trgu pa je bilo istočasno zborovanje Narodne odbrane. Popoldne je bila na ljudskem vrtu veselica. Proslave se udeležuje 8 do 10 tisoč oseb. Mariborske nedeljske vesti Maribor, 10. sept. NOBENIH ZBOROVANJ ali občinskih zborov, kar je v Mariboru sicer na dnevnem redu malodane vsako nedel]0, ni bilo in tudi sicer nobenih pomembnejših spolrnih ali drugih prireditev. Občo pozornost je zbudila v Mariboru odbločitev tukajšnjega policijskega predstoj-ništva ki je z ozirom na nedavne dogodke na tukajšnjem Rapidovem igrišču današnjo nogometno, tekmo med SK Rapidom in Svobodo, ki bi se imela vršiti na Mariborovem igrišču, prepoveda.a. UGOTOVLJENO... Pred dnevi je, kakor smo poročali, skočila ne-•nana ženska, ki jo je ob njenem skoku v jutra-ijih urah videl samo en človek in sicer uradnik luterjeve tvornice, Ferdinand Dcžman. Danes se e posrečilo ugotoviti identiteto utopl]enke, in si-•er na podlagi ogriniala, ki ga je pri vzpet;u preko nohtne ograje, pustila na mostu. Gre za zelezni-arjevo ženo Elizabeto Iršičevo, stanujoco na 1 ez-lem šl. 99. Iršičeva je izvršila samoumor ocvidno r trenotku duševne zmedenosti. MATI IN SIN STA SE VRNILA ie 2 t m. je bila izginila od doma s svojim 4-letnim sinčkom Milinom, žena mizarskega pomo-nika Jakoba Škcta Frančiška Šket. Mož je v strahu, Ja se ji ni kaj pripetilo, javil izginot)e zene in sinčka policiji, ki je uvedla takojšnjo preiskavo, da ugotovi dejansko stanje^. Včeraj se jc posrečilo dognati, da se nahaja Frančiška Šket pri svojem bratu na Medvedovem seul pri Št. Petru pod Svetimi gorami. SREČA V NESREČI Do usodne nesreče bi bilo kmalu prišlo v ■ Vetrinjski ulici, ko je iz veže v gostilni >.Pri zla- j tem konju«, prihrumel vpreženi konj in v divjem J naletu zdirjal proti Glavnemu trgu in se po bli- j skovo zaokrenil proti Tattenbachovi ulici. Ljudje : so se umikali zbesneli živali in pomilovali posest- \ nico FranČiško Kravos od Sv. Marjete, ki se je z neko drugo žensko nahajala na 'vozu. Vsi poizkusi, da bi žival ustavili, so bili zaman, dokler se krepkim pestem mladega Edija Kampiča ni posrečilo razdraženo žival ubrzdali in obvladati, nakar je Kravosova zopet lahko nadaljevala vožnjo domov. IZ DNEVA V DAN NEZGODE V Voseku je ponesrečil 21-letni Anton Scrdin-šek. Padel je s skednja in zadobil poškodbe po vsem telesu. — 13-lelni mlinarjev sin Franc Rine je telebnil 18 metrov globoko ob Dravi z gabra in si stri desno nogo v boku. — 18-letni dijak Vojko Lovše iz Koserjeve ulice, je treščil med vožnjo s kolesa in zadobil občutne poškodbe na kolenih. Vse tri ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Primorje: Vojvodina 6:2 (2: i) Novi Sad, 10. septembru, m. Primorje je porazilo dane« Vojvodino s 6:2 (2:1). Kljub temu. do je bila tekmu zelo v;ižnn, jo bil obisk ri/meronm slab. i okrnil je bila važna rudi t"-gu. ker je šlo zn t", ali ostane Primorje ali Vojvodina v nacionalni ligi. Vojvodina je igralu zelo slabo in to rodi tega, ker je bilu brez treh najboljših igralcev, med njimi brez gol-munu kostiča. O/ju obramba domačih igralcev je bila zelo slaba. Ljubljančani so bili zelo hitri in požrtvovalni, vendar se v polju niso posebno znašli, pač pa so bili pred golom vedno pripravljeni z ostrini strelom. Prvi gol je padel v 10. minuti za Vojvodino. Nemec je streljal. Starec pa je odbil v korner. Nastala je gnjočo pred primorskim golom, v kateri si je branilec Primorju zvinil roko. Sodnik je prisodil II metrovko proti Primorju. Deset minut za tem je prodrla desna strun Primorja, Bertoncelj je streljal, golman se jo vrgel j>rezgoduj in bilo je t : I. Ta gol je zelo deprimirnl domačine, ki so odslej igrali zelo raztrgano. Pet minut pred .koncem polčasu zabije Primorje jio Krmami še drugi gol. Po odmoru začne Vojvodina šiloma napadati, toda branilca Primorju odbijeta v korner. Buljoii strelja korner Markoviču, ki gu z glavo pretvori v gol. 2:2. Voj votli na je bolj razigrana, toda v 10. minuti Primorje prodira po desni struni. Slamič je faulnn v kazenskem prostoru. II metrovko pretvori Slamič v tretji gol za Primorje. S toni je zapečatena usoda domačinov. Primorje se /najde v svojem elementu ter prične ostro napadati. \ 13. minuti zabije Krmuii četrti gol, v 17. minuli zbeži Jež domačemu branilcu in zabije peti gol. V IH. minuti pade radi golmunove napake šesti gol za Primorje. Sodil je zelo doblo Podgrudeki i/. Velikega Bečkereku. P oljska : Jugoslavija 4:3 (i: 2( Varšava, 10. sept. m. Današnja nogometna tekmu med reprezentuneuma Jugoslavije in Poljske je končala s lesno zniugo Poljakov z rezultatom 1:3. V prvem polčasu, ki je končni z 2:1 zu Jugoslavijo, so bili Jugoslovani absolutno v premoči. Zlasti se je odlikovnl na desni strniti napada Tirnanič. V drugem polčasu pa je jugoslovansko moštvo popustilo, zlasti ožja obramba Tošič in Dimitrijcvič, ki nikakor nista mogla parirati vseh akcij dobro razpoloženega linijskega nupadtdnega kvinteta. Prepustila sta skoraj vse delo golmaitu, ki je moral trikrat kapitulirati. Tekmo je gledalo veliko število občinstvu. TEKME ZA DRŽAVNO PRVENSTVO Sarajevo: BASK—Slavija 3:1. Belgrad, tO. sejit. V današnji ligini tekmi j\s BASK premagal sarajevsko Slavijo s 3:1 (2:0). Apatin, 10. sept. AA. Pri današnji drugi kvalifikacijski tekmi je zmagal domači klub »Tri zvezde« nad SK splitom s 4:1. Ker pa je prvo tekmo v Splitu SK Split odločil v svojo korist s 4:0, pride SK Split v nacionalno ligo zaradi boljše golske razlike. Zemunska Šparta je v današnji kvalifikacijski tekmi premagala Žaka s 6:0. it Pariz, 10. sept. AA. Pri tekmah zn ameriški prvenstvo v Forest ITilnu jc Anglež Perry premagal Američana Steffena s 6:3 in 6:2, avstralski prvak Crufford pu Američana Shildsa s 7:3, 6:4 in 6:3. i Modni atelje »GENTLEMAN« se je preselil z Miklošičeve ceste 18 v Tavčarjevo ulico 2-1 l Se priporoča T. HLEDE. L zmagala nad Gradcem v p'««*""« NEDELJSKI ŠPORT SK Železničar (Zagreb): Hermes 5:4 (4: i) Ljubljana, 10. sept. Edina športna prireditev, ki smo jo imeli danes v Ljubljani, je bilo prijateljsko srečanje v nogometu med zagrebškimi Železničar,, m njihovim, kolegi iz Ljubljane, ŽSK Hermesa. SK železničar iz Zagreba je ravno v zadnjem času na precejšnji višini, saj je pred dobrimi 14 dnevi igral na vročih splitskih tleh proti tamkajšnjemu Hajduku neodločeno. Že samo ta rezultat pove več kot dovolj in vendar danes ni bilo za tekmo onega zanimanja, kakor bi jo zaslužila. Bilo je razmeroma precej uiedalcev, vendar še mnogo premalo. Naj |e tu vzrok9 Ali želi naše občinstvo samo prvovrstnih prireditev, oziroma senzacij? Tega mu niti tako nnrKuucv, *-----" . . i * mesto kot je n. pr. Duna, ne bi moglo vselej nuditi. Res je, da v športu še zelo malo pomenimo, če se bomo pa še sami podcenjevali in se ne bomo medsebojno podpirali, ne bo nikoli boljše. Malo po petih se predstavita moštvi sodniku g. Dolinarju v naslednjih postavah: SK Železničar (Zagreb): Jurčic—Koprivnjak, Lončarič—Bozjaneč, Šep, Razbušek—Frutič, Ostre-lič, Martinovič, Križnanič, Sorman. ŽSK Hermes: Oblak—Ferjan, Srnec—-Kretič, Čebohin, Glavič—Ozebek, Brodnik, Škrajnar, Mo- korel, Kariš. Enajstorica zagrebških Železničarjev nam je predvedla lepo igro, posebno v prvem polčasu, ko so bili v stalni premoči. Nijhova premoč v prvem delu igre se izraža tudi v rezultatu, saj je izgledalo, da bodo — če bi šlo v tem pravcu naprej — domači doživeli pravi debakel. V drugem polčasu so pa domači energično posegli vmes, ter so |im prekrižali vse račune in, če ne bi bil domač vratar vsled blesure, ki si jo je zadobil pri svojem poklicnem opravilu, tako nesiguren, bi bil rezultat najmanj obraten. Moštvo zagrebških Železničarjev ni nudilo povsem dobro zasedbo, četudi ne more biti govora o kaki izrazilo slabi točki. Vratar je lepo lovil, nekaj ubranljivega je spustil, bil pa je vsekakor precej zanesljivejši kakor njegov nasprotni kolega. Ožja obramba je napravila pred golom več pogrešk ter se ima zahvaliti samo počasnosti Hermesovegn napada, da se ni znašla žoga večkrat v njihovi mreži. Halfi so v prvi polovici zadovoljivo igrali, dočim so bili v drugem delu igre samo defenzivni, deloma sploh samo v obrambi. Napad je delal v prvem polčasu neprimerno boljše kot V drugem, ko je le redkokdaj prišel pred gol domačih. Hermes je igral danes nekompleten, preizkusit, je namreč hotel tri svoje rezerve. Ne glede na to, | da nosi za današnji rezultat glavno krivdo vratar, j ni oportuno radi prestiža našega nogometa pri j tekmah spreminjati postave, pa četudi jc tekma | samo prijateljskega značaja. Vendar pa bi Hermes | danes vseeno zmagal najmanj z dvema goloma di- ! ference, ako bi ne bil njegov vratar tako nesporen, in sicer radi blesure na nogi, ki smo jo že preje omenili. Ožja obramba je imela zlasti v prvem polčasu polne roke dela, ki ga je še dokaj dobro opravila. Brez hib seveda tudi pri njej ni šlo, ker je le prepogostokrat pustila v prvi polovici igre nasprotnika pred svoj gol. Halflinija ni podala v prvem delu igre onega, kar bi jnapad potreboval. V drugem polčasu se je bolje izkazala. Napad je bil v splošnem dober, le pred golom je preveč mečkal. V prvem polčasu ni mogel nič opraviti, dočim je v drugi polovici stalno oblegal nasprotnikova vrata. Igra je potekala takole: Začetni udarec ;ma Hermes. Že takoj v 9. minuti postavijo Zagrebčani 1:0 za svoje oarve. V 14. minuti spremene domači diktirani korner v gol. Stanje 1:1. V 21. minuti sledi korner proti domačim, ki ga pa gostje am iz.a', Isto se tgoii s , • —, -- «-,.«,,(: >-/,!> V OA minut' Korn« i jeni v nj.n,... r... u......-...... -........-• pošljejo zopet gostje žogo v mrežo domačih in postavijo 2:1 za sebe po krivdi domačega golmana V 29. minuli zvišajo Zagrebčani rezultat na 3:1. V 33. minuti zastrelja Hermes 11 metrovko. Isto napravi s kornerjem v 36. minuti. Tudi korner, diktiran v 40. minuti proli gostom, ne spremeni stanja. V zadnji minuti streljajo gostje ponovno na gol, žoga obtiči v mreži in prvi polčas konča 4:1 za goste. Prvi udarec v drugi polovici imaio gostje. V 14. minuli postavijo domači 4:2 po daljšem in nad-niočncm obleganju. V 18. minuti potresejo Hcrme-žani ponovno mrežo gostov. Stanje 4:3. Kornerja proti Hermesu v 19. minuti Zagrebčani niso znali izrabiti. V 34. minuli zvišajo gostje na 5:3 v svojo korist, četudi so redkokdaj prišli pred gol domačih. V 38. minuti korner proli Hermesu, ki ostane neizrabljen, slično se zgodi z onim v 41. minuti. V 43. minuti korner proti gostom, a ga streljajo domači v avt. V zadnji minuti postavijo domači končno stanje 5:4. Sodnik g. Dolinar jc sodil dobro. GRAFIKA—V. S. K. TRIGLAV 3:3 (0:0) V predtekmi sla se srečali enajstorici Grafike in V. S. K. Triglava, ki sta izvojevali neodločen rezultat. — Sodil jc g. Lukežič. SK KOROTAN (komb.)-PANONIJA 5:2 (3:1) Korotan je v kombinirani postavi nastopil proti simpatični enajstorici Panonijc. Igra je bila vseskozi napeta. Panonija je podala prcccj dobro defenzivno igro, v napadu pa ni povezanosti. Lc tupatum se je posrečil kak prodor, todn brez uspeha; zakaj vsaka žoga je obtičala v rokah dobro razpoloženega vratarja. Oba gola za Panonijo sta padla iz 11 me-trovke, Korotan jc bil odličen v obrambi in napadu, to zlasti leva stran, dočim so halfi v prvi polovici nekoliko zaostajali. Sodnik je bil dober, le proli koncu igre ni zadovoljil. KOROTAN (jun.)—PANONIJA (rez.) 3:1 Moštvi sta v predtekmi podali živahno igro, zlasti Korotan, ki jc zelo lepo kombiniral. Izvrstna sta bila branilca Panonijc, vratar pa v prvi polovici zelo nesiguren. Edini gol za Panonijo je padci iz 11 melrovke. Gradec, 10. sept. b. Danes se je tu vršila medmestna plavalna tekma med Gradcem in Ljubljano. Ljubljanska reprezentanca, ki je bila sestavljena ,7 samih plavačev Ilirije, ojačena s Primorjašem Vilfanom, jc zmagala z 72 točkami proti 68. Postavljeni so bili trije novi jugoslovanski rekordi. Posamezni rezultati so bili sledeči: 100 m hrbtno: 1. Seilz (G) 1:12.7; 2. Vilfan (L) 1:16.7; 3. Žirovnik (L); 4. Just (G). 100 m prosto: 1. Frič (L) 1:02.4 (nov jugoslovanski rekord; 2. Rodiger (G) 1:03.5; 3. Lavrenčič (L); 4. Karst (G). 200 m prsno: 1. Parik (G) 3:03.5; 2. Hribar (L) 3:05 (nov jugoslovanski rekord); 3. Asen (G); 4. Jamnik (LJ. 30 m prosto: 1. Petrovič (L) 29.3; 2. Vidmar (G.); 3. Fuclis (L.). Štafeta 3X100 mešano: 1. Graz 3:53.8; 2. Ljubljana 3:34. štafeta 4X50 m prosto: Obe štafeti stu prispeli istočasno na cilj v času 1:54, ki je obenem nov jug. rekord. štafeta 4X260 m prosto: 1. Ljubljana 10:01 (nov jugosl. rekord: 2. Graz 10.0"). Waterpolo-tekmn: Graz:Ljubljanu 2:2. Usoda Trsta zopet na dnevnem redu Pariš, 9. septembra tg. Rimski dopisnik tukajšnjega Malina« poroča, da jc italijanska vlada odločno izjavila, da vesti o zbiranju italijanske vojske na italijunsko-avstrijski meji pri Brennerju niso resnične. Italija ne zbira nobenih čet nn (oj točki pač pa je mogla zadnje ledne izpeljati popolno preureditev obstoječih čet in izvesti premestitve, ki s« bile potrebne vsled tegn, ker je postalo mesto Bozen (Bol-zano) sedež celega nrmadnega zbora. »Matin« pristavlja, da je ustanovitev novegn nrmndnega /boru v južnem Tirolu postala potrebna znrndi dogodkov v Avstriji in ker smntra italijansko armndno vodstvo, dn je močna vojnškn garni-zija nn avstrijski meji najboljše, jamstvo, tla hitlerjevci ne bodo več poskušali kakšnih novih vpadov v Avstrijo. Italija je s teni jasno dokazala, du na noben način ne lio privolila, da polno pomoč, da pomaga zadušiti vsak nered, ki t>i nastal vsled neprestanega hujskanja hit-lerjevcev. Zelo poučno je. ee to poročilo primerjamo z opazovanji rimskega dopisniku »Tempsac, ki je ravnotuko prepričali, da jo Italija pripravljena z vsemi silami braniti neodvisnost Avstrije. čeprav bi ji seveda bilo ljubše, da nemško' vlado na prijateljski način pripravi do tega. da bo Avstrijo pustila pri miru. Na drugi strani pa Italija dela s mrzlično naglico, da potegne avstrijsko zunanjo trgovino proč od Hamburga ua svoje jadransko pristanišče v Trstu. To vprašanje je zrelo, pravi Tcmjisov« dopisnik, in bo mnogo preje ugodno rešeno, kot sc mnogi domnevajo. Italija je stavila prve predloge glede Trsta že na londonski konferenci in avstrijski! delegacija, čeprav ni imela polnih pooblastil, se je začela pogajati in je svoji vladi ugodno In priporočilno poročni«. Nn sestanku med Miissclinijem in dr. Dollfus-som v Ricrionou jo vprašanje Trsta, ki se naj spremeni v avstrijsko pristanišče, zopet prišlo na dnevni red ie. ni izključeno, dn je žc takrat noc m dan so Most, ki je peljal čez reko Arayo v severoameriški Novi Mehiki, je izpodjcdla v oda. Zrušil je v trenotku, ko je privozil brzi vlak nanj. Ob življenje je prišlo 8 potnikov, 40 je bilo hudo ranjenih. avstrijski kancler v načelu pristal na predloge italijanskega ministrskega predsednik«. Znano je namreč, da je Mussolini takoj po seslunkii v Kiccioneu dal obširno navodila upravnim oblastem v Trstu kakor tudi trgovskemu in mornariškemu ministrstvu, dn ..olikor mogoče hitro pripravijo vse, da se v tržaškem pristanišču pripravi poseben del namenjen za Avstrijo iu za njeno trgovinsko mornarico, kajti itulijansku vlada polaga veliko važnost na to, da hi si Avstrija zgradila svoje lastne trgovinske ladje — v njenih hrodovnih /.gradiščih seveda — in da bi Avstrija nastopila na svetovnem morju s svojo lastno trgovsko zastavo. Italija pri tem ne računa samo na Avstrijo, marveč tudi nu ostale podonavske države. Trst je kot pristanišče popolnoma opešal in Italija bi gu rada vzbudila k novemu življenju. Ako sc ji posreči pritegniti Avstrijo, Madjarsko, Češkoslovaško in Jugoslavijo na Trst s pomočjo sistema svobodnih pristaniSčnih con, je svojo vlogo sijajno opravila in Trst rešila pred polomom. Skrb, da bi si zopet osvojila gospodarsko zaledje Trstu, ki mu je življenjsko potrebno, je eden odločilnih vzrokov, du sc je Italija postavila v bran za avstrijsko neodvisnost, du Italija neprestano utrjuje s\oje zveze z Madjari in du je zadnje čase opustila utopične politične načrte v Podonavju in sklenila, dn rajši naveže dobre gospodarske stike z vsemi podonavskimi državami, tudi in ne v zadnji vrsti z — Jugoslavijo. Trgovski dom v Gorici v laških rokah Gorica, 10, sept. m. Meseca avgusta so fašisti definitivno prevzeli nekdanji ponosni slovenski Trgovski dom v Gorici, ki je bil svojčas kras Gorice in središče vsega slovenskega kulturnega delovanja. Slovenci so svoj Trgovski dom po vojni popravili ter uredili v njem telovadnico in slovensko gledališče, ki se je do konca leta 1927 uspešno in lepo razvijalo kljub izrednim težkim razmeram, v katerih se je nahajalo radi neprestanega oviranja od strani italijanskih oblasti. Takrat so Italijani nekolikokrat poskusili zasesti ta dom slovenske kulture v Gorici in jjri protislovenskih demonstracijah so ga nekoč celo demolirali in ga skušali zažgati, kar jim pa ni uspelo. Leta 1928 so dom kratko malo zavzeli in ga spremenili v Časa del Fascio, kamor so se vselile fašistične organizacije in pregnale iz njega slovensko gledališče. Po tej začasni zaplenitvi so ga sedaj italijanske oblasti končnoveljavno zavzele. Slovenec in Slovenka dobila nagrado PRK Belgrad, 10. sept. m. Kakor vsako leto, je ludi letos glavni odbor Poinladka Rdečega križa ob priliki materinskega dne razpisal nagrado za najboljšo nalogo o materi. Posebna komisija je sedaj pregledala vse prispele naloge ler je podelila prvo nagrado v iznosu 500 Din Josipu Gregoriču, dijaku 8. razreda drž. realne gimnazije v Mariboru, in tretjo v iznosu 200 Din pa Bojani R i d -1 a r, dijakinji 4. razreda učiteljišča v Ljubljani. Davorin Medved odšel v Mostar Belgrad, 10. sept. m. Sinoči je zapustil Belgrad in odšel na novo službeno mesto v Mostar Davorin Medved, prvi slovenski kaplan v Belgradu po osvoboditvi in sedanji vojni kurat. Za časa svojega bivanja v Belgradu se je g. Davorin Medved agitno udejstvoval po raznih prosvetnih organizacijah ter ie bil tudi med ustanovitelji tukajšnjega slovenskega prosvetnega društva, kate-I ro je tudi vodil do svojega odhoda, Da b s Bazovica tie bila zaman! Dne 6. septembra j.: zopet potekla oblctnica strašnega dne, ko so v svitu jutranje zore lašistič-nc krogle ug< r.obilc štiri mlada življenja. Štir,e mladi Jugoslovani so morali na lastni zemlji, nedaleč od kraja, kjer so niaio poprej snovali načrte za osvebojenje svojega trpečega ljudstva, umreti pod iajistično sekiro, lekret smo zanje trepetali vsi, njihovi krvni bratje v svobodi in suženjstvu, z njimi je bil ves kulturni svet in tudi tisti Trst, ki ima za Slovane le leda; dobro besedo, kadar jih potrebuje, jc takrat želel, da bi štiri mlada življenja nc b'la usahnila pod italijansko roko. Da, tresle so se roke tudi tistim, ki so streljali v hrbte slovenskih iantov! In vendar so morali umreti, vendar se je lahko izpolnila najhujša žalitev naše vojske, ki je tisti dan prejela nove praporel Svet ic cslal brez meči pied taštstično justico. Jugoslovani so se takrat pren-agali, to je bila žrtev na oltar mednarodnega miru, ki je svet nikdar nc bo dovolj ocenil. Vstali so bratje Čehi in hrupno protestirali, dvignili so se protesti, vsaj časopisni, tudi drugod. Bilo je že prepozno. Trupla slovenskih iantov, ki so umrli spravljeni z Bogom in z vzklikom na ustih: »Živela Jugoslavija!«, so že počivala na tržaškem pokopališču na neznanem mestu. Med tistimi, ki so po vsem svetu vpili »Proč s krvniki! Proč s fašističnimi metodanill«, jc bilo prav gotovo tudi nnogo tistih, ki so morda vsaj takrat ob sveži krvi :ačutili v sebi sokrivdo nad tem strašnim umorom. Jilo je med njimi gotovo mnogo takšnih, ki so po-irej peli slavo »narodnim preporoditeljem, vod-cm, ducejem, narodnim iascinatorjem, možem, Ui jih sedanj čas potrebuje«, itd. In morda jim jo pojejo še danes, ne zavedajoč sc, da so sokrivi smrti in trpljenja milijonov idealnih ljudi, ki jih tirata v ječe, v pregnanstvo in na morišče fašizem in hitlc-rizem, ker so sc borili za svobodo. —ski. Aretacije in konlinacije V Kostanjevici na Krasu ie bil aretiran 30 letni Gndnič Alojzij, ker sc ni hotel legitimirati policijskim agentom, — Aretiran jc bil Celcstin Nikotav-čič iz Ccrovcga, ker so pri njem našli puško in revolver. — V Gorici je bil aretiran Rudolf Stclančič, 27 let star, jugoslovanski državljan. Obdolžen jc, da jc brez dovoljenja prekoračil mejo. — V Šcni-pasu jc bil aretiran Rihard Škarabot, ker sc ni javil pri vojaškem naboru. V Trstu so bili aretirani nedavno; Slavko Re-bec, nekdanji športni poročevalec tržaške »Edinosti«, nadalje Drago Milič, ki se jc vrnil iz konlinacije, dijak Stopar in gospodična Danica Goljev-šček. Drago Milič je bil izpuščen, Slavku Rcbcu je tržaška konfinacijska komisija prisodila pet let pregnanstva na otokih, Stoparju dve leti in Danici Goljcvščekovi dve leti. Vsi nekdanji koniiniranci so pod strogim policijskim nadzorstvom. Nekateri se sploh ne morejo vrniti v Trst, pač pa so bili izgnani v svoj rojstni kraj, kjer žive pod strogim policijskim nadzorstvom. Oblastva jim tudi nočejo izdati dovoljenja za izvajanje njihovega poklica. Prepozno stekanje. »Popolo di Trieste« svari v svoji številki z dne 1. septembra pred prevelikim optimizmom glede obnove tržaškega prometa, in to v zvezi z vestmi o morebitnem sporazumu Podonavja. Tudi če bi prišlo med zaledicm in Trstom do tesnejšega sodelovanja, bi Trst kljub svoji moderni pristaniški opravi danes ic mogel zadovoljili zahtev zaledia, ker jc izgubil dobre pomor-| ske zveze (večina jih jc namreč šla v Genovo in 1 Benetke). Zato priporoča list pomorskim organizatorjem, naj bi pričeli misliti na obnovo pomorskih zvez. Mi pa pravimo k temu: Prepozno: Kar so Benečani žc pobrali, nič kaj radi ne vračajo. To nas zgodovina Trsta uči! Jesenska nedelja v Ljubljani Ljubljana, 10. sept. \ sa Ljubl jano je danes bila že v jesenskem razpoloženju. Vreme iu vse druge okoliščine, ki vplivajo mi meščana, je bilo ves dun od sile zanič. /jutra j io celo nekaj času deževalo, potem pa se je sko/i ves dun kreiu/.ilo in k isti Io, du so ljudje ponojveč ostajali raje domu, knkor pu du bi se napotili ven i/, mesta nu sprehod. (Clo tombolo, ki so jo mislili prirediti donos popoldne nn kongresnem trgu naši vrli poštarji, so /uradi slubo obetajočega vremenu morali preložiti nu prihodnjo nedeljo. Puc pa jo bilo živahno po kavarnah in drugih javnih lokalih, kakor pač vselej oh lakili dnevih, pa na velesejmu kmet delali / rokami in glavo obenem. Zalo mu pravice do primernega stanovskega /uslopu nihče v/eti ne more. S poziv oni ua složno ileln je tajnik končal svoje poročilu, nakar -u funtje mod seboj obravnavali še celo vrsto drugih va/ nili organizacijskih zadev. Izvoljena sla bil.i tudi dva računska preglednika in sicer . tvš-novur iu liižouir. Pogreb pokojnega gospodu Kalcit Josipa bo danes, v ponedeljek. II. septembra ob 4 popoldne i/ splošne bolnišnice. Sirotti ruši ugled Cerkve Znano jc že, kako uspešno deluje upravi-felj goriške nadškofije zn uničenje iu zatiranje vsega slovenskega v škofiji. I/, goriškega Aloj/i-jevišča je izginil vse prešnje osolije, od vodje do vratarja. Tudi šolske sestre je izgnal; od teh iili je pet odšlo v Argentino. I/. Malega semenišča je spodil 10 služkinj Slovenk, namesto teh pa poklical 16 oseb (10 samostanskih sester in 6 služkinj) Italijank. I/, velikega semenišča jc izginil žc pred časom 9 oseb. I/, školije je odslovil slovensko služuhiiištvo. Ko je svoječasno neki slovenski duhovnik posredoval pri Sirottiju za Alsoj/.ijcvišče, mu jc znžugal v vljudnih besedah s policijskim preganjanjem. Prepovedal je slovenske snovedne listke in slovensko petje pri procesijah. Vpeljal jc ponekod laške kaplane in katehete, ki delajo ponnjveč le zgago v župniji. Tako n. pr. se je neki lak pritožil v Gorici, ker ni bil povabljen k župniku na večerjo o priliki neke cerkvene slovesnosti. Za tako ničevo stvar sc je moral žiipuik /.ugovarjati pred oblastmi. V neki hribovski župniji je učitelj ovadil župnika, češ, du je on kriv, ker otroci ob koncil sv. maše z.n sklep šolskega leta niso zapeli z učiteljem nekih pesmi v laškem jeziku; prišla je preiskava i/. Gorice nalašč /a to reč. Župnik Ivan Mozetič v Ravnah je meseca marca dobil policijski opomin (diffi-da), ker je nastopil proti pohujšanju v šoli. Take in podobne reči sc dognjujo pod sedanjim iiprnvitcljstvom nadškofije. To so ludi rn/.logi, da upraviteljstvn ni konce in še nc bo konec. Težko jc namreč dohiti osebo, ki bi garantirala nadaljevanje sedanje smeri. Lakota na Vipavskem L8 Toča, ki je obiskala srednjo Vipavsko dolino proti koncu avgusta, je napravila silno škodo. Splošno cenijo, da je vzela tretjino pridelka, ki ga je še pustilo dževno vreme. Udarec je toliko hujši, er je toča silno poškodovala sadje, posbeno breskve, ki so jih zadnja leta Vipavci nasadili mnogo prav radi tega, ker trta več ne nese. Obetala se ie razmeroma dobra kupčija z breskvami, zdaj je uničeno ludi to upanje. V kleteh čaka še staro vino na kupca, cene so naravnost strašne. Za hektoliter dobrega vipavskega vina ponujajo 35 lir in kupci ga lahko v nekaterih krajih po tej ceni tudi dobijo. Davki so ostali neizpremenjeni. Silno drage so posebno občinske uprave, ki jih vodijo sami italijanski priseljenci. Dan za dnem se vrstijo dražbe. Premoženj noče več nihče kupiti in dražbe se morajo ponavljali tudi po trikrat. Za malenkosten denar, nekaj tisoč lir, lahko danes žc kupiš lepo premoženje! Srednjo Vipavsko dolino danes živijo po večini dekleta in žene, ki služijo v Egiptu in pošiljajo denar staršem in možem domov. Tudi li dohodki so se skrčili, ker je egipčanska lira padla v istein času kakor angleški tunt. Medtem ko si svoičas prejel za eno egipčanski liro še 90 italijanski lir, ti ponujajo danes 65 lir. — V vaseh, ki so nekdaj, to je pod Avstrijo, najbolje uspevale, razsaja danes v mnogih družinah prava lakota. Mnogo družin živi od skodelice mleka in polente, ki jo dobi pri sosedu. Ljudem, ki bi radi pomagali, se kar trga srce, ko vidijo olrnke lačne. Spričo teh razmer si ni težko razloilti, zakaj tako uspevajo vsaj na zunaj fašistični vrtci v slovenski deželi. Otroci dobe namreč v vrtcu nekaj teple godlje in zato ga tudi obiskujejo. Včasih jim darujejo tudi kos blaga za obleko. Seveda iašistični listi nc poročajo o resničnih razmerah na deželi, bržkore tudi oblastva pošiljajo v Rim netrčna poročila; tako se godi povsod pod i diktaturo. To pa prav nič ne izpremeni na dejstvu, da je na Vipavskem izbruhnila prava lakota. Ko i svet organizira pomoč za laxne v Rusiji, r.aj nc 1 pozabiti stradejočih pod Italijo! Priznmmo vsakemu svoje! Nedavno jc Skupina 33 Šv.abov iz Bačke odšla lia letovanje po Nemčiji. Namenila sc jc v renski Palatinat, da si ogleda deželo, iz, katere so ee njeni dedje pred 150 leti izselili v Bučko. Ta skupina se je na povratGeminil ia je takrat spala in jc pozabila na svoje otroke onkraj mej«. Hitlerjeva Nemčija ec spominja svojih olrok v lujini. (Kakor da bi se jih demokratska Nemčija ne bi bila! Prip. ur.) Švabi naj odpotujejo v Bačko v zavesti, da od danes naprej niso več : Nemci v inozemstvu (Auslandsdeuts.Vie), temveč Nemci kakor drugi v Nemčiji. Nemčija se bo zanimala za njihovo usodo in zn vse. kar se z njiitni dogaja, knkor se zanimajo oni za dogodtke v Nemčiji. Freiherr von VVitzleben je zaključil svoj govor s trikratnim »Heil Dcutschlundl« tor ;e voščil gostom srečno pol. Heil cler MuHer DeutscMand! V imenu Švabov je odgovoril inž. M. Iviok, ki ie vodil skupino. Zahvalil se jo za prisrčen sprejem. Tudi švabi sc veselijo novega duha v Nem-Slji, ki se zanima za svoje otroke v inozemstvu. Kakor je vsak otrok ponosen na svojo mater, tak« so tudi oni ponosni na lepo, ponosno mater »<>er-inanijo- in se hod« vselej zavedali dolžnosti olrok do le matere. »Heil der Mutter Dciitsiihlanil!r (Nuj živi mali Nemčija). Po ogledu mesta in njegovih znamenitosti so j se Švabi odpeljali proli Passauu in nato v Jugoslavijo. Nič nimamo proti temu, da Švabi smatrajo »Geipmtmijo« za svojo mater. Njeni otroci so, i/. Nemčije so se preselili in Čeprav žive ob prsih nove matere Jugoslavije, se lahko še vedno smatrajo za sinove matere Germanije«. Nehote na nam pride pri tem na misel vprašanje: Kaj bi ti. pr. dejali Laiiidbuudovci in njihovi priganjači. ali ludi celo koroška oblastva, ako bi naši Korošci ob ka-i keni obisku v Ljubljani ali loje drugje v Jugoslaviji nazvali JuHwlavijo svojo mater in ji nazdravili z vzklikom Naj živi naša mali Jugoslavija! ? Tu se je zlasti popoldne kar trlo obiskovalcev. Današnji obisk je menda prekosil vse dosedanje dneve jesenske prireditve. Kupčij seveda danes ui bilo sklenjenih kaj več, pač pa so bili večji zaključki narejeni /udujo dni. Močno jo na obisk vplivala znižana vstopnimi, ker se jo vclescjmsku uprava odločilo tudi danes držati polovično vstopnino, to je 5 Din /a osebo. Težko je seveda reči. katere stvari na velesejmu so v/budile največ zanimanja. Ljudje so pač ra/lični iu tnko je različno tudi zanimanje za posamezne razstavljene stvari. Lahko pa rečemo, da je bil obisk prav po vseli paviljonih zadovoljiv. Dopoldne se je v Jakopičevem paviljonu vršilo zanimiv o predavanje o umetnostni /go-dovini. Predaval je g. dr.sijnnec. Žal. da se je predavanju udeležilo le manjše število prijateljev umetnosti. Zborovanie železničarjev Dopoldne se je v ršilo v Delavski zbornici protestno zborovanje železničarjev, ki se čutijo močno pri/.udetc /uradi zadnjih ponovnih znižanih prejemkov. Posamezni delavci bodo zgubili na mesec po tri du štiri šilite, ter s tem 1110 do no Din prejemkov. Nu železnici so namreč zudnji čas skrajšali delovni čas za eno liro na dan. Dobro bi seveda bilo, da bi /uradi tega delavstvu ne zmanjševali dohodkov, ker so jhik tako pičli, da ž njimi delavci komaj shajajo. Kljub /.inanjšuncmii delovnemu času bodo namreč delavci morali opravili isto delo. kakor doslej, zato bi jim človek po pameti prisodil tudi isto plačilo. Gibanje absolventov kmetijskih šo! Razen tegu zborovanju se je danes dopoldne vršilo v mali unionski dvorani še manjše zborovanje združenih absolventov slovenskih kmetijskih šol. Zborovanje jo vodil predsednik g. Janez Ovsenik, znan agiliii in zadružni delavec ter organizator absolventov kmetijskih šol. Zborovanja se se je udeležilo okrog 50 fantov. Na zborovunju so voditelji zveze poročali 0 izvršenem delu ter podali smernice za bodoče delo. Obširno tajniško poročilo je podal tajnik g. 1 one Buntuii. Poudarjal jc. da jc bilo ob ustanovitvi /veze absolventov kmetijskih šol letos 2. aprila skupaj 70 članov, zdaj pa šteje organizacija /e 112 rednih članov. V Ormožu je bila ustanovljena /o prva podružnica /veze. Med letom je imel odbor več sej in sestankov s člani v posaine/nih krajih. V Mariboru se je n. pr. takega sestanka udeležilo nad 60 fantov Kako živo je delovala organizacija, izpričuje tudi dejstvo, du je bilo v komaj pol leta trajajočem delovanju odposlanih na razne slrani S4b dopisov. /.vozu absolventov jo spomladi sestavila tudi posebno spomenico zaradi zaposleuja tujih kmetij, strokovnjakov. Banska uprava je na to vlogo sporočila /ve/i, naj pač sporoči konkretne primere, kjer so zaposleni iuo/einci ter kateri. Zveza so je dalje obrnila tudi na vse važnejše trgovce in ustanove, ki prodajajo ra/.ue . kmetijske potrebščine in kmetijske stroje, da . lii članom zveze dajali pri nakupu nekaj popusta. Večina tvrdk je odgovorila ugodno. Tvornica Ruše je prispevala zvezi 500 Din denarne podpore. Nova zuložbu« v Ljubljani, dal je ( i-rilovu tiskarna v Mariboru ter Mohorjeva družba v Celju bodo dajale članom popust pri nakupu kmetijskih knjig, pa tudi pri nakupu drugih pisarniških potrebščin. Tudi več dro-vesničurjev se je izjavilo /a podoben popust. Zadružna /vozu v Ljubljani pa je /ve/i prepustila brezplačno v uporabo posebno društveno sobo na Dunajski cesti v hiši Zadružne zveze. Tajnik se je v svojem poročilu dotaknil tudi vprašanja kmetijskih zbornic, ki mora poslali osnovno vprašanje naših kmetskih gospodarjev. Dalje jo omenjal tajnik tudi organizacijo mladih i/obružencev. ki je zborovala zadnjo nedeljo v Ljubljani. To organizacijo je postavil /a primer, knko se danes vse mlade sile organizirajo, ker jili k temu sili vprašanje obstoja. I udi kmetska mladina se mora trdno povezati med seboj, v/gojiti si mora pripravnih delavcev, ki nuni bodo ustvarili in vodili kmetsko zbornico, kakor jili imajo žc skoraj vsi stanov i, če dela i/obru/enstv o z glavo, mora Ako bi jaz bil danes načelnik prosvetnega oddelka dravske banovine, bi razposlal učiteljem in profesorjem dravske banovine tale poziv: Moderno vzgojeslovje zahteva od staršev vedno večje gmotne žrtve. Pripomočki moderne vzgoje lajšajo učencem učenje, a obenem obtežujejo družinski proračun. V splošnem ni mogoče odrekali staršem dobre volje, da ne bi hoteli žrtvovati, kar jc mogoče, za vzgojo svojih olrok: saj se dobro zavedajo, da si danes človek brez šole ne more ve-utreti poli v življenie. Toda prav tako je gotovo da večina staršev spričo gospodarske kri/.o silim težko zmaguje stroške za šolanje in da so un /.< izdatki za nakup knjig, potrebnih /a pouk na osnovnih šolali, v veliko breme, lako se proti šoli podzavestno ustvarja nerazpoloženje pri starših, ki sc pogosto odraža tudi v njihovem občevanju s šolskimi otroci. Tako nastane tudi nevarnost, da otroci prično smatrati šolo za zlo in da sc r odtujijo. Zato pozivljcin vse učitelje, da računajo z dejanskimi razmerami, v katerih živimo, to sc pravi z gospodarsko krizo, ki tare starše. Njihovi dohodki so omejeni, saj živi večina od stalnih plač, kmet pa na drugi slrani preživlja hude čase. Živimo v izrednih razmerah, zato tudi nc moremo od staršev zahtevati, da bi zadostili vsem gmotnim zahtevam moderne šole. Varčujmo vsi! Zahtevajmo od otrok, da si z denarjem staršev nabavijo samo tiste šolske pripomočke, ki so nujno potrebni. Varčuimo pri zvezkih, nc glejmo preveč na obliko, skušaimo pi krojiti knjige tako, da jih otrok rabi v-aj v dveh razredih in nc menjajmo iih prepogosto. Jaz bom s svoje strani omogočil, da učile! i lo željo staršev izvedejo, da bom svojim nadzornikom naročil, naj pri nadziranju upoštevajo vsebino okrožnice in naj ne bodo preveč formalisti. — Oče s petimi šoloobveznimi otroci. Požar v Tomačevem Tomačevo, 10. septembra Davi okrog treh ie nenadoma začela goreli Je-siharjeva hiša, ki stoji nasproti cerkve v Tomačevem. Ob tej uri je požar domačine povsem zmcdel in v prvem hipu si niso zneli niti pomagati. Začeli so tofči plat zvona, toda ker v Tomačevem nimajo gasilnega društva, du bližnjih Sto/.ic pa je prilično daleč ter stoji vmes gozd, ki zakriva razgled, je moral teči v Stožice pu gasilce deček. Stoženski gasilci so nato brž prihiteli na pomoč in požar omejili. Kljub temu je škoda precejšnja. Zgoreli so vsi leseni deli severnega dela biše ter več voz slame, ki je bila nakopičena na poslopiu. Lastnik g Janko Semrajč, ki je hišo šele nedavno kupil, jc bil zavarovan pri zavarovalnici Jugoslavija z.a 40.000 dinarjev. t \ lici/morili žalosti iiu/nanjumo. da je naš iskreno ljubljeni bral. gospod Stanko Milošič pleskarski pomočnik dne 1(1. t. m. po dolgi in nmkepolni bole/ni. previden s lola/ili sveto vere, mirilo v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojniku bo v torek, line !_'. .septembra 1953 ob pol treh popoldne i/pred mrtvašnici1. Vi-dovdunsku cesta 9, na "pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne lo. septembra, 1935. Žalujoči ostali. Mostni pogrebni zavod v I juhtjnni. " tiTVVf.'- ■•'..■•■ V . J ' Slovo goriškega in pulj-skega pr efekta Goriški prefekt Trotta, ki jc bil premeščen v . Aveilino, je zapustil Gorico v četrtek zvečer. Pred odhodom jc naslovil na vsa oblaslva pismeni pozdrav. V njem se zahvaljuje za sodelovanje za časa njegovega kratkega bivanja v Gorici. Želi vsem Go-ričanom, da bi sc uresničili njihovi upi... Pred odhodom je pozval k sebi časnikarje in se jim zahvalil za podporo. Poslovilo se jc od njega ludi vodstvo fašistične stranke, ki pa ga ni vodil tajnik Avvcnanti, pač pa podlajnik. To je značilno in dokazuje, da sta živela preteki Trotta in Avvcnanti v čudnih odnosih. Prav to razmerje je bilo tudi krivo, da ic bil prefekt Trotta premeščen. Trotta se jc dat po splošni sodbi vplivati po kvestorju Modcstiju, ki je dejanski gospodar Gorice in Goriškega; samostojen človek ni bil. V petek zvečer sc je poslovil od Pulc prefekt Italo Foschi. O premestitvi obeli prelektov smo žc poročaii v zadnji številki, V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc moja srčno ljubljena soproga, go,-pu Marija Panic roj. Kaus danes, 10. I. m. po dolgem, inukupolncm trpljenju, previdena s sv. zakrament), mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnicc bo v torek, dne 12. .septembra 19^5 ob -!■ po-lioldne iz hiše žalosti, Linhartova nlicu 35 (I.tiščilniea ri/n), na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne lo. septembra 1955. Mestni pogrebni zavod, Malija PaniČ, soprog. Od Silna, brezmejna si - v dalio kot seme stpaš svo' p?oil Prisrčen sprejem primorskih akademikov po vsej Jugoslaviji je izseljenim Primorcem in vsem Jugoslovanom pod Italijo poroštvo boljših dni Na inučeniških tleli v Nišu Kdo /na čutiti z brezdomci in pregnanci, ki jim je tujec poguz.il rodno grudo in domove? Kdo, če ne oni, ki je sam pretrpel tako bol! V Nišu nam tega niso izrecno povedali, toda sprejem, ki .so nam ga priredili, je zgovorno pričal, da razumejo našo bol o-berdob. lako smo čutili, ko smo peli o slovenskem Doberdobu pred Čoli-kulo. V njej so samo še tri lobanje, a poleg njih je praznili še tri stotine jamic v spomeniku turške krutosti. Prav je dejal naš srbski tovariš v govoru: >( eli-k it ln je spomenik iiujsruniotiiojšega barbarstvu, a tudi najsvetlejšega ideali/ma •. Nedaleč otl Čeli-kule se beli pod h rdi drug spomin liitke na Čegri, I. tS()4. tcli-kulo jc postavila turška maščevalnost v strašen opomin vsakomur, ki je morda še netil v sebi misel na upor; oni spominek na tVgrn pa jo dvignila hvaležnost po-tomcev v slavo junakom — tristo jili jc bilo -ki so pod vodstvom Lcndžcliča skupaj preliti kri. Bilo jo skoraj enako kakor z Leoiiido in njegovimi špartanei pri Terniopilnh. — laki m> v Nišu spomini iz turških časov. |'a smo pogledali v -ahorno cerkev. Svojevrsten vtis ostane v očeh. ki gledajo njeno notranjost. Težko je opisati tisto enostavno posebnost, ki jo kažejo stene, slopovi. galerije, ko>• in ogromni ikonostas. kakor dn vi jejo v trpljenju izmaličeni udje r. krčevito prošnjo visoko, visoko proti nebu ... Pruv t" vtis so poglobi, če vsiopiš v stransko kapelico, lam počivajo ostanki srbskih svečenikov. Žrtve gneva, ki razjeda žalibog še danes bratske narode na Balkanu in ga tujec še razpihuje. Priiovclov ali so 11:1111, li gomile jutinkov in mu- ] foneev. ko 'ljjj in v Nišu. se je izv il iz or-' vzdih ali beseda globokega spoštovanja do rodu. ki se je nol tisočletja bil in trpel ter pojil svojo zemljo z lastilo krvjo za svobodo, za neodvisen dom v poljubu žarkov svobodne;'a solne«. Boril se ie srbski seli a k z.a svojo malo kajžico, priboril si je veliko padle za .jugoslovansko misel. Dobro so na naso nalogo: poje na vlaku. Pač nam je bilo malo žal in j nerodno, ko sin orožnika, ki slu spreniliala vlak, odganjala druge potnike, če «0 silili \ naš oddelek vendar smo jima bili hvaležni za to iifiluvo; kajti počitku smo imeli itak na vsej poti premalo. A neki politik jo le uganil: »Gotovo st'i orožniki! Slovenca, 1-cr nas tako protezi nita ...« Slučajno sta Ivin res. eden celo iz naše Goriške. Kje pa ni Slovencev? čisto v v -ak'm kraju, koder smo blodili, smo naleteli na katerega. Le kje jemlje n:,!a mala narodna družina toliko ljudi? Res: Silna, brezmejna si, — v daljo kot seme razsipaš svoj plod.« Slavno Ktunnnovo smo dosegli, ko je bila že tema. nismo torej več mogli opazovati pokrajine. Kar sino pa dotlej videli od Niša po dolini Južne Moravč navzgor, je bilo lepo in prikupno. V carskem Skop! ju. Večje me to... Tu ne delajo parade vsakemu vamirovru ... In še ponoči prihaja .1.0 .. .« Tako smo vnaprej sodili, da bo tih muš pribori v Skopi je. — .Ne! Skooljonci so nam priredili ne parade, marveč t: 11.1 vse navdušeno manifista-i t sli večer zabil ježil v popotni • jo ljudi kar trlo po vsem pe-av.aiii. Pa nam je predsednik Irtrtva j l!eka-'l tst-Gorica« dr. nas pa tudi opozorili ste se v Jugoslavijo napojit z učenostjo in hrabrostjo iu junaštvom ter se pripravit na končni obračun s tistimi, ki vas tlačijo.« —• iNaš prihod v Skopi je so počastili zlasti akademiki, dalje skavti, štiri pevska društva ter zastopstva drugih narodnih organizacij. Naš povorki so tvorili meščani špalir prav do konca, tja do Dušanovega mostu. \so pot je množica gronit,-v i to vzklikala deseti banov ini, tako tla smo v Skopi ju doživeli najglasnejšo manifestacijo «ke narodne pesmi o Kosove n polju, že smo se usla-vili v KOSOVSKI MITROVICI. Naj nam ee zamerijo vrli Mitrovičani, če moj popolni dnevnik ne hrani o njih toliko vrstit. kol o drugih mestih. Tedaj smo bili žo vsi po"'."tio utrujeni od vožnje, vročine, otl neprespanih noči in koncertov in smo žo na vlaku iire:!v- 111 iskali najkrajše zveze z Ljubljano. Naša dva vrla solista Janovsky in Tono Dorino-!u, ki je ludi vodil zbor na vsem potovanju, sta Danes s o osstno f,* J t* VuGua na Dunaj, septembra. Po dogodkih, ki so se vrstili na Koroškem zadnje tetine, se moramo upravičeni) vprašati: »Kdo vlada na Koroškem? Ali ima DoIIIumsov varnostni direktor polkovnik Bnrgcr položaj na Koroškem v rokah? Ali ima proste roke?« Po vsem tem, kar sc je pretekli mesec zgodilo, moramo na zadnji vprašanji odgovoriti negativno, odnosno moralno ugotoviti: Na Koroškem se pod Dollfussovim režimom, kar se tiče naše slovenske manjšine, ni obrnilo v ničemer na boljše. čeprav je stranka koroške slovenske manjšine v deželnem zboru odkrito in pošteno podprla Dollfussov režim s tem, tla s a glasovala slovenska poslanca za rt^zv cljav Ijen je naroilno-socialisiicnih mandatov — od niuuih glasov je oilo odvisno, ali se doseže potre.ma dvotretjinska večinal —; čeprav so koroSki Slovenci brez izjeme pozdravili novi režim z odkritim veseljem, ki zrcali tudi iz pi-nnju njihovega političnega glasila »Koroškega Slovenca«, čeprav so pri zadnjih državno/bor-,kili volitvah kompaktno s svojimi glasovi podprli nemško kiščunsko-socialno stranko in s tem neposredno pomagali ustvariti današnji avstrijski Težim — so bili vsi ti dokazi lojalnosti zamen. še več. Prva odredba novega varnostnega direktorja, s katero se je morala javnost pečati, ni bila morda naperjena proti sovražnikom režima, temveč proti — lojalnim Slovencem! Tu odredba je veljala prepovedi pevske prireditve slovenskih pevskih zborov it' Podjune pri Moslniku ob Dunvi. Bilo je usojeno ravno Dollfiissoveniu režiinu-tla jc prvi po vojski prepovedul nedolžno kulturno prireditev koroških Slovencev, za katero je jamčila Slovenska kršč.-socialna zveza za Koroško. iNti Dunaju s posebnim zanimanjem zasledujemo pisanje jugoslovanskih listov o razmerah eri tiits. Priznati '"(•■• lino, da pišejo vaši listi skoro po vrsli o Dollfussn in o Avstriji simpatično in s toplim razumevanjem. To zadržanje jugoslovanskega tiska jc moralo odjekniti tudi v Avstriji in moramo priznati, da je ugled Jugoslavije moti avstrijskimi Nemci močno pridobil. To se je pokazalo za časa letošnjega poletja tudi v poglobitvi stikov 1110:! Jugoslavijo in Avstrijo v tujsko-promet-nem oziru. Tisoči Avstrijcev so poselili jugoslovanske krr. je otl Bleda in Slovenskih goric pa do Dubrovnika in Cetinja. a dnevno so nam .dovažali avtobusi iz Slovenije na stotine gostov in turistov in nobeno leto nis! Iln koroških ceslah onazil to!i' o jugoslovanskih motornih vozi' !;••>-kor lotos. Dani so najboljši pogoji, dn se med- si komaj zu silo s čaji pripravila grla za večerni nastop. Povedati moram, tla nas je v Kosovski Mi-trovici poleg civilnih in vojaških osebnosti sprejela tudi duliovska gosposka. Govorniki, ki so diis pozdravljali na postaji in pri bunketu, so nam vsadili v srca veliko misel, za katero j» tekla od I. 1389 naprej srbska kri: Za krst častni in slohodii zlatu... tili so nas: »Kakor Kosovo, ki je petsto let trpelo v krvi in vtis danes pozdravlja, ni zgubilo svoje vere, tako je vi ne izgubljajte. Kosovo vtis uči, kako se mora človek žrtvovati za domov ino. Z največjo hvaležnostjo smo poslušali be-sede: »Povejte svojim ljudem, prepričujte jih, ilti Srb ne bo pozabil svojega neosvohojenega bruia!« Ali, kdo lii takega naročila rad ne poročiti dalje. Pristavljam le še to, da se je ta refiain ponavljal otl prve naše postaje do zadnje. V prazničen nastroj nas je uvedla »Kosovski! uvertura«, ki jo jc /uigral vojaški orkester pred našim koncertom. Mrak nas jc prinesel v Mitrovico, še temno jutro nas je spet vzelo iz !•>. Na povratku smo so ustavili samo šc v Sarajevu. Pogledali s.n0 vse Ioik) in znamenito, kar nam je omenjal mali reklamni vodič. Na čaršiii smo -investirali« šo zadnji drobiž, da siliti tem lažji odjadrali proti Ljubljani. sredi toplih spominov na pot. ki je za nami. me jo presunilo močnejše kot ktlnjkoli, ko sem iz svoje počitniške »rezidence« spet uzrl daleč na obzorju cerkniške Javornike, ki kakor z močem oroklctstvo našo zemljo sečejo, da začutim pekočo bolečino v srcu, ko se spomnim' »Ah, tamkaj oznd, tam si ti. ki me misel nate omami, o domovina...« Studiosus vagans. — Proti zaprtju in hemeroidom, motenju v želodcu tn črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-Josei« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz Josel« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. Koroškem ? seboj ni stiki še zbol jša jo. posebno ako se odpravi med Avstrijo in Jugoslavijo potniški vizum in uvede siuini zračni promet, ako koroški iiemskutuiji in 11 liovi voditelji ne iiodo videli v vsakem ttuisiu iz. Jugoslavije nevarnega agitatorja in ivor.čno, ko bodo n. pr. nu Koroškem tu ice iz Jugoslavije tako obzirno sprejemali ko!,oi Mai':.:" iu t'' ho. Mnogo je bil pri nos komentiran (čeprav mi ni znano, da bi bil o leni pisal vu- list), primer s Klopiujskega jezera, kamor je voditelj koroške domovinske zvez.- (K.irtner llciiinilmitd) neki Kajbič (Kai-bi' :-h), sklical shod neti: '.iiUirjev, ko jc bila sezona v najboljšem t< ku. v javnem govoru strastno napadel Slovence in jugoslavljo ter gioz.il celo z de-ansi.inii nanudi. Letovišča rji iz Jugoslavije, ki so v bližiij.-m hotelu poslušali p te i a zu". i / v a ■ a 11 j a bojevitega Germana Kaj'>iča, so bodo najbrž v prihodnji sezoni izbrali kak bolj umen kotiček — izven Avstrije. Neki moj prijatelj, ki jc zaposlen v uredili'! v 11 znate gi.i dunajskega tednika, mi jo pa pravil, da jc bil iiii letovišču nekje blizu Beljaka. Sredi avgusta je prejel vabilo, tla bi prisostvoval neki koroški spominski gledališki predstavi na prt". , m Na proslavo so vabili, pose liro tujce, veliki letaki s koroškim grbom. Gabilo se mi jc.« mi je pravil, »ko so igralci, domači slovenski fantje 1,11 rlekleta, v slabi nemščini z oett iijljivim slovanskim naglasom poveličevali moč in ziii it go nemštva na Koroškem ter zivsromovoli svoje slovensko brate, in ko jo kot eno slovenska deklica kol neotlrešena Mežiška dolina« zahrepenela iz jugoslovanske ie'e v nein:!.o svobodo. Gabilo se mi je in smilili so sc mi igralci in prireditelji!« Pozneje som zvedel, tla so bile take prireditve tudi drugod po Koroš' oni, ob Baskom jezeru pn sredi ho/one. pr;:v tedaj, ko so kovali zastopniki solnogtiiške in koroške dežele v prijazni Logarski dolini iit v ljubljanskem nebotičniku z zastopniki Slovenije nove načrte, kako bi pospešili obojestranski tujski promet. Kaj. ali bi ne bilo boli umestno in pametno, če bi deželni varnostni direktor posvetil vsaj malo tisle pozorno-i i. ki jo posveča slovenskim kulturnim oriredifvam. tudi lakim pojavom, ki lahko podere jo vse to. kar se s težkim denarjem in skupnimi napori države in dežel ustvar jn dobrega. Ali je za Avstrijo res brez pomena to, kar se dogaja na Koroškem? Besedo le zasukal. Soproga, ki bi rada šla I iin letovišče k morju: »Pavel, meni sG jc danes tobko sanialo o vodi. Kni meniš. knk"en pomen bi to imelo?« _ Pavel: »Najbrž se. ti bo v vodi kaj pripetilo.« ♦♦ t«*****-**« »»♦♦»»<»<.*♦/>*«»».>«, $•1$' Na tnovejši modeli d ve koles, otroških n igračnih vozičkov. - reveznih tricik-tjev motorjev in šivalnih strojev Velika iz.bera Najnižje cene — Ceniki iranko tribuna' F.C.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljano Knrlovskn cesta št. 4. 191 Samo do 15. septembra iraja redno vpisovanje v Dopisno trgovsko šolo v Ljubljani Pražakova ulica 8-II. - Uradne ure dnevno od 9 do 12 in od 4 do 6. — Poslužite se j ugodnosti, ki Vam jih nudimo v tem času HUJUfc' -»r".**. sv " mioJf.o 1 nn|hf»l|§ih tnitno* nudi nn|cene|e velet rffovtne žito m mlečkih i7(1e!knT \ VOI.K IJ11BIJANA Resljcvn cpsln 24. Narvčaite in čitajie ,^o,medel Slovenca"! Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo v lepo zračno sobo in po zmerni ceni. Gosposka ulica št. 10-1. Zadovoljiti hočemo naše dame še v naprej in postreči z nainovejšimi klobuki. Preselili smo naš modni salon, ki obstoja že nad 25 let v Šelen-burgovo ulico 6. Tu se najtopleje priporoča: Stuchly-Maške. (t) ^ecertisho taoMfoino ftia^o gumena grco?!!®. cemem ifd. itd dobavlja nem v Ifu^imnt