List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 360 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širdkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMCSUSTIČATE PARTIJE S.T.O. Ne dopuščajmo barantanja z našim Ozemljem! Zahtevajmo ustanovitev STO! obnovljena izdaja leto iv. štev. 201 TRST, SOBOTA SO. SEPTEMBRA 10.13. CENA 20 LIR la zadnjič smo poudarili, da titofašistična vlada zavzema «rešitev» našega vprašanja, škoduje interesom jugoslo-iskih narodov in slovanske-Prebivalstva STO. Prav lastno dokazali, da je le usta-vitev STO edina rešitev, ki dovoljuje prebivalstvo nasetti Ozemlja in predstavlja ko-'r * k naprej k prijateljstvu od1 ^ italijanskim in jugoslo-\ «skimi narodi. Vsaka druga ;oi< titev predstavlja grobo krši-naše volje, in izroča VE-je. Slovencev, ki živijo na Italiji. •ipi “a naše ugotovitve o proti-joi1 ^15l°vanskem in protitrža-xK!ein značaju politike sedanje elj, “grajske vlade, so tržaški ti-■an'1 fašisti odgovorili... z grob-ML e • 11 molkom.. Kako naj bi dru-ie- '6e odgovorili, ko odklanjajo ■0Ki'«kopravnost Slovencev na S. ■sa* 0., njihovo gospodarsko, soia» politično in kulturno tr ' '^opravnost, ki jim jo zago-je, *lja mirovna pogodba, kate-:ljaj1 oni prezirajo in zasmehuje-kot ničvredno krpo papirja. *ko naj bi se lotili odgovora Postavljena vprašanja, ko ^•norejo dokazati, da bi nji-£1 v «sporazum» ali «'kondomi-^ ®tl» nudil tržaškim Sloven-1,1 večje ugodnosti kot miro-pogodba! Ul pa hočemo dokazati še kaj, kar prihaja do izraza 3v v sedanjem trenutku mr- Bi A / lcbih. predlogov in protipred-3v, očitkov in protiočitkov or*8*^ rimsko in beograjsko vla- 1 d; Dejstvo je, da De Gasperi | 'kteva za Italijo Trst in oba-1- 01, Plesta cone B in je pripra-'Jj širokogrudno prepustiti 2 j' 'tu vse ostalo, kar ni njego-,v5) (_ša. Tito se s svoje strani , 1 krilatice: «Tu smo in tu pi’11 «nemo, tam so oni in tam i'\. J ostanejo!», kar pomeni, da nobenega namena načeti e3’]j ^šanja cone B, ki jo srnami!9 kot sestavni del Jugosla-rl8, ■ Obenem razširja svoje ■ar fuzije na del cone A, t. j. ov Pjeno kompaktno slovensko 5eželje. Za Trst in samo za $t predlaga kondominium, I ^ Pomeni, da bi Rankovič in ^(.“Ba tekmovala v našem me-yj ® v organiziranju policij-^g|l terorja po vzgledu Mo-gjE jke, Melisse, Golega otoka in Gradiške. Podeželje bi bi-, Uničeno, ker bi bilo odre- ■ojfco Od ■svojega naravnega a, medtem ko bi taka A’ piše, da Eden djubi silo, ki služi politiki> - Ameriška VI. flota v Splitu Adm. Cassady ie seznanil Tita z načrti za napad na Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo Titovska vojaška misija v Grčiji - Pojavila se je jugoslovanska Claretta Petacci Britanski zunanji minister Eden, ki se že od srede mudi v Jugoslaviji, je že imel razgovor z jugofašističnim zunanjim ministrom Kardeljem, se je udeležil banketa, ki ga je Tito na njegovo čast priredil v Belem dvor. cu, in imel še razne druge kontakte z vodilnimi oeograjskimi osebnostmi. Ou tem. obisku "Je prišlo popolnoma do izraza hlapčevstvo titovskih državnih voditeljev do enega izmed gospodarjev, najožjega sodelavca tistega Churchilla, ki je že za časa vojne držal v svoji pesti Tita in njegovo tolpo vohunov. Cim je izstopil iz. vojaškega letala, je Eden izjavil, da bo s Titom. in njegovimi sodelavci razpravljal o mednarodnih vprašanjih in dogodkih, ki zanimajo obe državi in da bodo v skupnem so- SOVJETSKO-K|TAJSKA POLITIKA zasleduje cilj ohranitve miru Objava prvih dokumentov o sovjetsko-kitajskih pogajanjih, ki se vršijo v Moskvi Izročitev Čang Čungove železnice Kitajski - Nadaljevanje skupne uprave v Part Arturju zvezi in m ljudske demokracije. Pike na jeziku je dejal, A se v Jugoslaviji drži po tN' zahvaljujoč se tudi de- j1' |elam ljudske ip J°glji v zvezi s STO. tf ^ teh ugotovitvah se torej i?1 j! », avUa vprašanje, kje bodo t!*°"aineriški imperialisti po- *5 ;>iki Z.,% te pustolovščine na tržaškega prebivalstva, '^anskega in jugoslovanskih ij, °dov in v njihovem voja-L1*1 interesu, našli izhod iz ki izhaja iz nespravlji-S Protislovij med Italijo in jksiavij® so že našli! Našli so V Lizboni, konkretizirali so Londonu, uresničili so ga uresničujejo s prihodom in beograjskih biro-L Qv v cono A ini cono B. ie Tito v nedeljo v Do-Vilkih Toplicah dejal: «Od-t) 0 Pravimo, tu je naša ro-V_ Pustimo za sedaj ob stra-)rašanje Trsta, če se to ne Alesiti... Pojdimo k sodelo-iùJu V drugih vprašanjih... so vprašanja o zavaro-!(JU Proti napadalcu...» Ker tj Lto zaveda, da z obeh stra-jg 6 niore priti do popušča-tjA6 je zopet vrnil na svojo V 0 zanemarjanju našega “^nja. A to zanemarjanje» MOSKVA — V torek zvečer je sovjetska vlada izdala poročila o sovjetsko-kitajskih pogajanjih, ki se v tem zadnjem času vršijo v Moskvi. Kot je znano, se že mesec dni mudi v Sovjetski zvezi delegacija L. R. Kitajske, ki jo vodi ministrski predsednik in zunanji minister 'Cu En Lai in jo sestavljajo najvidnejše gospodarske, politične in vojaške kitajske osebnosti. V tem času je tov. Stalin imel s tov. Cu En La-iem daljši razgovor. Prvo kitajsko-sovjetsko skupno poročilo, ki ga je razširila agencija «TASS», se tiče mand-žurske železnice Cang-Cunga. Dokument ugotavlja, da je bila 14. februarja 1950 podpisana v okviru prijateljskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Ljud- sko republiko Kitajsko pogodba o Cang-Cungovi železnici. Na podlagi te pogodbe je sovjetska vlada odstopila vladi L. R. Kitajske vse svoje pravice v skupni upravi kitajske železnice Cang-Cunga in tudi vso lastnino, ki pripada železnici. Na podlagi te pogodbe se prehod železnice v kitajske roke mora izvršiti do konca 1952. Komunike pravi, da sta vladi ZSSR in Kitajske ukrepali vse potrebno za to, da se prehod izvrši. V ta namen je bila imenovana mešana sovjet-sko-kitaj-ska komisija, ki ima nalogo, da izvede prehod železnice v kitajske roke do 31. decembra tega leta. Glede vprašanja Fort Arturja, ki je pod skupno kitajsko-sovjétsko upravo, je tudi prišlo DOKAZI MEDNARODNE KOMISIJE ZDA so «povabile bakteriološko orožje PEKING — Kakor je znano, ' učila nabran dokazni material. je bila na zadnjem zasedanju izvršnega odbora Svetovnega sveta miru, ki je bilo v Os!u, ustanovljena posebna znanstvena komisija z nalogo, da razišče in ugotovi, ali so ameriške vojaške sile v resnici vodile v Koreji in severovzhodnih predelih Kitajske bakteriološko vojno. Po dveh mesecih podrobnih preiskav, zasliševanja očividcev in preučitev številnih dokumentov je komisija izdala obširno poročilo, v katerem potrjuje, da so se Američani v resnici posluževali bakteriološkega orožja. Komisija, v kateri so zastopane vidnejše osebnosti znanstvenih in zdravniških krogov iz več držav, je Obiskala prizadete kraje ter podrobno pre- dani komisije so se mudili v Pekingu, Mukdenu, Pyongyan-gu in drugje. V temi času so preučili vsa poročila kitajskih in korejskih znanstvenikov ter zaslišali nad sto prič. Pomembne so izjave, ki so jih dali komisiji štirje ujeti ameriški piloti. Slednji so namreč odkrito priznali, da so metali na prizadete pokrajine bakteriološke bombe. Ob podpisu poročila je imel prof Jean Malterre govor, v katerem je med drugim pripomnil, da se je mednarodna komisija na lastne oči prepričala o dejanskem stanju in prav zaradi tega še enkrat potrjuje, da sta bili Koreja in Kitajska cilj bakteriološke vojne, za kar nosijo odgovornost ZDA. do odločitve. V svrho rešitve tega vprašanja sta si kitajski ministrski predsednik in zunanji minister Cu En Lai ter sovjetski zunanji minister Višinski izmenjala note, ki so postale del kitajsko-sovjetske pogodbe z dne 14. februarja 1950. Tov. Cu En Lai je 15. septembra poslal tov. Višinskemu noto, v kateri ugotavlja, da je Japonska zavrnila možnost sklenitve splošne mirovne pogodbe in je podpisala ločeno pogodbo z ZDA in nekaterimi drugimi deželami. S tem je Japonska dokazala, da nima nobenega namena skleniti mirovne pogodbe z L. R. Kitajsko in a Sovjetsko zvezo. Zato so se ostvarili pogoji, 'ki predstavljajo nevarnost za mir in koristijo ponovitvi japonske agresije. Zaradi navedenih vzrokov, za to, da se zagotovi mir, in tudi na podlagi pogodbe prijateljstva, zavezništva in vzajemne pomoči med Kitajsko in Sovjetsko zvezo, kitajska vlada predlaga in prosi sovjetsko vlado, naj odloži umik sovjetskih čet iz pomorskega oporišča v Port Arturju, ki ga obe deželi skupno uporabljata na podlagi 2. člena sovjetsko-ki-tajske pogodbe o Port Arturju, dokler se ne zaključi mirovna pogodba med Kitajsko in Japonsko ter Sovjetsko zvezo in Japonsko. Istega dne je tov. Višinski odgovoril tov. Cu En Laiu, da se sovjetska vlada strinja s predlogom kitajske vlade o nadaljevanju skupne uprave v Port Arturju in s predlogom, da se obe noti vključita kot sestavni del v kitajsko-sovjet-sko pogodbo z dne 14. februarja 1950. 15. septembra je tov. Stalin priredil na čast kitajskim gostom kosilo, ki so se ga udeležili člani kitajske delegacije, ministrski predsednik L. R. Mongolije ter J. V. Stalin, Molotov, Malenkov, Berja, Voro-šilov, Mikojan, Bulganin, Višinski, Vasiljevski in druge visoke sovjetske osebnosti. Zahodna javnost je skušala prezreti delna po-rečila o pogajanjih med kitajsko vladno delegacijo in sovjetsko vlado. Kljub temu se vsi zahodni komentarji morajo strinjati v eni točki t.j. v ugotovitvi, da se je prijateljstvo in zavezništvo med Kitajsko in Sovjetsko zvezo še bolj utrdilo na teh pogajanjih in da so bila postavljena na laž vsa natolcevanja o dozdevnih sovjetsko-kitajskih sporih. Prav posebno grenki so komentarji ameriškega tiska, ki se je najbolj razpisal o «sporu». delovanju lahko naredili mnogo za «zaščito» Evrope in «zagotovitev» miru. S to izjavo je Eden hotel poudariti, da bo s Titom načel skupna vprašanja, ki so vezana z vojaško utrditvijo zahodnega bloka. Politična in gospodarska vprašanja, ki bodo predmet te razprave, so le dopolnilnega značaja. Pred Edenovim prihodom v Jugoslavijo je jugofašistični tisk poudarjal zavezništvo Jugoslavije in Velike Britanije v vojni in miru in pripisal temu obisku iz-vanredni pomen v okviru vedno večje vključitve Jugoslavije v zahodni vojaški sistem. Ribnika-rjeva «Politika» je par dni pred Edenovim prihodom karakterizi-rala britanskega zunanjega ministra kot človeka, ki «ljubi, ki služi politiki». Mislimo, da je ob tej jasni in nedvoumni izjavi vsak komentar odveč. Z druge strani pa jugofašistični uradni. krogi ne skušajo niti prikrivati, da bo Eden prišel v Jugoslavijo kot v podloženo deželo, kateri ukazuje. Vsi tltofa-šistični listi in med temi tudi «Borba» pišejo, da se bo Eden predvsem zanimal o «utrditvi miru» na Balkanu, t. j. o skupnih vprašanjih Jugoslavije, Turčije, Grčije in tudi Italije. Kaj ima opraviti Eden na Balkanu ne vemo, ko se titofašisti vedno sklicujejo na svojo borbo za «neodvisnost». Po vesteh inozemskega tiska se da sklepati, da bodo titofašisti pripravili pavšalne «ljudske» manifestacije, s katerimi bodo skušali dokazati, da je vse ljudstvo na njihovi strani in da se imperialisti lahko slepo zanesejo na jugoslovanski fašistični režim. Na vsak način je jasno, da ima Edenov obisk namen še odkriteje vpreči Jugoslavijo v atlantski voz. Po drugi strani je prav tako jasno, da so tudi na jugoslovanskem lovišču prišla do izraza protislovja med ZDA in Veliko Britanijo in da skuša britanski imperializem z Edenovim obiskom uravnovesiti tehtnico, ki se je z vedno gostejšimi ameri- škimi obiski nevarno nagnila na ameriško stran. Da je jugojašistična vojska že popolnoma v rokah Amerikancev, nam dokazuje tudi obisk ameriške VI. flote s šestimi ladjami v Splitu. Sam Tito je šel počastiti navadnega ameriškega admirala Cassadya, da mu izreče dobi odvšlico v kolonijo, čeprav je to za poglavarja države in takega oholega človeka, kot je on, precej poniževalno. Tito je gostu priredil tudi kosilo, na katerem sta si vsa rdeča od zaužitega šampanjca nazdravila in govorila tako kot se lahko govori v vojnem času. Tito je zagotovil Cassadyu, da je njegovo «zavezništvo in prijateljstvo sigurno» in da imajo on in ZDA «posebne skupne interese: zavarovanje pred napadom in čuvanje miru», kar je zadosten razlog, «da smo v tem stremljenju kot zavezniki trdno povezani». Cassady pa je v svojem odgovoru poudaril: «Moja želja je, da simpatija in sodelovanje med našima državama postaneta čim trdnejša». Jugofašističnim novinarjem pa je Cassady dejal, da je zadovoljen spričo titovskih naporov za «enotnost» z Grčijo in Turčijo in da je najboljše sredstvo za preprečitev vojne «zavezništvo med vsemi svobodoljubnimi narodi. Ko bo tako zavezništvo ustvarjeno, se ne bo napadalec upal napasti». S tem je hotel nakazati, da so ZDA živo zainteresirane nad balkanskim zavezništvom, ki ga je treba čimprej skleniti, da ne bodo več govorili o vojni, marveč jo že izvajali. Zatrdil je tudi, da ZDA leži na srcu «močna Jugoslavija». Ameriška agencija «Associated Press» je ob tej priliki sporočila, da je Cassady pokazal Titu smeri letalskega napada na Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo in da je zato zahteval od njega prepustitev nekaterih jugoslovanskih letališč ZDA. Beograd in Washington sta to vest demantirala. Dejstvo je, da Cassady ni izgubil časa zastonj in da se ni odpravil na pot samo za pitje šamponj-ejea. Da je bilo med Titom tri Cassadyem govora o vojaških vprašanjih, nam dokazujejo tudi letalsko-pomorski manevri, ki jih je VI. flota izvršila pri Visu ob Titovi prisotnosti. V ponedeljek je odpotovala v Grčijo jugofašistična vojaška delegacija pod vodstvom gen. Jak-stča, ki ima nalogo, kot je dejal Tite, da «stori prvi korak» za vojaško koordinacijo med Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo. Delegacija se bo mudila 6 dni v Grčiji in 5 dni v Turčiji in se bo udeležila manevrov. Ob Edenovem prihodu v Jugoslavijo se je zvedelo, da se je B0-letni Tito v tretjič poročil z 2S-letno Jovanko Budisavljevič. Tudi v titofašističnem ozvezdju se je torej pojavila druga izdaja Clarette Petacci. K. M. pod pritiskom razne propagande nameravajo vpisati otroke v italijanske šole, so v zadregi, če jih vprašaš, zakaj ne vpisujejo svojih otrok v slovensko šolo. V glavnem uporabljajo danes dva argumenta v podkrepitev svojega namena: italijanske šole so lepe, moderne in zračne, zakaj naj bi moj otrok hodil v tesne in ne-zračne prostore? Drugi tak argument pa je: kaj bo z mojim otrokom, Ko bo ao-rastel, ko ne bodobil službe s slovenskim spričevalom? Gotovo je, da večina naših staršev šoloobveznih otrok ne sledi oportunistični liniji gori imenovanih, ampak ima pred očmi dejstva, ki dajejo našemu narodu časten pečat braniteljev materinega jezika in se prav dobro zavedajo, da se je treba še nadalje boriti za naš narodni obstanek na tem Ozemlju in to predvsem z neomajno borbo za slovensko šolstvo, za njegovo izboljšanje v vsakem oziru. Ce se bomo vsi Slovenci Svobodnega tržaškega ozemlja zavedali, da so ovire, ki jih postavljajo našemu šolstvu oblasti in pa nacionalisti obeh taborov, nalašč za to postavljene, da bi naše šolstvo propadlo, se moramo zlasti demokratični Slovenci še trdneje strniti v obrambo svojih narodnih pravic in ne kloniti. Zato naj bo geslo letošnjega vpisovanja: Slovenski otrok v slovensko šolo! FRANC GOMBAČ Sklepi Centralnega komiteja KPF ■PARIZ — Tajništvo KPF je sporočilo, da tov. Marty je razrešen dolžnosti člana tajništva in tov. Tillon člana politbiroja KPF. Oba ostaneta člana politbiroja, -oz. Centralnega komiteja partije. Poročilo pravi, da je CK soglasno odobril ta sklep zaradi političnih nesoglasij in frakcionaškega delovanja obeh tovarišev. To delovanje je bilo nevarno za enotnost Partije. Dve smrtni obsodbi v Grčiji ATENE — Pred izrednim vojaškim sodiščem se je te dni zaključil proces proti 15 vojakom, pripadnikom letalstva in 4 civilistom. Fašistični režim jih je spravil na zatožno klop pod običajno založnico «uporniškega delovanja in sabotaže». Dva izmed obtožencev in sicer stotnik pilot Elias Pa-nagoulakis in stotnik Jurii Theodorides sta bila obsojena na smrt. OD TEDNA PETEK, 12. septembra: Ob norveški obali in v Baltskem morju so se začeli manevri atlantske mornarice: brodovje bo 12 dni provokatorsko krožilo pred obalo Sovjetske zveze, Poljske in Nemške demokratične republike - Tuniški bey je sporočil predsedniku Francije lAuriolu, da ne sprejme francoskih" predlogov, ki predvidevajo nekaj «reform», in da se bo apeliral na OZN — Ameri-kanci so v Pyongyangu uničili civilno bolnico, v ognju katere so zgoreli vsi bolniki in bolniško osebje; v Kožedu so ameriški gangsterji ranili 12 ujetnikov — SOBOTA, 13. septembra: Ameriška letala so bombardirala Sui-ho in Herjong na korejsko-kitaj-ski meji, 40 km od sovjetske meje — Vietnamski partizani so uničili francosko posadko v Cohenu, 58 km od Saigona — Egiptovski uradni krogi poročajo, da je Nagib pripravljen pričeti razgovore za vključitev dežele v pakt Bližnjega Vzhoda — V Strassburgu so skupščino premogovno jeklarskega «poola» samovoljno in brez vednosti posameznih parlamentov spremenili v evropsko obrambno skupnost (CED), ki bo sedaj pripravila ustavo in katere predsednik je postal Francoz Reynaud, krivec francoske katastrofe 1940 NEDELJA, 14. septembra: Na SLOVENSKE NE TITOVSKE Te dni je potekla desetletnica ustanovitve Tomšičeve, Serce-rjeve, Cankarjeve in Gubčeve brigade. Titofašisti so ob tej priliki organizirali velike svečanosti v Dolenjskih Toplicah, kjer so bile brigade ustanovlje ne. Titofašisti, ki nimajo nobenega opravka s slavno partizansko epopejo, so s tem organizirali največjo skrunitev te epopeje in skušali napraviti iz manifestacije protisovjetski in vojnohujskaški kraval, ki naj bi služil rablju Titu kot dokaz, da se naše ljudstvo strinja z njegovo _ provokatorsko in imperialistično politiko da se slovenski narod strinja z njegovimi vojnimi načrti pro. ti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije, da pritrjuje njegovi politiki vedno večjega hlapčevstva do Amerike in Anglije. Zato je Tito, ki je ob tej priliki govoril, dvignil slavospev svojim gospodarjem, jih skušal prikazati kot največje nesebičneže in skril množici, da so mu zanjo že odšteli ju-deževe groše, s katerimi jo je na debelo prodal kot topovsko meso ameriškim topovskim tovarnarjem. O slovenskih brigadah je le malo govoril, ker bi drugače moral povedati, da so se partizani borili za mir v svetu, ne 'Pa za njega, njihovega krvnika, ki jih je že v vojnem času prodajal Hitlerju in Churchillu. Ni hotel reči da so to bile slovenske, ne pa titovske brigade, ki so se bo- rile za neodvisnost svoje domovine, ne -pa za to, da bi Slovenija v sklopu Jugoslavije postala kolonija Amerike. Za človeka, ki ni zaslepljen, pa je le priznal, da je Jugoslavija prešla iz Hitlerjevega v ameriško suženjstvo, ker je orne nil dolžnosti, ki jih ima do Trumana. Slovensko ljudstvo pa je kljub Titu proslavilo svoje brig’ade. Najboljše so jih proslavili prvoborci proti fašizmu in titofašizmu, ki so v ječah in koncentracijskih taboriščih. Najboljše so jih proslavili tisti, ki se borijo proti titovsko-ustaško-četn iškemu režimu, ki sedaj vedri in oblači v Jugoslaviji. Le z borbo profl-titofašizmu se lahko proslavijo slovenske brigade, katere skuša Tito skruniti s svojim strupenim pljunkom. RAZSTAVA CVETK Iz govora «novoporočenca» Tita posnemamo nekaj zanimivih cvetk. Nagrado bo najbrže prejela naslednja: «Naglasnej-ši so sedaj komunisti...» — Ko se je zavedel, da je povedal resnico, je prestrašeno popravil: «se pravi, ne komunisti, pač pa informbirojevci, ker jih nista», ki jo i pokazal svojo \ jaz ne priznavam več za komuniste». Toda «cosa fatta, ca-j po ha», pravi italijanski rek. Priznal je, da mi smo komunisti in da on ni. Noben popravek ne more izbrisati tega dejstva. Mož je v trenutku pozabe zanemarrij vlogo «komu-- >-• -•- igra, in končno resnično spako jašista in agenta imperialistov. Tako najbrže govori o nas s svojimi opričniki, ko ga nihče ne sliši. Takrat ne govori o svojem «socializmu», o «kominfor-mistih» itd., marveč le o «komunistični nevarnosti» in « komunistih», ki jih on z vsega srca sovraži. Zato~je pozabil, da ga slišijo ljudje, ki morda še mislijo, da je «komunist», in spregovoril iskreno. Za to se mu z vsega srca zahvaljujemo. Prav tako pravi: «Nikoli več se ne bomo podredili tujcu, nikoli več ne bomo sužnji ali sateliti». — Res je, on ne bo imel nikoli več prilike, da bi postal suženj ali satelit koga drugega, saj ga Amerikanci zelo krepko držijo v svojih rokah. Prav tako ne verjamemo, da bi lahko satelit ali suženj postal, saj je kolonialni suženj, kar je le nekaj drugega. Poslušajmo še to: «Tu gre za milijone in milijone dolarjev in če jih že dajejo, si lahko tudi prizadevajo, da za to kaj dobijo» in bolj naprej: «Mi pa ne bomo sprejeli nobenih pogojev». — Kako -spravimo v sklad ti dve izjavi? Ce si Amerikanci prizadevajo, da nekaj dobijo, pomeni, da bodo nekaj dobili. Zato pa je odveč trditi, da se ne sprejmejo nobeni pogoji. Morda pa je Tito hotel reci, da si Amerikanci prizadevajo, da bi še nekaj dobili, a da on nima več kaj dati, ker so si že vse vzeli. Ce je tako, se s Titom strinjamo. To je pač moška beseda. In končno še zadnjo cvetko od neštetih drugih, ki bi jih lahko priobčili: «Pravijo nam (zahodniki, op. ur.), da zapiramo ljudi, jaz pa jim pravim, da oni prav tako zapirajo~ in poleg lega še pretepajo z gumijevkami, česar mi nikol’ nismo delali». — Hvala za priznanje, da titofašisti zapirajo ljudi prav tako kot zahodniki, med katere so všteti ""Franco, Cangkajšek, Singman Rhee, Pla-stiras. Prav tako mu verjamemo, da v Jugoslaviji niso nikoli pretepali aretirancev z gumijevkami. Kaj še! Z gorjačami pestmi, itd. da, z gumijevkami nikoli! To se pravi postaviti pičice na pravo mesto. osrednjem prazniku «Unità» v Torinu je govoril Togliatti, ki je pozval italijanski narod, naj se strne v borbi za obrambo ustave — V poslanici, ki jo je papež naslovil avstrijskim delavcem, je rečeno, da se bo Vatikan odločno boril proti delavskim zahtevam po sodelovanju v upravi podjetij — Egiptovski diktator Nagib je izjavil, da bo v kratkem prejel ameriško orožje; u-stanovljena so bila -posebna sodišča, ki bodo sodila aretiranim visokim osebnostim — V Libanonu je državni predsednik imenoval tričlansko začasno vlado, ki jo sestavljajo znani imperialistični agenti; o-pozicija je pozvala ljudstvo, naj stopi v splošno stavko — Od 26. avgusta do 11. septembra so Amerikanci bombardirali 12 kitajskih mest; Amerikanci so v Kožedu ubili 1 ujetnika in jih ranili 8. PONEDELJEK, 15. septembra: Amerikanci so bombardirali Herjong in Sinuižu na kitajski meji; mednarodna znanstvena komisija je po dolgem preučevanju sporočila, da so Amerikanci v resnici uporabili bakteriološko orožje v Koreji in na Kitajskem — I0C tisoč ljudi je v Bruxellesu manifestiralo proti osvoboditvi nacističnih vojnih zločincev — V Libanonu se je začela splošna stavqa -proti tričlanski začasni vladi, lutki ameriškega imperializma. TOREK, 16. septembra: Mosa-dek je izjavil, da je pripravljen povoljno rešiti spor z Anglijo, ako njena vlada preneha z blokado, v nasprotnem primeru se bo položaj poslabšal; sodi se, da obstaja nevarnost prekinitve diplomatskih odnosov — Adenauer se odločno upira prihodu parla-, mentarne delegacije Nemške‘demokratične republike; večina bonnskih politikov pa nasprotuje temu Adenauerjevemu stališču — V avgustu so interventisti izgubili v Koreji 24.000 mož, 167 letal in 63 tankov — V Libanonu se nadaljuje splošna stavka proti vladi; krvavi spopadi so v teku v Beirutu in drugih libanonskih mestih. SREDA 17. septembra: Pri Seulu je eksplodiral parni stroj nekega vlaka; eksplozija je med šolarji povzročila 20 mrtvih in okrog 400 ranjenih; korejsko protiletalsko topništvo je sestrelilo 6 ameriških bombnikov — Ameriška policija je aretirala 18 voditeljev KP ZDA — Iranski parlament in senat sta odobrila Mo-sadekov odklonilni odgovor na anglo-ameriške predloge za «rešitev» petrolejskega spora; Mo-sadek je odredil razpust šahove osebne garde — V Libanonu se nadaljujejo splošna stavka in proti imperialistične manifestacije ČETRTEK, 18. septembra: V četrtem dnevu splošne stavke je poveljnik libanonske vojske prevzel oblast in funkcije republiškega predsernika — V Kožedu so Amerikanci ranili 11 ujetnikov; Amerikanci so sporočili, da so začeli bombradirati Korejo z letali, ki jih vodijo po radiu. ( MESEC NIIMi:\JA PEMOKBATltaJEftA TISKA ) NABRALI SMO PREKO 800.000 LIR NAPREJ, DA DOSEŽEMO PRVI MjU JON ! V dolinski občini prodajo 370 izvodov «Dela» salci - V Ricmanjih so zvišali prodajo «Dela» za Borštu gre dobro - Izboljšanje širjenja tiska v Naši najboljši razna-20 izvodov • Tudi v mestu in okolici V prejšnjih številkah smo poročali o dobrem razvoju pobud poedinih podeželskih in mestnih sekcij, ki so se še pc-sebno izkazale v «Mesecu tiska» bodisi glede širjenja naših listov, kakor tudi glede nabiranja denarnih prispevkov. Poglejmo tokrat, kako se razvija delo v dolinski občini, kjer so tovariši, kakor bomo videli iz nadaljnjih podatkov, pravilno razumeli važnost širjenja naših listov. Ugotoviti je treba, da ima vsaka vas vsaj enega stalnega raznašalca in to že nad let i dni. Nedvomno pa se je delo naših marljivih raznašalcev v «Mesecu tiska» še izboljšalo. Sedaj se proda tedensko v občini 370 izvodov «Dela» in dnevno do 45 «Unità». Kar se tiče razprodaje «Unità pa je treba še prišteti veliko število delavcev, ki so zaposleni izven občine in kupujejo list direktno v Trstu. V Ricmanjih se je razprodaja «Dela» zvi šala v zadnjem času kar za 20 izvodov in to po zaslugi marljivega mladinca Silvija. S tem je tamkajšnja sekcija že s kore dosegla postavljeni cilj. V vasi pa so tudi družine, ki sploh ne čitajo nobenega lista. To so vzeli tamkajšnji tovariši v poštev v svojem delovnem načrtu ter si zadali nalogo, da obiščejo vse te družine in na ta način dvignejo razprodajo «De la». V Dolini se proda tedensko od 85 do 90 izvodov «Dela», za kar je treba pohvaliti v prvi vrsti našega zvestega raznašalca tov. Josipa Prašlja. Prilično isto število izvodov «Dela» se tedensko proda fudi v Boljuncu, kjer se je doslej dobro izkazala tov. Marija Maver. Tudi v Borštu, ki so ga liparji smatrali za svojo trdnjavo, napreduje razprodaja «Dela» nadvse zadovoljivo. Naš mali pionirček proda tedensko do 50 izvodov «Dela» in to samo v vasi. Ko že govo rimo o naših najboljših vaških raznašalcih, ne smemo seveda pozabiti dinamičnega tov. San-drota iz Mačkovelj in pionirke v Prebenegu. Tovariši iz dolinske občine pa ne smejo pozabiti, da nb.-ta-jajo kljub lepim uspehom še vedno precejšnje možnosti za izboljšanje razprodaje našega tiska. Pri tem prideta v poštev predvsem Dolina in vse hiše. ki spadajo pod Boljunec, ki so pa raztresene izven vasi. Is lo velja tudi za Botač, Jezero, in Drago, kjer bo treba rešiti problem stalnega raznašalca. Kar se pa tiče finančnega vprašanja našega tiska, so to- kov so se tovariši preveč omejevali le na nekatere družine. Cim so pa razširili svojo akcijo so se takoj pokazali konkretnejši rezultati. Seveda veljajo ta naša navodila za vse ostale sekcije in vasi, kjer se morda najde še kak tovariš, ki polaga premalo važnosti nabiranju denarnih prispevkov. Pri pregledu dosedanjih rezultatov o širjenju našega tiska v mestu in okolici lahko z zadovoljstvom ugotovimo dobre napredke, kljub temu da je trajala poulična razprodaja «Unità» sami štiri nedelje. Organizacijska struktura raznašanja listov se je izboljšala in sloni danes s svojimi stalnimi raznašale! na trdni podlagi. Tako imamo n. pr. sekcijo «Curiela». ki je začela z 80 izvodi «Unità», četrto nedeljo pa jih je prodala že 407. Po prepovedi poulične razprodaje, so prešli na kapilarno širjenje z 238 prodanimi izvodi. Vsekakor, dober uspeh, če primerjamo to število z začetnimi 80 izvodi. V Skednju so zvišali prodajo «Unità» od 165 na 215 izvodov, VOM je povišal prodajo za 80 izvodov. Razen tega moramo omeniti še sekcije Tomažiča. Sv. Vida in Sv. Alojza, ki so tudi prekoračile delovni načrt širjenja. V Podlonjerju, kjer prodajo že nad leto dni vsak dan prilično 100 izvodov «Unità», so kljub temu prekoračili delovni načrt za 50 odstotkov, Nil i. dvoma, da se bo razprodaja naših listov Še izboljšala, posebno še, ker so razne sekcije in celice postavile med proslave na čast XIX. kongresu yKP 'kot prvo točko problem širjenja tiska in njegove finančne pedpore Taj^o si je celica Capajev zadala nalpgp, da bo zvišala prodajo «Lavora» tora» ga 50 odst. e * * Tudi prejšnjo nedelje se le vrstilo v mestu in okolici lepo število «praznikov tiska», 'ki se jih je udeležilo več tisoč tržaških demokratov. V krožku Dugolin na Pcnča-ni je organizirala praznik tiska sekcija iz Bariere. Množici udeležencev, ki so se zbrali na prireditvenem prostoru je spregovoril tov. Vidali, ki se je med drugim dotaknil tudi pete obletnice podpisa njiro-vne pogodbe. Slednja bi pam morala dejansko zagotoviti u-stanovitey STO. Dejstvo pa je, da so se zahodne velesile izneverile podpisu in tako je STp še vpdnn razdeljeno v dve coni in zasedeno po tujih čgtal). Zaradi tega sg mora- prebivalstvo združiti v enotno fronto, ki naj prepreči vsako iiakapo imperialistov na škodo našega prebivalstva. V zaključku je tov. Vidali poudaril važnost podpiranja in širjenja našega tiska, kg» je .tudi to del borbe za mir. Tovariši iz Magdalene so se y jesnici potrudili, da bi imel PISMO SKUPINE TOVARIŠEV Š SPODNJEGA KRASA Materi narodnega heroja so po svečanosti vzeli nagrado mm Te dni smo prejeli s spodnjega Krasa naslednje pismo s strani skupine tovarišev, ki nam deloma orisujejo sedanje mora romati po emigrantskih Mladina pa je brez perspektive, okuša brezposelnost in (Nadaljevanje m IV: §tranii razmere v Jugoslaviji, UrednišJ-vu lista «Delo» - Trst Pišemo yam, ker poznamo vaš list kot najdosiednejše gla» Silo v borbi za pravice Slovencev na STO proti ameriški politiki v službo katere sta se postavila Tito in De Gasperi, kot najzvestejša psa, hlapca in vojna provokatorja, ki sta od-topila Anglo-amerikancem lastni deželi in jim dovolila, da si postavljajo vojaška oporišča za napad na države ljudske demokracije in ZSSR. Tito in De Gasperi si v svoji hlapčevski vlogi prisvajata pravico,, i}a fi pod režijo Washingtona m Londona delita STO in s tem kršita mirovno pogodbo, Vse to pa na škpdo prebivalstva obgli con vašega g-zenilja, jfl mora nositi na svojiti ramenih stroške okupacijskih čet in gf> spodarsjfo škodp vsgh sedenj igt okupagije, Vse to občutimo seveda tudi mi na lastni koži. To občutijo naš kmet, delavec, intelektualec ig rudar, ki morajo delati za ameriške feapkg. Da ne govorimo o naši deci, ki je podvr? žena najrazličnejšim boleznim.. AZIJSKI NARODI NOČEJO POSTATI SUŽNJI Z. D. A, PcFaz «merzšiee pdififee na konferenci v Mcmolulu V S. Franciscu so lani ZDA podpisale vojaško pogodbo z Avstralijo in Novo Zelandijo kot o-brambni ukrep proti japonskemu imperializmu, letos pa so v Honolulu po vsej sili hotele vključiti v to zvezo tudi... Japonsko - Anglo-ameriška nasprotja - Anglijo so potisnili v kot pozabljenih Od 4. do 7. avgusta je bila v Honolulu (na havajskem otočju) konferenca zunanjih ministrov Združenih držav, Avstralije in Nove Zelandije. Uradno poročilo pravi, da si je konferenca postavila nalogo ustanoviti «potrebno organizacijo za uveljavitev pogodbe», ki so jo tri dežele podpisale septembra 1951 v S. Franciscu. Prišlo je do zaključka, da je treba ustanoviti svet zunanjih ministrov ali njihovih namestnikov, ki se bo sestal vsako leto Prav tako se bo ustanovil svet namestnikov zunanjih ministrov treh držav, ki bo imel svoj sedež v Washingtonu in bo imel na razpolago tudi določeno število višjih oficirjev, ki bodo imeli nalogo konkretizirati vojaške naloge treh dežel. Tako je konferenca v Honolulu postavila temelje vojaški organi- zaciji Tihega oceana pod vod-variši dolinske občine v casto- stvom ZDA. Ta organizacija ima ju. Zavedati se je treba, da je finančni problem prav tako" Važen kot širjenje in ga zato n! mogoče podrejati ali celo podcenjevati. Dej,stvo je, da se v dolinski občini doslej niso izkoristile vse možnosti v tem pogledu. Pri nabiranju prispev že sedaj vse značilnosti atlantske zveze. Za sedaj sta v tihomorsko zvezo poleg ZDA včlanjeni tudi Avstralija in Nora Zelandija, ki nista bogvekako važni. To dejstvo ni po volji Washingtonu. Konferenca v Honolulu je imela nalogo, da razširi'to zvezo ZA VSAKEGA NEKAJ... na druge dežele. Uradno poročilo pravi, da se je o tej razširitvi razpravljalo. Tudi ameriški listi so pisali, da je bil poglavitni namen konference prav ta. «Daily Mirrar» Je 7. avgusta napisal, da je zavezništvo med ZDA. Avstralijo in Novo Zelandijo nezadostno in da bi tihomorska zveza morala zajeti tudi Japonsko, For-mozo, Malajo, Tajlandijo, Indo-klno, Burmo in Indonezijo. Prav tako bi se moralo poskusiti vse, pravi list, da bi v to zvezo prišla tudi Indija. Ta seznam nas prepričuje, da voditelji ZDA imajo velikanski apetit, a da ne znajo presojati azijskega položaja, ki ga označujejo osvobodilni pokret podloženih narodov in protislovja med imperialističnimi velesilami. se Je začela tudi ameriška okupacija Avstralije, Ne smemo pozabiti, da vojaški členi sporazu-Honolulu predvidevajo ti- ma meriško kontrolo nad vojskama Avstralije in Nove Zelandije. Na ta način sg fciši suverenost obeh dežel, Napadalna politika ZDA na tl- južno-vzhodne Azije ne verjamejo ameriški propagandi o «komunistični in sovjetski nevarnosti», marveč se iz dneva p dan prepričujejo, da nevarnost prihaja prav s strani ameriških pohlepnežev in njihovih novih zaveznikov japonskih imperialistov. M. ANDREJEV Zaton britanskega cesarstva Znano je, da se je po II. svetovni vojni razširila po jugovzhodni Aziji misel neod.visnosti. Tihomorska zveza pa je v ostrem nasprotju s to mislijo, ker predstavlja ameriški atentat na svobodo in neodvisnost dežel jugovzhodne Azije. V tihomorski zvezi ne gre za enakopravnost med člani, saj je zamišljena po šablona atlantske zveze, kjer so dežele popolnoma podrejene ameriški politiki. V času konference v Honolulu je tisk pisal, da bodo ZDA zahtevale poleg oporišč, ki jih imajo na Japonskem, še druga oporišča v drugih deželah. Nekaj časa potem je avstralljanski list Se se ni utrdila zemlja na grobovih stotisočev japonskih vojakov, ki so padli za interese japonskega militarizma in že hočejo tirati japonski narod v drugo, še strašnejšo vojno pustolovščino, tokrat za interese ameriškega imperializma in japonskega militarizma. poteh. V vrstah emigrantov je opaziti mnogo bivših partizanov, partizanskih aktivistov in nabornikov, ki se rajši izpostavljajo puškam graničarjev kot pa da bi vstopili v službo UDBe ali v vojsko, ki jo vodijo ameriški oficirji, Tako je življenje pri nas. Te ga bi se morali zavedati vsi, ki prihajajo k nam na izlete z raznimi motoklubi, «prosvetnimi» društvi, pevskimi zbori, ki jih organizirajo na najrazličnejše načine ip pod pajraz lične j Šimi pretvezami, kot odkritje sporneifikov 7 let po kon-cani "vojni, proglasitev narod nih herojev ali izročitev nagrad materarp teh herojev itd Ne vedo :ya, pa primer, da ti-tov ci pridejo po končani «ceremoniji» do nagrajencev in jim Vzamejo, ]jar so jim na slavnosten način :zr:čit:. Tako se je žg° bi skrbela ga novo cesto predi1 j se je pričelo z delom. Tajnike zainteresirani prebivalci svc danes ne vedo, 'kot bo pra' iej0 za prav ta speljana. Nekj itn j 0 teri pravijo, da bo na dč’?!1 drugi pa trde, da bo na lc... fsaeš- a»‘, ' so 'Uge, Nova električna 1» jZI napeljava v Elerjih !it ene ^ Do st strani nove hiše. Vseka« | ^iv; pa cesto tudi sedaj kot ve%itl t 15": nujno potrebujejo. Trenili 0 5 Amerikanci so bili zelo jezni, ker bodo morali znova začeti svoje delo. Vprašanje je, če jun bo uspelo. Dejstvo je, da narodi je silno etežkočen preP, mimo gradilišča. Ponoči je celo nevaren. Zato zaini6 ji sirani prebivalci opozarr občinsko upravo, naj po^j ’ bi, da bo nova cgsta čim A urejena. « 'Osto Uvgrjeni smo, da bQ J j^Ofi čiflska uprava vzela v P°’L t-to opozorilo prizadetih PrCj» valcev in da bo v najkraj^ ^njo času rešila ta četudi mai*1, 'ldeja a vendar važen probi em- *». Tc ^ sl: ... «at pn Sveti ^Stop dija'1 —fr°se _________________________________ ___________________________________________________________________________- UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTE^Sevsk DELO DA SE NE BI ZAMERIL DE GASPERIJU Titovski župan proti delavskim koristim SOVODNJE — Članek o škodi, ki jo je povzročila toča v goriški pokrajini, objavljen v eni izmed zadnjih številk «Dela», je spravil docela s tira «Primorski dnevnik». Titovsko trobilo je v svojem odgovoru končno povedalo, kaj je ukrenil v tem pogledu njihov župan v Sovodnjah. Dejstvo pa je, da je «Primorski» poroča! o sklepih občinske uprave, ne morda jz lastne iniciative, marveč šele na naš pritisk. Pri tem pa moramo še1 omeniti, da gre največja zasluga za razdeljeno pomoč edino le kmečkim organizacijam, čeprav je bila ta pomoč nezadostna. Kjer so se kmetje bolj zanimali in direktno pritisnili na prefekturo, tam je bila pomoč izdatnejša. Kot vzgled imamo Faro. Obsodbe vredna brezbrižnost titovskega župana pa je prišla do še vidnejšega izraza tudi v drugem primeru. Gre namreč za pereče vprašanje odpustov v predilnicah. Ko je bil titovski župan naprošen, naj bi občinski svet podprl pobude za rešitev tega vprašanja, ki je življenjske važnosti za stotine delavk in njihovih družin, je gladko izjavil, da to ni kompetenca občinskega sveta, kot da bi brezposelnost ne obremenjevala že itak revnega gospodarskega stanja naše občine. Tako se torej briga titovski župan za potrebe delavcev. In dejstvo je, da so delavske pobude podprli celo nekateri via-. di naklonjeni župani čeprav pod pritiskom prizadetih delavk in sindikalnih organizacij. Zakaj ni «Primorski» pisal o tem niti vrstice? Nedvomno, ker se noče zameriti svojim atlantskim gospodarjem in njihovim zaveznikom —• italijanskim industrijcem in De Ga-speriju. In s temi se strinja tudi titovski župan. Izpiti in vpisovanje na osnovnih šolah GORICA — Šolsko skrbništvo obvešča, da bodo izpiti drugega roka na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom od 25. do 30. septembra. Istočasno se bo vršilo tudi vpisovanje otrok za osnovne šole. Za letnik 1946 je treba predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju koz. Šolsko leto 1952-53 se začne dne 6. oktobra t. 1. Glasba in petje obvezna predmeta za šole vseh vrst GORICA — Ministrstvo za prosveto je sklenilo, da bo odslej poučevanje glasbe in zbo-rovega petja obvezen predmet za šole vseh vrst, ki .jih obiskujejo učenci od 6. do 14. leta starosti. Isto velja za učiteljišča, šole za otroške vrtnarice in ženske tehnične institute. Enotnost partizanov razburja “Primorski,, DOBERDOB — Kakor zgleda imperialistom in «kominformi-je uspeh proslave 8. septembra stičnim' izdajalcem». V resnici v Doberdobu in še posebno pomembno polaganje vencev, ki so jih Garibaldine! poklonili slovenskim- padlim junakom, zelo razdražil občutljive živce skega »v pa je vse to le manever, da bi preskrbeli Titu sredstvo za vojne provokacije, s katerimi se strinja tudi De Gasperi. , „ . , Enotnost ima svojo veljavo pisunov okrog «Primor- 1, . . . , , * 5 I le, ce se ozira na ideale osvo- , , bodilne borbe, to je bratstvo V pomanjkanju vsakih argu- med Slovenci in Italijani, bor- bo za mir, svobodo in delo. Drugače je samo podel dema-goški manever, ki je že vnaprej zapisan propasti. mentov so se vrgli kot lačni volkovi na okoliščino, ki je prav za nas še posebnega pomena. Dejstvo, da je bivši partizan Čadež, predsednik krajevne sekcije ANPI istočasno občinski svetovalec na listi SD:Z, je vzbudilo pri titovcih nemalo začudenja in ogorčenja, kar j'e lahko samo dokaz njihovega sektaštva in zlonamernosti. Izvolitev bivšega partizana Čadeža za predsednika krajevne .sekcije pa je najboljši dokaz, da se zdrave antifašistične sile lahko združijo neglede na različna politična mišljenja ali pripadnost. Ta enotnost je tem potrebnejša prav v današnjih razmerah, ko grozijo človeštvu nova razdejanja in prelivanje krvi. Enotnost antifašističnih- sil pa pomeni obenem očuvanje bratstva- in prijateljstva med tu živečimi Slovenci in Italijani, tistega 'bratstva, kj je vzklilo iz krvi in žrtev ti-sočev partizanov obeh narodnosti. Titofašističn-a zalega pa nima nikake pravice, da se sploh oglaša-. Titofašisti skrivajo svoje hlapčevstvo do imperialistov pod lažnim geslom takozvane enotnosti vseh Slovencev proti italijanskim Od 5. oktobra nov vozni red vlakov GORICA —• Zimski vozni red vlakov b-o stopil v veljavo v nedeljo 5. oktobra t. 1. Predvideva se, da bodo medtem ukinili vlake, ki so bili uvedeni samo za poletno sezono. Zapadlost nakazil za bencin GORICA — 30. septembra zapadejo naslednja nakazila za bencin: nakazila roza barve za 5 litrov in sive barve za 10 litrov. Trgovinska zbornica poziva zainteresirane, da uporabijo navedena nakazila do dneva zapadlosti, ker je izključeno, da bi se veljavnost podaljšala. STEVEiR J AN — Kakor poroča Pokrajinski urad za delo v -Gorici, je začel s 1. septembrom- poslovati v Steverjanu občinski urad za namestitve. Urad ima sedež na županstvu. USPEH "prazniko* > = tiska" 1 na Goriške«;; ™ GORICA — Praznik Vkf. n je bil pretekli nedeljo v 0 j kj je žel nadvse zadovoljiv jjf;, V popoldanskih in večerni*1 jjf'iijtlCerl se je zbralo na veselične^ *ì 1 štoru veliko število slov J y in italijanskih delavcev i1 i % j. , in bližnjih slovenskih yflS ’ (i iNij,0 liko zanimanje je vzbudi1^/ %0 ^ številnimi obiskovalci raist,/\y realizacijah v Sovjetski lV I b. ' acVlj i,. »onii deželah ljudske demokrd kor tudi dokumentirana ki jo je zbornica, organizirala Pe cer V i Posebno navdušenje pa 5° s U 1 d ile posamezne točke kU sporeda, ki sta ga Sni h dc '•les i So v o •ičel jansko prosvetno društvo ‘L • '(i diške ter prosvetna sKUP^j * kiso^ «Ivan Vojko» s Proseka I f . ,sc stu. Priložnostna govora S*V \ M la tov. Battello v italiPfl1 ter občinski svetovalec tot’ (by Komic v slovenščini. ^ ^ Pomemben uspeh belei^A '%j ® iz praznika tiska v ArisU y *ic6r y ilču, kjer je bila dobra k Številno občinstvo se ie * f L “u baralo posebno pri razn r/ 1) ,Ul1’ ulh tekmah. S pestrim VT°,J k. a *Q et 4 s v bo .. * t>rja men demokratičnega je sodeloval tudi kvartet Kj s da. Tov. Bergamas je " jj1 govoru prikazal važnost tisK"' V S’ Beg iz Jugosl<*^ GORI-CA — Prejšnji je patrulja finančne 5 stavila v bližini Sat>° ^ p jugoslovanske državlj®11 pribežali čez mejo. j*en %ji6 °bèni « °ven t. Lten C- ° 1 Afilli STRAN 3 OLJSKI KMETJE SO POSTALI GOSPODARJI SVOJE ZEMLJE IN LASTNE USODE fcrž ie U'|| boril ien1 ni v| esni rzava le lala hišo kolonom in živino ji ve Starčki niso v svojem življenju nikoli videli kinematografa, dokler ni jhni|viada za to poskrbela - Kmetje imajo lasten dom, hlev, krave, prašiču če, Perutnino - Obisk v velikem državnem posestvu za rejo prašičev teki kjeltot vsi vedo, leži Poljska m'8»aj v sredini Evrope. Ra-nC 1 Karpatov nima večjih gor. v '0 lahko rečemo, da je vsa ravnini. Stepnih predelov b ha in vsa zemlja je pripra-j* za obdelovanje. Nekatere ®ffrajine Poljske lahko pri-3 ramo med najbogatejše Evie. Njeni kmetje imajo do-gu*1' i zemlje, ki jo lahko cbde-i è8'lej o in ki jim rodi obilne ■tuf love. (Bogata je na pšenici. >i®e'Klenu, krompirju, sladkorni 5? S itd. ^ Ved drugo svetovno vojno l. ta rodovitna polja 'bila last : d8 «posestnikov, baronov, gro-i ki je niso sami obdelovali. 'erl,eli so kolone, ki so to bo-ceS*lo zemljo obdelovali za zf 'ie gospodarje. S svojim ■» ,jiem in svojimi žulji so pol-id11 i blagajne in skladišča bo-nic)Snov, ki so potem denar raz-sn8' 'ilj po mestih, na letoviščih, tujini. ito sem se peljal po Poljski gledal ravna, prostrana poji sem pomislil na naš Kras, Uašega kraškega kmeta in si »lil, kako bi naši ljudje lah-živeli, ako bi imeli tako a%jo, ki ne čaka drugega kot ra'j jo seješ. Pred vojno pa se §raNje kljub razkošno bogati niso veselili, ker so mo- I 1 |i delati za druge, ne da bi ■> vali najmanjše sadove svola truda. >sll‘®edaj ni več veleposestni-?(JV, baronov, grofov; ni več 'i kolonov, polovinarjev, na-'at(l>nikov. Danes so sami kme-s i. svobodni kmetje, ki obde-)ra,kj0 svojo, lastno svobodno e^Kiljo. Vsak kmet je prejel pt'!1 države zemljo, dom, po ve-te '1 celo orodje, da ne govo- __'ko o traktorjih, ki so kot 'torne čebele zabrneli po proli knih planjavah Poljske Imetje nimajo več skrbi, kako i«o plačali najemnino, koliko ' k bo vzel .baronov valpt, II =i ga bo veleposestnik pognal ' koščka zemlje, na katerem H ie rodil in ha katerem so hodili njegovi predniki. Da-,! misli le na to, kako bo kveč pridelal, kako bo iz- ‘*išal kakovost svojega pri-■ 'tka, kako bo izboljšal na-, 5 obdelovanja zemlje, kako || >o kupil radio, kolo, motor, ‘ao opremo, knjigo itd. »strmel sem, ko sem obiskal ''kaj kmetijskih zadrug. 130 || Saetrov od Varšave na glav-|1 cesti, ki pelje proti Krako-| so nekatere kmetijske za-kge, ki sem si jih ogledal. J1» izmed teh leži na zemlji-J* ene izmed starih grofij. Ko -I 'Bo stranski cesti pelješ proti ,1(1 * bivši grofiji, opaziš že ka ji 'l 15-20 kilometrov daleč valit® lco s popolnoma novimi hi- šami. Ta vas ima skupno 36 hiš. v katerih stanujejo bivši ko Ioni grofije. Nekaj stran od novih hiš stojijo tri stare s slamo pokrite hiše (zgledajo kot nekaki hlevi za prašiče). Povedali so mi, da so prej v ten hišah stanovali koloni. Grofija je bila po vojni razdeljena med kolone in siromašne kme te. Vsak od njih je dobil 5 hektarjev zemlje, novo hišo, nov hlev za živino, dve glavi živine, pet prašičev, perutnino in drugo. Izven vasi stoji tudi trak torska postaja, ki ima nalogo da pomaga kmetom te in drugih zadrug pri obdelovanju zemlje. Kar kmet pridela na polju, odstopi zadrugi, ki mu plača toliko od kilograma Drugi del pridelka pa si pridrži za prehrano družine in živine. Mleko, prašiče, perutnino, jajca itd. lahko proda ko likor hoče komur koli, tako da prejme denar od zadruge in od vsega, kar tudi osebno pro da. V poslopjih grofije je ljudska oblast nastanila otroški vrtec, organizirala kinematograf (2 krat tedensko), šolo, knjižnico, ambulanto, telefon. Kmetje sc lahko brez skrbi za otroke, kei jih čuvajo učiteljice. Zdravnik pa skrbi za njihovo zdravje Pred vojno vsega tega ni bilo Kmetje niso imeli zdravnika njih otroci so se potepali po cestah in pašnikih, ker ni bilo šole. Nekateri starčki so mi po vedali, da v svojem življenju niso nikoli -videli kina, doklei ni za to poskrbela ljudska oblast. 15 kilometrov proč od te zadruge sem si ogledal tudi državno posestvo za rejo prašičev. Videl sem na desetti soče prašičev vseh vrst velikosti in starosti. Hlevi so dolgi sto in več metrov in so oprem ljeni po najmodernejših higien skih pravilih. Vsak prašič jt imel svoje ime in na vsakega so uslužbenci zelo pazili. Na vsakem koraku si srečal živi-nozdravnika, 'ki je pregledoval hleve in njihove «prebivalce». Življenje poljskih kmetov st je znatno izboljšalo. Oni so razumeli, da se edino ljudski oblasti lahko zahvaljujejo za velikanski napredek in za iz boljšanje stanja. Naj omenim le, da bodo kmetje imeli leta 1955., t. j. na koncu šestletnega načrta, na razpolago kar 61.000 traktorjev, ki bodo odločilno pripomogli k mehaniziran) ti poljskega poljedelstva. Do 'ega leta bo država napeljala elektriko v 8900 vasi, ki pred voj no niso niti vedele, kaj je elek Življenje in delo v deželah socializma L. R. POLJSKA 800.000 otrok v počitniških kolonijah Letos je šlo v počitniške kolonije približno 800.000 poljskih otrok. Kolonije so organizirane v na-jlepših gorskih in obmorskih krajih. Otroci imajo na razpolago razne -vrste kolonij in sicer na podlagi starosti Tako so organizirani domovi počitka za matere in otroke ter otroške jasli. Otroci od 7 do 11 let Starosti imajo na razpolago svoje domove počitka. Za učence, ki posedajo višje in strokovne šole, so pripravljena udobna taborjenja, za mladino od 16 do 18 let pa premična taborjenja, ki jim omogočajo gotske ture. Vsem kolonijam, domovom počitka in taborom je dodeljeno zadostno število sanitetnega, pedagoškega in tehničnega osebja. 350.000 delavcev na letnem oddihu Preko 350.000 poljskih delavcev preživlja letos svoj dopust v počitniških središčih, Gostovanje «Ljudskega odra» ‘| škofijah — Danes v soboto 'K - t. m. ob 19. uri uprizori c1. jNski oder v Škofijah na ^njoietovi terasi Fučikovo ‘'dejansko dramo «Izpod ve-11 • To gostovanje je bilo za-^ '"i slabega vremena že dva-j preloženo. Pri igri sodelu-■ »vetoivanski kvartet. stoppina: odrasli 130, otroci dijaki 60 lir. ,trosek - Kontovel gostuje na V lfBti — Proseško - Kontovel-dramska skupina skupno ,^'Vskim oktetom priredi gobari j e na Greti v Prosvet-“dl domu v ulici Cisternone, 'les v soboto zvečer ob 20. } s svojim zabavnim ln le-,'d) sporedom. Uprizorili bodo .Vo enodejanko «Snubač», JI "6nček narodnih» in nastopil ‘ njihov poznani pevski ok-», I'ki bo zapel slovenske in %e narodne in umetne pesmi é dì o-b spremljavi harmonike. I^Oncert v Barkovljah — / Idcert domače godbe, ki je il, najavljen za 14. t. m., bo ,l’ tfi v nedeljo 21 t. m. Vabimo i h r. ljubitelje glasbe, da ne žalijo te prilike ter posetijo kulturno glasbeno prire- ) V t j l »onirska prireditev v Roco- J v Drugo soboto 27. t. m. 1 yèer ob 20. uri bodo v Ro-,1 v društvenih prostorih pri yicu nastopili naši najmlajiši ^ l(Sv°jim zanimivim sporedom: j 1'tacijami, igrami, petjem in / i^om. Slovenski in italijan-| otroci bodo v bratski skup-f i-sii sodelovali pri tej kulturni ,s Prireditvi, na katero vabijo 6 lepe otroške pri- ^;atei3e ,ji 6jjt> «Zvezda» Podlonjer pri-( ij| *' koncem tega meseca svoj ,11| v Slovensko Benečijo in I er v Trčmun. ; l^dlturna prireditev pri «Ce-f' ^ CU», ki je že bila napovedali (j, Zà to saboto, je preložena na ji Pso soboto, 27. t. m. Sodelo-I L ? bo PD «Zvezda» iz Podvaja skupno -s pevskim zbo-lS|V Sv. Ivam-Podlonjer. Naiven spored bomo javili priviti. tjo^čni zbor v Elerjih — PD genski dom» v Elerjih bo tlel0 svoj občni zbor ne to •ki j°, kot je bilo že javlje-l, ’ teniveč drugo nedeljo 28. ■ ob 17. uri, na kar opo-,atha vse društvenike. Lep uspeh predstave Ljudskega odra v Bazovici Prejšnjo nedeljo 14. t. m. je pri nas gostoval ob priliki prosiaue bazoviških žrtev Ljudski oder s Fučikovo dramo «Izpod pešal». Vsebinsko, kakor tudi z načinom podajanja je igra zelo ugajala. Občinstvo, ki je v lepem številu prisostvovalo predstavi, je ob koncu nagradilo sodelujoče z nav. dušenim ploskanjem. Pred začetkom in med odmorom nas je je prav lepo zaigrala več Koma-zabavala godba PD iz Trebč, ki dov. Bazovci želijo, da bi jih Ljudski oder, kakor tudi ostale dramske skupine SHPZ čim večkrat obiskale. ki jih je organiziral «Sklad za počitnice delavcev». Država krije 70 odst. stroškov. L. R. ROMUNIJA Ljudska vlada in delavska partija posvečata največjo skrb delovnemu ljudstvu. Tudi letos je bilo poskrbljeno, da bodo imeli delavci čim lepše počitnice. Nad 300.000 oseb preživi letos svoje počitnice v posebnih domovih oddiha in zdraviliščih. 130.000 šolskih otrok ter otrok izpod 6 leta starosti pa preživi poletne mesece na taborjenju ter v počitniških središčih, ki se nahajajo ob obali Črnega morja in na Karpatih. V gorskih predelih, kot Sovoji, Pojani, Maruluji, Valeji, Pui-neji. Brani, Borsi so -letos odprli nove domove počitka. Razen tega so skozi vse leto odprte desetine sanitetnih središč. Posebna skrb je posvečena stahanovcem in uradnikom, ki imajo na razpolago lastne domove počitka v dolini Prahovo Olt in na obali Črnega morja. Letos so prvič odprli posebne domove počitka za matere in otroke. L. H. MADŽARSKA — Stanovanjske hiše za rudarje. Ministrski svet je izdal odredbo o gradnji stanovanjskih hiš za rudarje. Poleg 4.000 stanovanjskih hiš, ki jih sedaj gradijo na državne stroške in ki so deloma že dokončane, bodo do prihodnjega polletja zgradili še drugih 2.000 zasebnih hiš za rudarje. Vlada stavi na razpolago vsakemu zasebniku, ki si želi zgraditi hišo, po 1.000 kv m zemlje v bližini rudniških središč. Gradbeni material nudijo delavcem vodstva rudnikov, 'katera jim omogočajo izplačevanje v teku dvajsetih let. Poleg tega pa nudijo vodstva rudnikov popolnoma brezplačno -vso tehnično pomoč pri izdelovanju načrtov. Dom počitka na Tatrah, kjer preživijo poljski delavci svoj letni dopust trika. Prav tako država nudi kmetu prvovrstna umetna gno jila, tako da bo 1955 vsak hek tar zemlje na Poljskem dobil 40,1 kg umetnih gnojil, med tem ko jih v Franciji, eni izmed najnaprednejših kapitalističnih držav v kmetijstvu, do biva le 35,6 kg. Poljski kmetje se zavedajo da brez ljudske oblasti in brez pomoči Sovjetske zveze vsega tega ne bi bilo. Zato so hvaležni svoji vladi, bratskim sovjetskim narodom in se ču ti jo pono-ni, da so tudi oni de' enotne vseslovanske skupnosti. Nad vsem tem, kar sem na pisal, naj dobro razmišljajo vsi tisti naši kmetje, ki nase dajo lažnivi in klevetniški protikomunistični propagand' in se bojijo, da oi jim ljudska oblast vzela «prtič zemlje», ki ga s takim trudom in z veliko mukb obdelujejo. Ko sem gle dal prostrana polja Poljske odlično organizirane kmetijske zadruge, sem prav na njih po mislil in se sam pri sebi za smejal. Rekel sem si, kako j» mogoče, da si nekateri ljudje mislijo kaj takega. Saj na Poljskem ne ie nj ljudska oblast pobrala zemlje, marveč jo j« še dala, ker jo je vsak kme' imel premalo za preživljanje zvezi spreminja puščavo Kara Kumov v plodovito in rodovitno polje, tako bi najbrže spremenila Kras -v tisto, kar je nek daj bil: v polje, ki kmetu ni mačeha. L. M. ČLANEK RAVNATELJA SLOV. INSTITUTA AKADEMIJE ZNANOSTI Z.S.S.R. SLOVAKI SO NASTALI in vedno živeli v Evropi tretjem in drugem tisoč- keramike», ni sicer v etničnem letju pred našim štetjem smislu sestavljala istovrstna plemena srednje j n vzhodne Evrope sestavljala štiri osnovne grupacije: 1. grupacija lovsko - ribolov-skih plemen gozdnatega predela vzhodne Evrope; 2. grupacija lovsko - ribolov-skih in pozneje živinorejskih plemen stepnega predela vzhodne Evrope; 3. grupacija donavskih in dnjestro - dnjeprovskih (tri-poljskih) poljedelskih plemen, ter 4. grupacija srednjeevropskih lovsko - ribolovskih ter primitivno poljedelskih plemen, ki so živela v kotlini Visle, Odre in deloma tudi Labe in so se na vzhodu naselila do Dnjepra. V teku in začetku drugega tisočletja, v času ko se je zaključevala «kamena doba» in se je začelo razširjati živinorej sko gospodarstvo, so iz plemen, ki so pripadala omenjeni četrti grupaciji, nastala pastirska plemena, 'ki so se prav kmalu naselila po osrednji in vzhodni Evropi. V začetku drugega tisočletja pred našim štetjem so zasedala gornje in deloma srednje Podnjeprovje, izvire Dnjestra, gornji tok Donave, kotlino Visle, Odre in Labe, Jutlandski polotok, južni del Skandinavskega po'otoka in južno-vzhodni del Pribaltika. Teh plemen znani v zahodno evropski arheološki literaturi skupina, 'kot se to pogostoma misli. Spadala so v vrsto različnih plemenskih tvorb, o katerih je treba posebej podčrtati, da so se naselila po pokrajinah onstran Visle, vzdolž Dnjeipra (srednjednjeprovska plemena) in po južno-vzhod-nem delu Pribaltika (kultura osamljenih gomil). Iz Podnje-provja so ta plemena prodrla v gornje Povolžje, kjer pa jih je krajevno prebivalstvo asimiliralo. Praiv tako se je z njimi zgodilo v nekaterh predelih vzhodnega Pribaltika. Na podlagi te grupacije plemen se je v teku drugega tisočletja pred našim štetjem osnovalo nekaj plemenskih skupin bronaste dobe, ki so neposredni predniki omenjenih staroslovanskih lužiških plemen, plemen gornjega Podnjeprovja in dnjestrovsko - srednjednjeprov-skih plemen. V. V pogojih prvobitne kolektivne ureditve, ko so bile go spodarske in druge vezi med plemeni zelo krhke, se je šte vilo plemen, njih jezikov in dialektov stalno množilo, medtem ko se je razlika med nj. mi vedno bolj poglabljala. V splošnem razvoju te razlike med dialekti je verjetno iška-! ločitev litvanskih od slovanskih plemen. Le v naslednjem zgodovinskem obdobju, ko je prvobitna kolektivna ureditev začela razpadati in ko so se med plemeni pojavile razmeroma trdnejše gospodarske, kulturne in politične vezi, se jr nujno moral spremeniti tudi značaj njihovega jezikovnega in etničnega procesa. Od tedaj dalje se je formiranje novih plemen in jezikov, čeprav sr ni popolnoma nehalo, na vsak način zaustavilo. Poseben po men šo imeli jeziki plemen, k: so se nahajala v posebno u- gospodarskem, političnem in vojaškem oziru. Jeziki in dialekti teh plemep so dobili med plemenski pomen, ker so si podredili dialekte in jezike drugih, v prvi vrsti bližnjih plemen in so se polagoma uve ljavili nad njimi. Taka aktivna plemena so v staroslovanski ali praslovanski skupnosti bila brezdvomno nekatera južna plemena. O tem govori ne s i mo"arheologija, ki dokazuje, da so južna plemena v pogledu Balet Narodnega gledališča v Pragi. (Foto «Pragopress») godnih gospodarskih in zgodovinskih pogojih in so bila za radi tega najbolj aktivna v TITOVSKI OBČINSKI UPRAVI SO POTREBE OBČANOV DEVETA BRIGA Sedanji upravitelji se hvalijo z deli, ki so jih napravili komunisti Ko je bil za župana tov. Pirc, je bilo zaposlenih pri SELADu 56 delavcev, danes pa jih je le 10 - Diskriminacije zaradi politične opredelitve - Kdaj bodo pričeli z deli za ureditev ceste iz Gabrovca v Zgonik? - Kaj je z javnim telefonom' v Gabrovcu? Neresno, smešno in komično je bahati se s pavjim perjem! Na ta rek želimo opozoriti novo občinsko upravo v Zgoniku, zlasti pa titovskega župana. Pisana druščina, ki se je s pomočjo demo-kristjanskega nedemokratičnega volilnega zakona in s pomočjo krutih prevar polastila oblasti v lu. Nova uprava doslej ni napra- Nekaj se je sicer v veliki meri vila še nič pozitivnega. Sicer pa spremenilo doslej v zgoniški ob-ni niti mogla napraviti kaj take- čini. In za to gre predvsem topla ga, saj ni še sklicala niti ene pohvala sedanji upravi, zlasti pa redne seje novega občinskega njenemu županu, ki stanuje v sveta. Morda pa dela tako, kot je Trstu in ki na življenje svoje obdelala bivša titovska uprava na čine kaj malo misli. Za časa žu-Repentabru, ki je izdelovala ce- panovanja tov, Pirca je bilo zalo proračun popolnoma sama in posler.ih pri ustanovi SELAD 56 mali zgoniški občini, se kaj rada - nato postavila občinski svet pred delavcev - občanov; danes, ko v Tako bi storila tudi pri nas in hvali z deli, ki jih je konkretizi- že izvršeno dejstvo, torej pred občini gospodujeta gospod Obad namesto motike bi nam dala rala bivša demokratična občin- ratifikacijo sklepov, ki jih v res- in njegova druščina, pa je to Ste- še traktor. Kot v Sovjetski sica uprava s tov. Pircem na če- niči ni niti sprejel. Slavni pesnik Pablo Neruda se je po petih letih izgnanstva vrnil v Cile, svojo domovino. Ob prihodu ga je čakala velika množica, ki mu je pripravila veličastno manifestacijo. vilo padlo kar na 10 delavcev. I Tudi za časa prejšnje uprave | niso bili zaposleni vsi delavci na območju zgoniške občine; kajti ta je premajhna. Mnogi so delali celo na Opčinah. To dobro vedo vsi občani. Toda za to, da so omenjeni delavci delali na Opčinah, se je zahvaliti požrtvovalnemu prizadevanju tov. Pirca, ki je vztrajno in ob vsaki priliki I zahteval od oblasti, naj dodele de-; to brezposelnim. Novi upravi zato ni mar. Poskrbela je le za odpust odvišnih delavcev. Pri tem se je seveda posluževala selekcije, ki je temeljila na politiki strankarske pripadnosti, odnosno opredelitve. Pred približno štirinajstimi dnevi je tito/ašistično trobilo priobčilo nek člančič, ki je bil skr-pucan v zgoniški občini. Prvi odstavek omenjenega člančiča se glasi tako-le: «Nedeljski obiskovalci naših kraških vasic (seveda gospod Cibaci tudi tako-le misli! Op. ured.) sq prav gotovo že opazili, da so ceste v nekaterih vaseh zgoniške občine asfaltirane. Poleti ni več prahu, pozimi ne bo blata (Kako romantično! Op. uredn.) — 13. «I, kaj pa je?» hitel je oni ves iznenaden. «Le molči, govorila bova še; sedaj še ni prepozno in ta papir konča Topoiščaka! Gotardu je šinilo nekaj v glavo iz onega starega pripovedovanja o Omahnetovem Tomažu in Topolščakovem očetu, kako sta morila ubežne Francoze — in nekako neprijetno mu je lezlo po hrbtu pri slovesnem Tomaževem govoru. Pa verjel je starcu, ki je tudi Metki dobro hotel, in je -varno spravil zavitek. Pognala sta in trda tema ju je že objela, ko sta zavila v Črni graben. Ostajala nista nikjer več; -stoprav pod klancem pred Topolščakovim domom se je oglasil Gotard, ki je vozil za Tomažem; «Stoj, da poženem naprej!» Omahne je umel, da oni ne mara počakati gori ter se je umaknil s tira. Gotard je pognal in naglo vozil mimo stričevega doma. Miklavž je bil prvi, ki se je oglasil pred vežo, ko je Tomaž pripeljal vozič na dvorišče. «iSi li vse opravil?» «Kaj bi ne? Saj ni bilo toliko!» godrnjal je oni izprezajoč kobilo. Zvalili -so sodče-k vina z voza v klet in potem je vabili Topolščak Tomaža k večerji; tudi polič vina mu je velel prinesti, kar je bila redka navada. Lokavemu Omahnetu se je zdelo- to posebno sum-njivo in pil je poča-si; gospodar pa je hodil sem ter tja po sobi, tiščal roki za hlačni rob ter govoril o vsakdanjih rečeh. «Brnotov je vozil z -menoj,» zinil je Tomaž med drugim. «Zakaj ni ustavil tu?» (f,Ne vem; menda se mu je mudilo-! Pa — saj bo že okoli polnoči!» «Da, da, polnoč je; čakali smo te dolgo! Nocoj boš menda tu spal?» Topolščak je stavil zadnje vprašanje kakor prigovarjajoč, akoprav je vedel, da Tomaž ne ostane; hodil je najrajši domov, dasi je bilo še tako pozno. Odrekel je tudi -sedaj in po Miklavževem licu je šinila skrivna zadovoljnost, česar pa oni ni zapazil. Malo potem je odšel, Topolščak pa je zaprl za njim; toda zaklenil ni, nego le pazno vlekel na uho, ati oni odhaja. Ko ni bilo več čuti stopinje, odpri je zopet tiho vrata in šel po prstih do mize pod lipama. Tam je sedel na klop in čakal. Težko je -sopel, a vendar še vsak trenutek pridrževal sapo, da bi prej čul, se li kdo ne bliža. Temno je bilo, da ni razločil bele ceste pred seboj od brega; pri hlevu pa je zagodrnjal časih pes, akoprav je poznal gospodarja. Tomaž je vtem dospef. do svoje koče. Iskal je po-d tnalom čavlja, s katerim je odpira! primitivno zaporico v vratih, ali ni ga mogel najti. «Kam sem ga porinil — vraga?» zamrmral je polglasno in iztikal po žepih za kresilom in gobo. V tem trenutku pa je začutil silen udarec po glavi, zvrtelo se mu je in nezavesten se je zgrudil pod kap. Velik, širokopleč mož se je pripo-gnil k njemu in mu pretipal žepe. V telovniku je zadel ob zavitek in ga hitro izvlekel. Nekoliko drobiža je bilo tudi v stranskem žepu, toda tega se ni dotaknil; potem je nezavestnega Tomaža potegnil pod visok prag pred kočo in ga tako- položil, češ mislili bodo ljudje, da se je -sam zvrnil s praga navzdol — stisnil mu čavelj, s katerim so se odpirala vrata, v roko in odšel brzo proti Topolščakovini. Miklavž se je tam pod lipama že tresel od same nestrpnosti. Začul je sedaj korake in zažvižgal tanko med zobmi. Prišlec je odgovoril i-stotako «Si li ti — Klander?» «Sem — sem!» «Ali si dobil?» «Mislim, da imam!» «Tiho stopaj, tiho, za mano!» Vtem ga je Miklavž odvel v hišo, trdno zaklenil vrata in se splazil z mešetarjem v najvarnejši prostor — v klet. Tam ju ni mogel čuti nihče, niti ne videti, ker klet ni ime a oken. Krčmar je vžgal svetilko in hitel: «Daj sem. daj, pokaži, kaj si dobil!» Mešetar je pomolil zavitek onemu; na zunanjem papirju so 'bile sveže krvave proge. Miklavž -se iz prvega ni hotel pisma ni dotakniti. Prestrašeno je viknil: «Ali si ga? Ali si ga moral?» «Kaj pa? Ves dan sem brskal po bajti, vsak kot sem pretaknil, vse deske odkril, vse skrinje in omare preiskal, vse cunje premetal, pod streho za slamo segal — pa nič, nikjer nič! Dejal sem, da dedec to pri sebi nosi, in nisem se zmotil. Eno sem mu dal čez klobuk, pa je olio! Jutri, mislim, da bo dober vedel itak ne bo, kdo ga je tako trdo potipal. Tebe bo- imel posebno v čislih, Miklavž, he, he, name pa niti misliti ne more. Pa daj mi malo pijače; ves dan sem se postil; kajti misliš li, da ima kak požirek ali kako drobtino v koči, ta duša beraška?» Topolščak je strmel predse. «Sl ga 11 ubil?» vprašal je zamolklo. «Menda ne! Jaz mislim, da ima trdo bučo». «Tega ti nisem velel — ubijati!» «I, kaj se beš izgovarjal! Ce naju zalotijo, 'bodo naju skupno, brate moj! Sedaj pa daj vina in potem bova brala, kaj je tam notri! Kaj stojiš tu kakor kamen?» -Miklavžu je temna in zlobna misel rojila po glavi. Eno hudodelstvo je biilo za njim — kaj, ko bi se ga iznebil z drugim? Pogled, s katerim je nanagloma premeril široko postavo Klandrovo, bil je tako čuden, da je mešetar osupnil. A dejal je takoj porogljiv-c: «Kaj me meriš, prijatelj? Večji sem in krepkejši od tebe in, če to ni dovolj — je pa to!» Rekši, je izvlekel velik nož iz stranskega žepa in ga zasukal pred Topolščakom, da je gladko jeklo zalesketalo v odsvitu svetilki-nem. Oni je srdito stisnil ustni in m-clče natočil vina v majoliko, katero je Klander skoro na dušek izpraznil. «Boš li še?» vpraša krčmar. «He, he, da bi bil pijan — kajne? Ej, Topolščak, Klandra ne boš prevaril! Ko bi se jaz napil, bilo bi pač zadnjikrat; in potem bi me ti zakopal tja v zadnji kot pod tisto veliko kad — tam, kamor je stari tvoj Francoze zakopaval. Saj menda še leže tamkaj. He, he, Klander ni za takšno družbo! Pa sedaj pogledi, če -sem li pravo prinesel — škoda bi bilo :—» Vtem je 'bil Topolščak, ki je jezno gledal prekanjenega prtepuha, toda niti črhnil besedice, razganil krvavi zavitek in vzel iz njega pismo. Bral je le naslov: «testament» in ga potem vtaknil v .žep. Zavitek pa je držal nad svetilko, da je zgorel. «Pokaži, pokaži!» silil je Klander zlobno. «Kaj ti mar?» «Toliko ne ko tebi, he, he! Toda, brate, sedaj pa daj, da bom imel malo drobiža za prihodnji teden — ker pogosto ne bom hodil k tebi — to se pravi, po vsak krajcar — rad me tudi ne boš videl, in zato, da bo dalj mir -— daj, daj!» Miklavž je molče izvlekel nekoliko tolarjev iz žepa in jih vrgel na sod pred meše-tarja. «No, bo že, bo že!» kimal je ta zadovoljno, «Sedaj pa pojdiva lepo venkaj, ti naprej, kakor se spodobi, he, he — in jaz za teboj!» Storila sta tako in Topolščak je izpustil mešetarja brez slovesa skozi vrata. Le tiho, ali srdito kletev je vrgel za njim.-------- (Nadaljevanje prihodnjič) Asfaltiranje cest je že dokončano v Gabrovcu, pri Briščkih, medtem ko bodo v Malem Repnu dela kmalu dokončali. Upamo, da bo nova občinska uprava v kratkem poskrbela tudi za druge vasi zgoniške občine.» (To upamo tudi mi! Op. ured.) Res, ceste v vseh omenjenih vaseh so že asfaltirane, še več, na Devinščini gradijo celo novo cesto, ki bo prav tako asfaltirana. Toda za vse to je poskrbela bivša občinska uprava s tov. Pircem na čelu. Ali ni res tako gospod Obad?! Malo manj hvale pa je seveda s cesto, ki vodi iz Uabrovca proti Zgoniku in ki je v resnici v obupnem stanju. Dela za razširitev te ceste je opravilo neko podjetje preteklo spomlad. Ker takrat ni imela občinska uprava dovolj sredstev na razpolago za sklenitev pogodbe z drugim podjetjem, ki bi cesto dokončalo m asfaltiralo, je sklenila, da se dela odnesejo do septembra. Danes je sicer že več kot polovico omenjenega meseca za nami, toda nova uprava se še ni zganila za to, da bi poiskala in našla potrebno vsoto za dovršitev del na omenjeni cesti. Kdaj bodo pričeli delati in kdaj bo cesta končana je za nas še prava uganka. Pa ne samo cesta v Zgonik, tudi druge ceste in poti so silno razdejane. Nihče ne skrbi zanje. Za časa prejšnje uprave so vsako leto popravili spomladi in jeseni vse ceste in poti. Da bi kaj takega imela v načrtu sedanja uprava, nam še ni znano. Prav tako je uganka, kdaj Do izveden načrt, ki ga je izdelala bivša uprava glede napeljave javnega telefona v Gabrovec. Ze spomladi je bilo vse urejeno za to, da se telefon napelje v društveno gostilno. Seveda, Obadova uprava se bo izgovarjala, da so vse intervencije zaostale zaradi «preosnova-nja VU», da ji primanjkuje denarja za to, da bi za vse poskrbela itd. Toda vsi ti izgovori so «zviti iz trte» in torej ne drže. Dejstvo je, da so te občuteni sadovi brezbrižnosti sedanje aprati e. Tako nam zatrjujejo tudi nam politično nasprotni občani. Ko smo nekega večera vprašali nekatere vaščane iz Gabrovca, kako to, da ne svetijo obcestne luči, so nam odgovorili, da zato, ker občina ne ve, da so žarnice pregorele. Nato pa so dodali: «Ko so bili komunisti na občini, se kaj takega ni nikoli dogajalo. Zal nam je, da smo dali svoj glas ljudem, ki sedaj pozabljajo na nas in na naše -probleme...» S temi besedami so preprosti va-vaščani mnogo, mnogo povedali, obenem so z njimi obsodili titovsko upravo. In potem imajo gospodje še tako drznost, da se bahajo s pavjim perjem... M. D. Izgube napadalcev v Koreji Od 26. junija 1951 do 15. junija 1952 so napadalci izgubili v Koreji 325.479 mož (mrtvih, ranjenih, pogrešanih in ujetnikov). Med temi je 129.945 A-merikancev, 185.885 južnih Korejcev in 9.649 drugih narodnosti. kulture bila nekoliko naprej nejša v primeri s severnimi, ne samo zgodovina, ki dokazuje, da je bila zgodovinska situacija na jugu drugačna ko' na severu, marveč tudi jeziku slovje, ki dokazuje, da je za vse slovanske jezike značilen obstoj iranskih elementov, ki so lahko prodrli v slovanske jezike, kot je naravno, same na slovanskem jugu. Razen naštetih plemen, nosi teljev slovanskih etničnih črt in jezikov, so se v sestav slo vanstva začetkom srednjega veka brezdvomno vključila tudi druga popolnoma drugojezi-kovna plemena: Iliri, Daki, in Franki, v določeni meri tudi Kelti, skitska (iranskojezikov na) plemena, pozneje sarmat ska plemena, nekatera leton-sko-litvanska in uralo-fihska plemena in brezdvomno mnogo drugih. S svoje strani se je del slovanskih plemen izpostavil asimilaciji s strani Keltov Skitov, Germanov in drugih VI. Vse gornje postavke d-ovo ljujejo, da napravimo nekatere zaključke: 1. Spočetka, na koncu tretjega in med tretjim in 'drugim tisočletjem pred našim štetjem se je razvilo praslovansko pastirsko pleme ali grupa pie men na področju za Vislo in v Volinji. 2. V drugem tisočletju pred našim štetjem so ta plemena razširila svoje ozemlje, se pomaknila gor po Dnjepru, na Desno, Oder, -v Pribaltik, t. j v pokrajine, ki so pripadale lovsko-ribolovskim plemenom V nekaterih krajih so ta pie mena asimilirala krajevna plemena, v drugih pa so se podvrgla asimilaciji. 3. Tako nastane obsežna staroslovanska ali praslovanska morda baltskoslovanska grupa plemen, ki so bila zelo raz lična po kulturi in jeziku. 4. V prvem tisočletju našega štetja, v dobi razpada prvo bitne kolektivne ureditve, v času «velikega preseljevanja narodov» se pojavi, pravzaprav se začenja proces utrditve slovanstva. Po slovanski zemlji se razširja kultura, ki je vznikla na jugu v Podnjestrovju in v osrednjem Podnjeprovju, ter v Pribaltiku. Prav tak razvojni proces je očividno doživelo področje slovanskih jezikov. Južni slovanski jezik, ki se je razširil po slovanskih zemljah in je naravno prestal določene spremembe, se je začel deliti na različne dialekte, ki so pozneje tvorili osnovo jezikov slovanskih narodov. * * * Delo o vprašanjih izvora in razvoja Slovanov, prednikov ruskega, ukrajinskega, beloruskega, poljskega, 'bolgarskega, češkega, srbskega, hrvatskega, slovenskega in drugih narodov se mora še dosti poglobiti in napredovati. To -delo potrebuje mnogoletna arheološka raziskovanja in bo lahko u-spešno uresničeno le -v pogojih tesnega sodelovanj^ arheologov z jezikoslovci in prav tako tudi s predstavniki drugih panog: z etnografi, antropologi itd. Razložena slika izvora Slovanov za sedaj ne more izstopiti iz okvira delovne hipoteze, prav gotovo pa se v prihodnosti ne bo le izpopolnile s konkretizacijo in preciziranjem, marveč tudi z znatnimi popravki. Prav tako smo lahko sedaj prišli vsaj do hipotetične sheme zahvaljujoč se delu J. V. Stalina o jezikoslovju. Začeli smo hoditi po široki poti in se osvobodili iz okov «teorije stadialnosti» in drugih napačnih tez Mara. Zahvaljujoč se raziskovanju J. V. Stalina na področju etnoge-neze, ki presoja tudi razvoj takih skupnosti, kot so rod, pleme narodnost, nacija, smo dobili trdno teoretsko osnovo. P. TRETJAKOV (KONEC) (Članek P. Tretjakova o «Izvoru Slovanov» smo ponatisnili v naslednjih številkah našega lista: 197, 198, 199, 200 in v današnji številki). m TAM. TUDI V ŠPORTU POLITIKA — Kakšni športniki so titofa-šišti nam dokazuje «objektivnost:» ; njihovega poročanja o šahovski olimpijadi v Helsinkih. Ko so jugoslovanski šahisti izenačili s sovjetskimi, je Titov tržaški «Piccolo» poskakoval od veselja do stropa. Cim pa je začelo «slabo kazati», se je potuhnil kot mačka, ki jo je oparilo vrelo mleko. Končno je zmagala ZSSR, Jugoslavija pa je kljub vsem rožnatim predvidevanjem «Piccola», «nepričakovano» zasedla šele tretje mesto. Pod tem naslovom je namreč prinesel vest o poteku zadnjih tekem. O zmagi ZSSR seveda niti besedice v vsem članku. Sele v zadnjem odstavku najdemo končni vrstni red vseh držav in seveda na prvem mestu. ZSSR na vso jezo titovskih pisunov, ki se niso mogli na: noben način izogniti objavi vrstnega reda. Vsekakor pa sega njihova objektivnost tudi glede športa tako daleč, da so rajšj dali v naslov svoj poraz, kot da bi napisali eno samo črko o sovjetski zmagi. Torej tudi v športu umazana in gnila titojašistična politika, ki jih že sama na sebi postavlja, tja, kamor spadajo, UBOGI ZGONIK! Da je «Piccolova» nedeljska rubrika «od vasi do vasi» vedno bolj šepava, ni nikako čudo. Boljšega si pač ni mogoče pričakovati od takih «dopisnikov», ki ti kar na lepem prestavijo vas iz ene občine v drugo, kot se je pripetilo za Prebeneg. Ne razumemo pa, kako morajo biti «dopisniki» tako skopi v poročanju iz občine, kjer so se tt-tovci vsedli na občinske stolčke. Nedeljski «Piccolo» priobčuje namreč «dopis» iz Zgonika, ki šteje točno... 12 vrstic svinca. Res je sicer, da so se že prej bahali o «zanimanju in uspehih» svoje uprave. Ali v resnici ni v Zgoniku važnejših problemov kot nabiranje gob in sladko grozdje? Eh, saj jih dobro poznamo! Ce bi bil na občini za župana tov. Pirc, bi prav gotovo staknili še tako nevidno dlako v jajcu, ker pa «županuje» titovec Obad je seveda... vse o najlepšem redu in zato ni v občini «posebnih» problemov, razen grozdja in gob. Kar se pa tiče gradnje nove stanovanjske hiše v Saležu, se tudi mi strinjamo, da naj bodo pri - delih zaposleni predvsem domačini — kot pravi «Piccolo». Le nekaj moramo še dodati, kar titovci nočejo «priporočati», in sicer to, da naj prenehajo z nesramnimi diskriminacijami pri zaposlitvi domačinov. Svojo, toliko opevano «nepr-istranost» naj pokažejo v dejanjih in ne samo z besedami! RDEČA BARVA JIH PLAŠI — Ne samo titovcem, tudi gori-škim liparjem je partizanski praznik v Doberdobu verjetno ostal ha želodcu. V zadnji številki «Demokracije» so se go-riški pisunčki obregnili ob rdeče trakove na vencu, ki so ga partizani položili na vaški spomenik padlih borcev, češ da se slovenski junaki niso borili za Italijo. Kaj imajo rdeči trakovi skupnega z Italijo v res-, niči ne vemo. To primerjavo bi nam. lahko raztolmačila samo izredna «brihtnost» goriških liparskih butic. Sicer pa kar se tiče. partizanske borbe mislimo, da je goriški «dopisnik» najmanj poklican dajati svoja mnenja. Ze iz njegove docela ponesrečene primerjave se vidi, da pozna partizane In osvobodilno borbo najmanj toliko kot Kitajec... cirilico. PREMALO HLAČ JE OGULIL— Nadebudni dr. Škrk, ki je postal po milosti in volji tiiovcev nič. manj kot občinski svetovalec, je imel že v začetku svoje «svetovalske» kariere precejšnjo smolo. Možakar je hotel na ponedeljkovi seji «zrevolucionirati» ves -zakonski postopek poslovanja občinskega sveta. Pa mu je kljub vsej dolgi in precej dolgočasni dohtarski govoranci, kar na lepem spodletelo. Ko mu je župan prečital zadevne zakone, je nadebudni doktor ostal brez sape. Iz tega bi se dalo torej sklepati, da je dr. Škrk ogulil na klopeh univerze še premalo parov hlač. Da Izpopolni svojo «znanost», mu jih je treba še nekaj parov. O vprašanju sole v Gabrovcu Titovci se "perejo,, «Primorski dnevnik» je odgovoril na naš članek o zahtevi po ustanovitvi dvorazredne osnovne šole v Gabrovcu. Kljub dokazovanju, da so naše trditve «iz trte zvite», ni zanikal tega, kar smo mi trdili in kar ponavljamo tudi danes. Dejstvo je, da je gosp. Obad, ko je bil še občinski odbornik nasprotoval ustanovitvi šole v Gabrovcu. Svoje nasprotovanje je utemeljeval z izgovorom, da bi bila decentralizacija šole «škodljiva». Kar se tiče zanimanja sedanje titovske občinske uprave v Zgoniku za ustanovitev šole v Gabrovcu, pa je dovolj, ako povemo, da se je ta začela zanimati Sele potem, ko jo je na to opozoril svetovalec tov. Pirc, ki je že pred časom ponovno Interveniral pri njej, naj se za zadevo pozanima; saj je šolsko leto pred vrati. Ce je občinska uprava kaj ukrenila v tem pogledu, je ta storila zato, ker je bila prisiljena; saj je dobro znano, da vedno sedi na repu dogodkov in da se ne briga za obče koristi zgoniških občanov, temveč le za svoje strankarske koristi ter da pri tem uganja znano tltofaši— stično demagogijo. Toliko za danes! PRVA REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI PROTIDELAVSKO STALISCE titovsko-klerikalne opozicije Demagoške zahteve titovcev in klerikalcev - Dr. Škrk ga je polomil Problem tolmača - Ugodna rešitev prošenj za nakup občinskih parcel V torek popoldne je bila prva seja rednega jesenskega zasedanja občinskega sveta v Nabrežini. Novo izvoljeni župan Terčon je v kratkem otvoritvenem nagovoru priporočal svetovalcem, naj posvetijo največjo pažnjo občinskim problemom, da bodo sprejeti sklepi v resnici v korist občine in občanov Cim je župan končal govor, se je oglasil svetovalec dr. Škrk, ki je bil ves čas precej nestrpen. Skliceval se je na pismeno zahtevo-svoje skupine za sklicanje izredne seje ter izjavil, da se ne strinja s predloženim dnevnim redom. Zaključil je z zahtevo, da se seja proglasi za izredno in sprejme dnevni red, ki bi bil po volji titovsko-klerikalni skupini. Svojo demagoško zahtevo je skušal podkrepiti s celo vrsto zakonskih citatov in dolgovezno govoranco, ki je spravila ob potrpežljivost večino svetovalcev. V odgovoru je župan pobil vse titovske «argumentacije» ter mu končno pre-dočil tudi neko razsodbo višjega državnega sveta v Rimu. ki pravi, da se v času rednega zasedanja ne more sklicati izredna seja. 'Glede proračuna je bil rok za predložitev podaljšan, in zaradi tega ima občinski svet na razpolago dovolj časa za razpravljanje. Dejstvo pa je, da so titovci predložili svojo zahtevo, čeprav so dobro vedeli, da -se bo začelo redno zasedanje. Z večino glasov je občinski svet zato sprejel predloženi dnevni red ter prešel na razpravljanje nujnega vprašanja glede popravila strehe občinskega poslopja. Se prej pa se je vnela ostra diskusija, ker je -skušal dr. Škrk zagovarjati svoje demagoško stališče in v tem ga je zvesto sekundiral titovec Srečko Colja. Svet je končno odobril strošek za popravilo v znesku 500.000 lir. Popravilo bo izvršijo podjetje Tramon-tini. Prešli so nato na prvo redno točko glede imenovanja tolmača za občinske seje. Pri tem je župan predočil predlog ožjega odbora, da se za tolmača imenuje občinski uradnik Franc Gruden in na ta način prihranijo občini stroški nove namestitve. Oglasil se je k besedi svetovalec Drago Legiša, Zvesti pristaš SKSZ, ki je vneto zagovarjal titovsko stališče o potrebi imenovanja zaprise- šenj, ki so jih prosilci že ne- ženega tolmača. ' O tem vprašanju so svetovalci nadaljevali razpravo na tajni seji. Z večino glasov je bil končno sprejet predlog ožjega odbora, s katerim so imenovali za tolmača na sejah obč. uradnika Franca Grudna, V 3. točki dnevnega reda so prišle na vrsto razne prošnje zasebniko-v za nakup občinskih parcel, na katerih bodo gradili stanovanjske hišice. Tudi pri tej razpravi so se titovci in klerikalci še enkrat izkazali ne samo kot odkrita nekonstruktivna opozicija, marveč tudi kot pravi sovražniki revnejšega delovnega sloja. Svetovalec dr. Škrk se je upri takojšnjemu razpravljanju ter zahteval, naj se razpravljanje preloži za poznejšo dobo, češ da se je treba med tem točnej-še informirati, komu se prodajo zemljišča. Kljub temu, da so ga župan in drugi svetovalci posebno še tov. Slavec opozorili na nujnost rešitve pro- V 60 dneh je pribežalo v Trst 135 Jugoslovanov štetokrat urgirali, ter dejstvu, da vsi svetovalci dobro poznajo prosilce in njihovo stanje, je titovski svetovalec vztrajal, češ da se svet ne bo podrl, ako 'bodo morali počakati še nekaj časa Občinski svet pa je kljub njegovi docela proti-delavski tezi ugodno rešil predložene prošnje in s tem zaključil prvo redno sejo. Prihodnja seja bo v ponedeljek 2.2. t. m. ob 17. uri. Kakor vidimo že iz samega poteka prve seje, je iz pokopane «slovenske skupnosti» zrasla odkrita titovsko - klerikalna opozicija, ki je že začela spletkariti in zavirati redno delovanje občinskega sveta. Razen tega pa so se titovci še enkrat pokazali v svoji pravi luči sovražnikov koristi in potreb siromašnega delavca, ki si skuša za ceno velikih finančnih žrtev postaviti lastno streho. Nabrežinski delavci naj vedo torej, s kom imajo opravka! V ponedeljek je iz Jugoslavije zbežal nek Zagrebčan. Skril se je na tovorni vlak, ki je pripeljal živino na Prosek ter se srečno prepeljal preko. meje. Na železniški postaji na Proseku je izjavil, da bi še več ljudi zbežalo, ako ne bi bil beg tako nevaren in težaven. Dejal je tudi, da se ljudstvo v Jugoslaviji boji zime zaradi pomanjkanja. Se bolj pa se boji drugih dogodkov. V soboto je dospelo na Opčine 11 beguncev iz Jugoslavije, v torek pa drugi 4. Iz podatkov, ki jih imamo na razpolago je razvidno, da je samo v juliju dospelo v Trst 51 beguncev iz Jugoslavije. V avgustu je to število naraslo kar na 84. V prvih desetih dneh tekočega meseca pa je pribežalo 10 beguncev. Številni begunci zbeže tudi v Italijo. O tem poročajo skoraj vsak dan goriške in videmske kronike. Prireditev naših športnikov 28. t. m. priredi športno društvo «Rozandra» velik praznik športnikov v Boljuncu. 'Na sporedu so razne športne prireditve, med katerimi naj omenimo nogometno tekmo, kolesarsko dirko in dirko skuteri-stov. Proti večeru bo ples na prostem. OB IZROČITVI PROMETU NOVEGA MOSTA Nedopustno izzivanje dolinskega prebivalstva V ponedeljek popoldne je bil izročen prometu nov most na cesti iz Domia v Dolino. Za to priliko so prišle iz Trsta razne osebnosti Conskega predsedstva. Prisostvoval je tudi predstavnik VV Mac Intosh. Most je Izredne važnosti za povezavo Doline s Trstom. Zato je prebivalstvo nestrpno pričakovalo, kdaj se bodo dela končala. Zato je slovesnosti prisostvovalo tudi precejšnje število dolinskih občanov. Ob tej priliki pa je prišlo dc nečuvene provokacije proti kompaktnemu slovenskemu prebivalstvu dolinske občine, ki je pov zračila nemalo razburjenja med našimi ljudmi. Pred slovesnostjo so po navodilih od zgoraj razvili preko mosta trak z barvami italijanske zastave. To je opazil tov Dušan Lavriha, ki je iz Doline prihajal na kraj slovesnosti. Zato je brez nadaljnjega odstranil trak in vljudno razložil prisotnim osebnostim Conskega predsedstva, da je to dejanje provokacija proti prebivalstvu popolnoma slovenske občine, da bi bilo boljše postaviti na mesto odstranjenega trak s tržaškim znakom. Poudarile tudi, da se zavzema za bratsko sožitje DISKUSIJA O ŽIVLJENJU DELAVCEV V NAŠIH KAMNOLOMIH Kamnoseška podjetja v Nabrežini bi morala ustanoviti delavske menze Dobro organizirane menze bi prihranile mnogo truda našim gospodinjam, delavci pa bi imeli dobro in svežo hrano po zmernih cenah - Tudi knjižnica s strokovnimi knjigami je zelo potrebna Objavljamo nadaljnji prispevek k diskusiji o vprašanjih kamnolomov, ki smo ga prejeli iz Nabrežine. Misel, ki jo avtor prispevka razvija, je zelo konkretna in vredna, da se pri njej dalje pomudimo. Uredništvo Marsikaj se je razpravljajo v seriji člankov o nabrežinskih kamnolomih. Vhak tovariš, ki je poslal kak prispevek, je sprožil eno ali več misli, okrog katerih se je dalo in se še da razviti široka diskusija. Iz člankov, ki so bili doslej priobčeni, je razvidno, da se tovariši živo zanimajo za vprašanja kamnolomov in kamnoseške industrije. V tem bornem prispevku se želim dotakniti nečesa, kar m doslej omenil še nihče, dasiravno je velikega pomena za delavce, ki so zaposleni v kamnolomih, morala tudi kamnoseška podjetja Poudariti bi hotel zlasti dejstvo, da je v kamnolomih silno potrebna ustanovitev delavske menze. Ze pred časom je obstajala pri podjetju «Montecatini» menza za delavce. Ni bila kdove kako dobro opremljena. V njej je kuhala žena poslovodje Bandinlja. Toda delavcem ni bila po volji. Mesto, da bi se združeno in složno borili za izboljšanje in izpopolnitev, so jo dezertirali ter se vrnili v neko bližnjo gostilno. Toda po krajšem času so spoznali, da se niti v gostilni ne cedi med, zato so jo zapustili, odnosno preselili so se v drugo. Tam pa je bilo še slabše. Od tedaj se ponovno vsak delavec hrani zase. Danes ima skoraj sleherno večje industrijsko podjetje v mestu lastno menzo. Prav tako bi S PETKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA V TRSTU Volilni stroj vladajoče večine izglasoval nedemokratični pravilnik Tov. Pogassi je opozoril, da mora občinski svet razpravljati tudi o vprašanjih, ki se ne tičejo zgolj občinske uprave Svetovalci opozicijskih skupin so glasovali proti pravilniku Tudi na petkovi seji je tržaški občinski svet nadaljeval z razpravljanjem o novem občinskem pravilniku. Posebno dolgo so se svetovalci zamudili ob 15. členu pravilnika, na podlagi katerega hoče sedanja uprava onemogočiti, da bi prišli na dnevni red argumenti, o katerih ona ne mara razpravljati. Omembe vredno je zlasti dejstvo, da je ta predlog postavil ožji odbor celo brez vednosti svetovalcev večine. Tov. Pogassi je na tej seji opozoril ožji odbor, da je občinski svet dolžan razpravljati vselej, ko je to potrebno tudi o političnih in socialnih vprašanjih; torej o vprašanjih, ki se ne tičejo samo občinske u-prave in njene običajne procedure. Omenil je tudi, kako je predsedstvo cone že leta 1950. poskušalo vsiliti zahtevo, naj bi na občinskih svetih razpravljali samo o upravljanju občin. Takrat je tudi sedanja večina ■spoznala, da bi bilo to škodljivo in absurdno. Tudi socialistični svetovalec tov. Teiner je izjavil, da nasprotuje 15. členu pravilnika, ki ga vsiljuje občinski odbor. Razni svetovalci, kot n. pr. dr. Agneletto (SDZ), Giampiccoli (indip.). Morelli (MSI), Pala-din (PSVG) so predlagali gotove popravke; odborniki Scio-lis (DC), Dulci (PSVG) in Rinatomi (DC) pa so branili predlog odbora. Za tem je tov. Pogassi ponovno posegel v besedo in opozoril večino, ki vsiljuje svoj predlog, odnosno svojo zahtevo, naj spregleda napačnost in naj se raje postavi v bran proti kršenju pravic občinske avtonomije. Končno je izjavil, da bo komunistična skupina glasovala tudi proti vsakemu popravku omenjenega člena, kar se je pozneje tudi zgodilo. Sledili so na to še drugi govorniki, ki so izrazili svoja mišljenja o omenjenem členu in o gotovih popravkih, ki so jih predlagali nekateri svetovalci. Zupan Bartoli je izjavil, da soglaša s socialdemokratom Paladinom, ki predlaga, naj bi zamenjali besedilo.: «argumenti, ki s e ne nanašajo na občinsko upravo» z besedami: «argumenti, ki se ne tičejo javne koristi»; kar pa seveda v bistvu nima nikakega pomena. Demokristjan Harabaglia pa je nasproten celo županu in zahteva izglasovanje 15. člena brez vsakega popravka. In tako se je tudi zgodilo. Demo-kristjanski volilni stroj je izglasoval predloženi predlog 15 člena pravilnika brez vsakega popravka. Po krajšem odmoru se je I vnela živahnejša debata, ko je šlo za izglasovanje 19. člena, ki daje županu vso pravico, da prekine govornika, kadar se mu zljubi. Ta člen, kakor tudi ostale člene pravilnika je večinski volilni stroj sprejel brez vsakih popravkov. Zaman je bilo ugovarjanje opozicije, zlasti komunistov. Demokristjani et comp. so v svojem jezuitskem svetohlinstvu napravili to, kar so sami hoteli. Tako torej ponpvnio fašisti-zirajo občinsko upravo. Na podlagi teh sklepov, ki so jih sprejele samo stranke večine, ne bo mogla opozicija niti kritizirati delovanja uprave, niti ne staviti na dnevni red vprašanj, ki se ne nanašajo izključno le na delovanje občinskega sveta in občinske uprave, temveč so veliko večjega pomena za življenje in razvoj našega mesta. Radovedni smo. kam bo privedel tak način vsiljevanja! v Nabrežini imeti lastne menze. Ker pa bi bilo vzdrževanje pri vsakem podjetju zase nedvomno združeno s prevelikimi stroški, bi se lahko delavci in podjetja med seboj sporazumeli in ustanovili osrednjo dobro opremljeno menzo za vse ali pa vsaj za večino delavcev. Pri tem bi prav gotovo rade volje sodelovali vsi zainteresirani delavci. Prav gotovo se premarslkaten delavec ne zaveda koristi, ki bi jih imel od dobre menze. Predvsem je važno vedeti to, da bi imeli delavci v menzi na razpolago dobro, izdatno in svežo hrano in pijačo po mnogo nižjih cenah nego v gostilnah. Gospodinjam bi bilo na ta način prihranjeno mnogo truda; kajti sedaj morajo zgodaj pripraviti kosilo in ga na to bodisi v dobrem ali slabem vremenu nositi v kamnolome, ki so precej oddaljeni od vasi. Pot prav gotovo nt prijetna ne poleti v žgoči opoldanski vročini, ne pozimi ko piha mrzla burja, kakor tudi ne ob deževnem vremenu. Prav tako ni prijetno za delavce, ki morajo utrujeni in umazani použitt kosilo na prostem in nimajo primernega kotička, kjer bi prijetneje prebili kratek opoldanski odmor. Ce bi obstajale menze, odnosno ena sama večja menza v sredini kamnolomov bi delavci imeli možnost, da po kosilu ostanejo dalj časa v prijetnem prostoru, ki bi bil povrh tega pozimi lahko tudi zakurjen. Nadalje bi te menze morale biti opremljene tako, da bi imele tudi primerne kopalnice, kjer bi se delavci pred jedjo umili, po končanem delu zvečer pa okopali. Prav tako bi lahko imele menze tudi primerne knjižnice, v katerih bi bile na razpolago zlasti strokovne knjige, ki jih kamnoseki In Mesarji nujno potrebujejo; da o vseh drugih ugodnostih ne govorimo še posebej. Z enotno in odločno zahtevo bi se vse to dalo doseči. Prepričan sem, da bi podjetniki, zlasti večji, ugodili zahtevi, ako bi jo zainteresirani delavci soglasno in odločno predložili. Delavci sa- mi pa bi prav gotovo sodelovali prt čim prijetnejši in okusnejši ureditvi. Taka menza bi ne stala mnogo, saj gradbenega materiata je dovolj na razpolago. Za ostalo bi morala seveda podjetja nekaj protrositi. Seveda, poudarjam, da je za dosego tega nujno potrebna enotnost med delavci! PERIC HAMLET Sestanek športnikov ZDTV sporoča, da bo v torek zvečer sestanek na sedežu Zveze v ulici Canova 2f, na. katerem bodo izbrali nogometaše za prvo kategorijo; v petek pa za drugo kategorijo. Sestanka naj se udeleže zastopniki vseh včlanjenih društev. med italijanskim in slovenskim prebivalstvom In da prav taka provokacija ne olajšuje naporov za dosego tega sožitja. Kljub temu so predstavniki Conskega predsedstva ukazali, naj se trak z italijansko trobojnico postavi na prejšnje mesto, nakar ga je predsednik pokrajine dr. Cleva prerezal. Tov Lovriha je po govoru dr. Cleve ponovno poudaril, da je provokacija s trakom odraz šovinistične politike vodilnih tržaških krogov, ki nočejo razumeti, da taka politika škoduje vsemu prebivalstvu in interesom našega Ozemlja, ki je izpostavljeno šovinizmu z ita-lijanske in titovske strani. Poudaril je tudi, da take provokacije zglajujejo pot mešetarjem z našim Ozemljem. Govoru tov. Lavrihe so vsi prisotni dolinski občani pritrdili z odobravanjem, kar je prav gotovo pokazalo gospodom Conskega predsednika in šovinističnim pisumom, ki izlivajo svoj fašistični gnev na straneh iredentističnih listov, da bo naše ljudstvo obsodilo vsako tako provokacijo. Prav je storil tov. Lovriha, da je odstranil trak, prav je storil, da je povedal v obraz gospodom Conskega predsedstva, kar jim je Slo. Prav je storil, da jim je dal lekcijo o demokraciji, o kateri toliko govorijo, a jo na vsakem koraku kršijo. Ne vemo, kaj bi gospod Lo Jacono, ki se je izrazil, da se tov. Lovriha ne sme brigati za' barve traka, ki njim ugajajo, ako bi mi šli v G radei alt Tržič postavit čez cesto alt čez most slovenski ali jugoslovanski trak. Uni, ki se toliko repenčijo s svojimi trakovi v krajih, ki so popolnoma slovenski, da popolnoma slovenski, pa so prav tisti, ki vsakodnevno dokazujejo, da ne ljubijo svoje zastave, svoje trobojnice, ker pustijo, da v Italiji gospodarijo Amerikanci, t. J. tujci, ki dvigajo svoje tuje zastave po vseh italijanskih mestih in lukah. Proti tem oni ne protestirajo. Gredo rajši v Dolino postavljat svoje trakove, da bi dokazali, kar se ne more dokazati. In kot jih prezira, slovensko prebivalstvo, jih, prezira tudi italijansko prebivalstvo. Taki ljudje, ki ne znajo braniti časti lastne zastave v Italiji, ne morejo biti pravi predstavniki Italijanskega naroda, ne. morejo biti zastopniki naroda, ki hoče živeti v miru z vsemi narodi na svetu. Mi Slovenci vemo to. Zato z obsojanjem provokacije ob otvoritvi dolinskega mostu, zatrjujemo, da bomo kljub tem gospo- dom, ki so v dejanjih taki kot titovci, ki izvršujejo iste provokacije proti Italijanom u coni B in Jugoslaviji, utrdili vezi z italijanskim prebivalstvom, ker samo tako se bomo lahko branili pred Šovinizmom z obeh strani. Protest zaradi zamude vlakov Pogostoma se dogaja, da vozijo jutranji vlaki na progi Op-čine-Trst s precejšnjo zamudo. Zaradi tega se številni delavci iz Nabrežine, Križa, Grlja-na in Miramarja, ki so zaposleni v Trstu, upravičeno pritožujejo, da prihajajo na delo prepozno,. Zato je pretekli teden delegacija zainteresiranih delavcev izročila direkciji železnic v Trstu posebno resolucijo, ki je bila podpisana od 125 rednih potnikov in ki zahteva, naj direkcija uredi vse potrebno, da ne bo več takih zamud na omenjeni progi. Kot je znano, pride do zamude zlasti zato, ker na proseški postaji priklopijo, odnosno odklopijo, po nekaj tovornih vozov, na katerih se vozi živina iz Jugoslavije -v Trst. Za teden dni Sobota, 20. - Evstahij, Morali Nedelja, 21. - Matej Ponedeljek, 22. - Mavricij Torek, 23. - Lino, Tekla (0 3,24. uri se prične jesen). Sreda, 24. - Liberi), Radivoj Četrtek, 25. - Avrelija, Uroš Petek, 26. - Cipri jan (Zain krajec) ZGODOVINSKI DNEVI OR 22. 1944 je Sovjetska armada . svobodila mesto Estonske S»1 Tallin. 23. 1945 st je pričel prvi svetov! sindikalni kongres v Par® Trajal je do 25. septembra' 25. 1906 se je Vodil Dimitrij j Soštakovič, slavni sovje1® skladatelj. C 1 za ‘okra TRST II. 'ego- Val. dol. 306,1 rajo SOBOTA: 13. Šramel kvintet *', ki moški duet - 19. Pogovor z žen® ižno: NEDELJA: 8.45 Domači mot tsko na harmoniki - 9. Kmetijska " , daja - 11,30 Oddaja za najmiaj- - 12.15 Od melodije do melo"; lego- - 13. Glasba po željah - 16. S1 ,j. 19. Iz filmske 1 sveta - 21.30 Izbrana lirika -.jplo venski zbori P' Puccini: MADAME BUTTEREI'je - h dej. PONEDELJEK: 19. Mamica P' ,1J' poveduje - 20. Koncert soprf !tični stke Ote Ondine - 21. Knj®e!Va _ nost in umetnost - 22. Puce1" MADAME BUTTERFLY, - 2. 1Zi Janje. Uniži TOREK: 13. Glasba po želj3*1. Vi o 19. Kraji, in ljudje - 21. Dramah . zirana povest «Mlada Breda» -1 1 Rahmaninov: Trije simfonik vc Plesl , 'bora SREDA: 19. Zdravniški vede* 20.30 Sola in Vzgoja - 21. VUevr kalni kvartet - 21.30 Konc NAPREJ za prvi milijon! (Nadaljevanje z 2. strani) - ' gg V počastitev XIX. kongresa VKP(b) Obveze dolinske sekcije Sekcijski komite KP STO za Dolino je na svoji, redni seji razpravljal med drugimi tudi o tem, kako bi na čim dostoj-nejši način proslavil XIX. kongres VKP/b. Sklenil je. da bo vsestransko zboljšal svoje delovanje, popravil dosedanje napake in pomanjkljivosti bodisi na političnem in organizacijskem kot na propagandnem polju. Člani komiteja bodo pogosteje obiskovali celice ter pomagali tovarišem pri delu. V kratkem bo sklican plenum KP. Vsaka vaška celica bo sklicala po en množični sestanek, na katerem se bo objasnil pomen XIX. kongresa VKP/b. Nadalje bo sekcija organizirala krajši študijski, tečaj, na katerem' bodo tovariši preučili pomen kongresa in petletni načrt ZSSR. Ker smo v mesecu širjenja tiska, bo sekcija gledala tudi na to, da se še bolj razširi naš tisk ter da se obenem tudi finančno podpre tiskovni skad. V ta namen se bodo organizirale stitev kongresa VKP/b napravile sledeče: razne iniciative. Posebno obvezo so si zadali tovariši, ki stoje na čelu občine. Obvezali so se, da bodo odpravili morebitne pomanjkljivosti, ki so se do sedaj dogajale ter da’ se bodo tesneje povezali z volivci. V ta namen bodo pogosteje sklicevali sestanke volivcev, na katerih bodo sproti obveščali o delovanju občinske uprave. Obveze Komunistične mladine Tudi Zveza komunistične mladine bo počastila XIX. kongres VKP/b z raznimi prireditvami in drugimi pobudami. Pri Sv. Jakobu, v Pod-lonjerju, Trebčah, Ricmanjih in v miljskem okraju bo Zveza organizirala konference, na katerih bo seznanila mladino in ostale prebivalce z velikimi realizacijami sovjetske mladine. Vsaka mladinska sekcija bo pripravila poseben stenčas o sovjetski mladini. Posamezne sekcije ZKM so se obvezale, da bodo v poča- Sekcija Sv. Marka: člani Z K M bodo razprodali 100 izvodov mladinskega glasila «Gioventù», rekrutirali .bodo 5 mladincev za ZKM in do 15. oktobra poravnali članarino za 90 odst. Center mesta: Mladinci bodo pripravili poseben stenčas; članarino pa bodo poravnali za 80 odst. Sekcija Rinaldi: Mladi komunisti bodo pripravili poseben stenčas, razprodali bodo 500 izv. «Gioventù» in 15 izv. «Pattuglia» ter rekrutirali 10 novih članov za ZKM. Sekcija Pečar: Do konca septembra bo mladina pripravila poseben stenčas, ojačila razprodajo demokratičnega tiska ter poravnala članarino za 100 odst. Sekcija v Križu bo priredila določenega dne množično razprodajo časopisa «Delo» v vaseh nahrežinske občine, poravnala bo članarino za 100 odst. in pripravila poseben stenčas. Vse sekcije bodo ob priliki *** Vodstvo ladjedelnice Sv. Marka je poskušalo uvesti zloglasno fašistično kontrolo za ugotovitev koliko dela izvrši posa^ mezni varilec- na dan. Tem načrtom, ki predstavljajo žalitev delavskega ponosa, so se vsi varilci kompaktno uprli. Na plenarnem sestanku, ki je bil pretekli petek zvečer so sklenili, da stopijo v stavko ako bo vodstvo kaj takega hotelo vsiliti. To so duti storili v saboto, čim sta se.pojavila dva kontrolorja. Borba za zaščito delavskih pravic še vedno traja. Varilci še vedno stavkajo. ***. V soboto večer je bil Sestanek potniškega: osobja mestnih tramvajev in fiiobusov. Na njem so razpravljali pritožbe o prekomernem izkoriščanju. Kot je znano, se je tramvajsko, odn. filobusno omrežje v zadnjem času zelo razširilo, toda osobje je ostalo vedno isto. Na sestanku je bila soglasno sprejeta resolucija, s katero delavci opozarjajo u-pravni svet ACEGATa, naj spoštuje delovne pogodbe. Sestanka so se udeležili 'pripadniki obeh sindikalnih organizacij. ”* V torek so od 8. do 10. ure stavkali pristaniški delavci, ki natovarjajo ameriško ladjo Pat-ton. Ker je delo zelo nujno, je pristaniška komisija Zaprosila, naj bi lastniki tovorov plačali skupino novih delavcev, ki bi pomagala pri natovarjanju. Temu so se seveda gospodje uprli, na kar so delavci odgovorili z dvourno stavko.. *** Ta teden je policija začela s preiskavami v hotelu «Jolly» v Trstu, katerega lastnik je znani demokristjanski magnat grof Mar-zotto. 'Nekatere nameščence hotela je policija pridržala zaradi poizvedovanja. Kaže da prihaja na dan neka afera z whisky j e m. V zvezi s tem je direkcija baje premestila nekega funkcionarja. Seveda vlada o vsem najstrožja tajnost. To pač zato, ker je postal Trst že prava kolonija... *** Pretekli četrtek je 26rletna Marija Podbreznik iz Vrdele skočila v morje. Verjetno je poskušala napraviti samomor. Rešil jo je neki agent železniške .policije. Brez obotavljanja je skočil v morje in privlekel na dan nesrečno utopljenko. *** v ponedeljek se je resno ponesrečil pri delu 41-Ietni mizar Vladimir Abram iz Nabrežine, ki je zaposlen pri podjetju Frandoli v Trstu. Pri stružnici mu je namreč odletela v oko grča, ki se je odtrgala od deske. Obstaja velika nevarnost, da izgubi vid. *** V ponedeljek sta se brata Srečko in Bruno Sosič z Opčin peljala s svojo vespo iz Sesijana v Križ. Na križišču, kjer se odcepi cesta v Nabrežino, sta nenadoma pridrvela v neki kamjon. Pri trčenju je zlasti Bruno dobil težje poškodbe in je zaradi tega moral v bolnico. *** V torek so pripeljali z rešilnim avtom v tržaško bolnico 50-letnega Emila Kofola iz Škofij. Mož je namreč peljal proti Zavijam 10 bikov, eden izmed teh pa mu je ušel. Ko ga je ponovno prignal k ostalim, ga j è ves razjarjen vrgel ob zid, pri čemer je mož zadobil poškodbe na obrazu. *** V sredo ponoči so tatovi okradli tobakarno pri Orehu. Odnesli so 1 kg cigaret Alfa, 3 kg Nazionale, 172 kg Montecarlo, 1 kg tobaka, 5 kg različnih vrst cigaret, nekaj čokolade, nekaj komadov britvic in več drugih drobnarij vsega skupaj za 75.000 lir. t1* Od petka do nedelje so neznanci. potrgali okrog, 150 kg grozdja v vinogradu, ki je last Josipa Caharije iz Nabrežine, Pretekli petek se je pričela pred tržaškim sodiščem razprava proti Rudolfu Zorzutu, ekonomu nekega. hotela v Portorožu, Jožefu Mavriču, šoferju titovskega odbora v Kopru, Alfonzu Dolhe-rju, predsedniku istega odbora in proti nekemu «Cirilu», ki so hoteli 4. julija ponoči ugrabiti in odpeljati v cono B jugoslovanskega begunca Zlatka Soštarja. Kot je znano, je omenjeni begunec pri Sv. Ani skočil jz avtomobila in zbežal. Po ponesrečenem poskusu sta zbežala iz avtomobila tudi glavna krivca Dolher in «Ciril» teT'skrivaj prekoračila demarkacijsko črto. Le šoferja in ekonoma, ki sla ostala v avtu, je policija 'na Škofijah aretirala. Po zaslišanju Soštarja, ki je obrazložil ves potek zadeve, je bila razprava prenešena za 8 dni. O njej bomo poročali v prihodnji številki. *** v dneh od 11. do 17. septembra se je v tržaški, občini rodilo 48 živih in 1 mrtev otrok, umrlo otrok, umrlo je 47 oseb; poročilo pa se je 52 parov. ‘ njihov nedeljski praznik čim večji uspeh. Lepo urejen in o-krašen veselični prostor na društvenem vrtu je privabil veliko število obiskovalcev, ki so sledili z zanimanjem in navdušenjem govoru tov.. Gombača ter lepemu kulturnemu sporedu, pri katerem je sodeloval tudi pevski zbor iz Skednja. V okviru «Meseca tiska» je bilo do sedaj nabranih nad 800,000 lir. C e upoštevamo današnje kritične gospodarske razmere našega delavca in kmeta, ta vsota predstavlja že znaten uspeh. Prepričani pa smo, da se poedine sekcije in celice ne bodo zadovoljile z doseženimi rezultati, marveč bodo pospešile nabiralno akcijo, ker ni dvoma, da niso bile izkoriščene še vse možnosti, da pridemo čimpreji do prvega milijona lir prispevkov. Hčerka tov. Pirca, 'ki razprodaja naš časopis, je darovala v tiskovni sklad 400 lir. Mlado tovarišico moramo tem bolj pohvaliti, ker proda tedensko PO 25 izvodov našega lista Skupina demokratičnih žena iz Gabrovca je darovala 700 lir, Potočnik Dora z Opčin 500, Ravbar Alojz 200, Lovriha- Dušan iz . Doline pa 2.000 lir, ce lica «28. junij» iz Križa pa je nabrala 1400 -lir, Demokrati, posnemajte! 7, V tem tednu so poslali iz Càmpor 27.550 lir, sekcija Sv. Jakoba je poslala nadaljnjih 15.800' (6 . polog), . Skedenj 17.390, sekcija Tomažiča 11.860, Curiel 18.980, Tovarna strojev 28.035, Milje 42.506, Piero, vratar Doma pristaniških delavcev 1.500, celica novinarjev 8.000, cel. Rinaldi 8.955, zbirka tov. Castro iz Sv. Ane 2,370, cel. Pisoni. 535, cel. Mučenikov 1.480, pionirji iz Hrvatinov 500, celica Martinùzzì (Mi-lje) 485, občinska" cel. Milje 1.350, moške celice iz Milj - središče 4.995', ladjedelnica Sv. Roka 2.830, 'Sv. Rok vas 1.035, Dolina 4.020, ženska cel. Pončane 4.400, - cel ■ Tome (Pončana) 3.670, cel. Verucchi - Zancoiich (Pončana) 3.050, cel. Zol - Cec carini (Pončana) 2.150, cel. Jamnik (Pončana) 850, komunistična mladina iz Pončane 230, Stella 950, Podlonjer 3500, Tov. Rudolf Petelin je s svojo ženo Viktorijo 18. t.m. proslavljal svojo 25-letnico poroke. Ob tej priliki je daroval 1.000 lir za demokratični tisk. saksofonista Ljubivoja Slamič3, ire;ei ČETRTEK: 13. Domači odlC J . 19. Slovenščina za Slovence 'l zac Radijski oder - Howard LindS“kiali ŽIVLJENJE Z OČETOM - 6 Koncert sopranistke Vuge-Kr' rra' Justine. Silim: PETEK: 13. Glasba po želj3? i ur- 20.30 Tržaški kulturni razgled1 vrs 22.30 Razni solisti. vne edn.ji *daln C 'čneg *h p; seh tike, jega : ‘hgm Na slovenskih srednjih j l'rasa strokovnih -šolah v Trstu tl* 'trarr vpisovanje novih in dose* ij na njih učencev od 1. do 26. sčUi thllikp . mò t i fembra. Šolska tajništva sp * prta vsak delavnik od 1°', lfDosr Lio in 12. Ure in dajejo- vsa' potre^j pojasnila. - Učenci, ki polar popravne ali razredne izP1 , ^ se lahko vpišejo do 30. SeI ružbe tembra. Ilve * * * >ezi Tudi na industrijskem stV$eh. d é ‘ie kovnem tečaju v Dolini tr8| i;„ 1. do 25. W Z£ vpisovanje od ±. uo *ato razstavo stenčasp .Hslta Razpisan je natečaj žS ,p ùinja reditev stenčasov ob Prlj de XIX. kongresa VKP/b. ^i, M0 ,a čaja se lahko udeležijo P*J 't>s orf L no eva ske in druge množične zacije. 4. oktobra bodo vsi ste®' j / razstavljeni. Za razstav0^ ^ o-logi treba stenčase dostaviti J Uitne traini 'komisiji Agit-proJLjlri? stati kasneje do 1. oktobra, " j Njen-ditelji, ki bodo razstavili UU ^on čase morajo upoštevati naslednje: 1) Poudariti ie $ : n: ............w ba vodilno vlogo, ki 3°.aAi Boljševiška partija v rodnem demokratičnem ffA nju; 2) popularizirati |te tudii u‘6k z ■stične realizacije v P,J, gradnjo komunizma, z *L; strani pa prikazati, kako 1 rialisti pripravljajo n<>v0, J" *a do 'aS> 1 bodo članki o XIX. k°pyt> Jizno tovno vojno 3) na stenča5® es V VKP/b in o petletnem nay %ih ,j 4) na njem je treba Uo-ko prikazati borbo za mir, y imperializmu in proti J L h cem, ter borbo za spost°y tirigli mirovne pogodbe in za 1 ^ N šanje življenjskih pog°le Trstu. J iJUo / Najboljši stenčas bo naž^i.^da-n; z risalnim priborom v ,\i- ■ Valin nosti 6.000 lir; dva druga tU Oz/ časa pa bosta nagra)®^ lUsperij 'knjigami v vrednosti 2-°^ tUkt bo/ i s~ tečaja udeležile tudi org3' ’i(ev Pričakujemo, da se '^sa cije s podeželja. __________________ . _ Odgovorni urednik o ,/bviir RUDOLF BLAŽIČ (B', , >/ .SC1 rad e v S' frlir, Založništvo «DELA» ^ Tiska tip. Adriatica, Rism0, Dovoljenje ATS IL a,nite u Oz