pts/snn t gotovinL Leto LXIX. št. 12} LJubljana, sobota 30« ma]a 1936 umaja ras* Jan popoldne, izvzema? oedeije m praznika. — inseraa do 80 peat vrst a Din 2, do 100 vrst S Din 3.50, od 100 do 300 vrst a Din a. večji inaeratl petit trsta Din 4.-> Popust po dogovoru, lnaeratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 sa inozemstvo Din 25 - Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO Oi CPRAVN1ATVO LJUBLJANA, anafljeva ollea Mev. 6. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-20 ID 31-26 Podružnic*: MARIBOR 8troammayerjeva 3b — NOVO MESTO. Lrfnbij&naKa e. telefon tt. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1« telefon st. 65; podružnica opravo: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna uran! mi ca v LJubljani št 10.351. Slab uvod v levičarski režim v Franciji: V Parizu stavka 100.000 delavcev Stavkovni pokret se vedno bol] Siri — Doslej ni prišlo do nikakih nemirov — Politično ozadje stavke — Vznemirjenje v vojaških Pariz, ju. maja. r. Stavkovno gibanje v Parizu zavzema vedno večji obseg. V teku včerajšnjega dne, se je gibanje razširilo še na druge industrijske obrate, zlasti na avtomobilska podjetja. V Renaultovih tvornicah je 33 tisoč delavcev ostalo ponoči v obratih; zjutraj so sicer prevzeli varnostno službo, niso pa začeli delati. Zene stavkajočih so prinesle velike košare živil, ki so jih delavci z vrvmi potegnili preko zida v tvornice, ker so straže prepovedale vsak vstop in izhod iz tvornice. Povsod vihrajo rdeče zastave. Značilno je, da je vlada odredila, da se niti vojaštvo, niti uniformirana policija ne sme pokazati v okolici zasedenih tvornic. Ista slika se vidi tudi pri letalskih tvornicah Farman, Niepurt, pri tvornici motorjev Gnome-Rhome, pri a\'tomobilski tvornici Citroen itd. Industrijalci so objavili komunike, v katerem izjavljajo, da so pripravljeni za pogajanja z delavci, toda pod pogojem da se bo najkasneje ob 12. opoldne pričelo zopet delo in da bodo obrati zopet normalno funkcijonirali. Delavci pa niso izpolnili teh pogojev. Vendar pa menijo, da se bo dosegel miren kompromis, ker zahteve delavstva niso pretirane. Delavci zahtevajo zvišanje plač za 1 do 2 franka na uro in plačani dopust 14 dni za one delavce, ki so že poldrugo do dve leti neprestano zaposleni v enem obratu. Pariz, 30. maja. r. Stavkovni pokret, v katerem sodeluje po poslednjih vesteh že 100.000 delavcev, večinoma nameščenih v velikih tovarnah avtomobilov, vojnih letal in orožja v okolici Pariza, je silno vznemiril francoske vojaške kroge, hkratu pa je postal nevaren tudi koaliciji socialistov in radikalnih socialistov, ki se pripravljajo na prevzem oblasti v državi. Politična stran stavke povzroča Blumu že sedaj velike težave. V vrstah Daladierovega levega krila radikalno-socialistične stranke je nastopilo kar 60 poslancev, ki zahteva takojšen sporazum med delodajalci in delavskimi sindikati. V nasprotnem primeru ne pristanejo na sodelovanje s socialisti in na sodelovanje v Blumovi vladi. Sestava Blumo-ve vlade se bo zaradi tega bržkone od- godila za nekaj dni. BI u m sam si na vso moč prizadeva, da se stvar čimprej uredi. Izjavil je, da se mora stavka nehati v 48 urah. V vojaških krogih pa so vznemirjeni zaradi tega, ker smatrajo, da ima stavka predvsem politično ozadje in da gre za komunistično rovanje proti interesom državne obrambe, ki se mora baš sedaj spričo mednarodnega političnega položaja, zlasti pa zaradi nemške zasedbe Porenja, čimprej in čimbolj izpopolniti. Pariz, 30. maja. r. Ministrski svet je danes sprejel poročilo ministra Pau-la Boncourja ter zunanjega ministra o zunanje-političnem položaju. Zunanji minister Sarraut in notranji minister sta obvestila svoje politične kolege o stavkovnem položaju. Za namestnika šefa generalnega štaba je bU imenovan brigadni general Limassot. Današnja seja ministrskega sveta je bila najbrže zadnja, katere so se udeležili člani sedanje vlade. Na seji so razpravljati tudi o stavkovnem pokretu in pooblastili ministra za delo. da posreduje. Italijo lahko prežene iz Abesinije samo vojna sila Zanimiva debata o abesinskem problemu v angleški spodnji zbornici London, 30. maja. AA. V spodnji zbornici Se je včeraj nadaljevala debata o Abesiniji. Delavski poslanec je Izrazi] mnenje, da bo vlada v Ženevi ne samo branila sankcije, ampak da j Iti bo še razširila. Zahteval je tudi. da naj se odpokliče angleški veleposlanik iz Rima. Konservativni poslanec Keriz je izjavil, da je smešno mis.]iti, da bi Italija izpraznila Abesinijo. Italijo lahko izžene iz Abesinije samo vojna sila Katera evropska država je pripravljena za tako ekspedicijo? Lord Crambom je odgovoril v imemu vlade, da ne more podati nobene točne izjave pred 16. junijem, ko se sestane svet DN v ženevi. Parlament je odložil svoj seje do 9. junija. Sestanek skupščine DN? Ženeva, 30. maja. AA, Havas. Argentinski delegat je obiskal tajništvo DN in izrazij željo, naj se sestane izredna skupščina DN, ki naj razpravlja o abesinskem problemu. Vendar pa moramo poudariti, da argentinska vlada še nI vložila formaJ-i ne zahteve. Menijo, da bo argentinski delegat povabljen, da naj pismeno vloži predlog svoje vlade. Ta želja argentinske Vlade bi bila nato dostavljena dr. Bene-šu, ki je še predsednik skupščine DlN, nato pa predsedniku sveta DN. će bo argentinska vlada konkretno predložila svoj predlog, potem bo skupščina sklicana za okoli 16. junija. Argentinska vlada hoče izzvati debato o problemu sankcij in o nepriznanju izvršenega dejstva v Abesind-ji. Kakor znano, je Argentina zvesta načelu sankcij in zahteva obsodbo teritorijalnih osvajanj, ki so bila izvršena. Rim, 30. maja. AA, Včeraj je krenila iz Rima z letalom v Addis Abebo trgovinska komisija, ki naj prouči vse potrebno, da se začne takoj trgovina med Abesinijo in Italijo. Komisija bo pripravila tudi v»e potrebno za organizacijo te trgovine. PortsaJd, 30. maja. AA. Abesmski podkralj maršal Badoglio je včeraj dopotoval v Portsaid. člani italijanske kolonije so ga navdušeno pozdravili Dr. Schacht pride v Beograd Beograd, 30- maje. p- »Vreme« poroča, da ho v k rat kan od$el nemški gospodarski mi meter dr. Schacr? na turnejo po juž-novzhodni Evropi ter oo na svojem potovanju posetil Budimpešto, Beograd, Sofijo in Atene. Pri tej priliki bo stopil v stike z gospodarskimi krogi in se zavzel za poglobitev gospodarskih odnošajev med temi državami in Nemčijo. Balkanska pomorska konferenca Carigrad 29. maja. A A. (Štefani) Na današnji seji je balkanska pomorska konferenca nadaljevala svoje delo. Največ so delali strokovni odbori. Verjetno je. da bo konferenca trajala še nekaj dni. Negušii pripravljajo v Londonu svečan sprejem Sprejet bo z vsemi vladarskimi Častmi — Pripravljajo mu tudi posebne manifestacije London, 30- maja d. Vest o neguševem prihodu v London je v javnosti povečala zanimanje za Abesinijo in njeno stvar. Pričakujejo, da bo neguš po sprejemu pri angleškem kralju in angleških državnikih v Londonu odpotoval v ženevo, kjer bo zastopal pred Društvom narodov svojo državo, čeprav je negušev prihod v London izzval v vladnih krogih gotove skrbi, mu vendar ne bodo delali nobenih ovir, ker bi bile v nasprotju z angleškimi političnimi tradicijami. Haile Selasie bo sprejet v Londonu z vsemi častmi, ki pripadajo vladarju. V političnih krogih trdijo, da se bo neguš na svojem potu v ženevo, ustavil tudi v Parizu, kjer bo obiskal predsednika republike Lebruna, ter novega predsednika francoske vlade. V Londonu se bo smel povsem svobodno gibati, z edinim pridržkom, da ne bo podvzel nobene akcije za nadaljevanje sovražnosti v Abestaiji. »New Chroničle* poziva londonsko prebivalstvo, naj ob prihodu negii&a v London priredi velike simpatijske manifestacije. Pri teh manifestacijah bodo sodelovali najbrže tudi socialisti, kar bi jim dalo se bolj jasno ost proti Italiji. Gibraltar, 90. maja AA. Uradno izjavljajo, da bo bivanje abeeinskega cesarja v Gibraltarju brez vsakega uradnega značaja. Ne bo nobenih uradnih ceremonij. Veliko število sob je pripravljenih za neguša, vendar pa je verjetno da bo ostal na križarki »Capetown<. dokler ne pride parnik >Or-fordc Krvavi spopadi v Španiji V spopadu med socialisti in komunisti je bilo 24 mrtvih in nad lOO ranjenih Madrid, 30. maja. AA. Doznavajo se podrobnosti o strašnem prelivanju krvi, ki so fa včeraj pri Albaceti izzvali socialisti in omunisti. Ob tej priliki je bilo ubitih 22 oseb, med narodnimi gardisti pa sta padla dva vojaka. Ranjenih je nad 100 oseb, po večini hudo. Madrid, 30. maja. AA. V Jezti v pokrajina AJbaceta je prišlo do težkih spopadov. Po vesteh iz posebnega vira je v spopadu balo 22 oseb ubitih, mnogo pa mnjenih. Poljedelski delavci so upostošiVi posestva. Civilna garda je intervenirala. Izvršila je 50 aretacij. V Čadu so gardiste napadli, nakar se je razvila huda bitka. Madrid, 30. maja. AA. Havas: V najbolj živahnem delu mesta je eksplodirala bomba, ki je ranila mnogo oseb. Bolgarsko odlikovanje podpolkovnika Lovrića Beograd, 30. maja AA. Predsednik zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije, rezervni podpolkovnik in slepi vojni invalid Lujo Lovrić, je bil odlikovan z bolgarskim komandirskim križem 3. vrste za državljanske zasluge. čsL posojilo za narodno obrambo Praga, 30. maja. A A. Senat je snoči v obeh čitanjih sprejel zakon o posojilu za narodno obrambo. V debati so govorili govorniki vseh strank, med njimi tudi zastopniki madžarske krščanske socialne stranice in stranke sudetskih Nemcev. Vsi so se izjavili za najetje posojila. Predlog komunistov, da se posojilo zavrne, je bil odklonjen 7. ogromno večino glasov. Drobiž z vseh strani London, 30. maja. A A. Posebni dopisnik Reuterja na ladji »Queen Marv« poroča, da je ladja v 25 urah preplula 747 milj. V tem času je »Normandie« preplula tri milje več. Na parniku je 1805 potnikov in 1101 mož posadke. Brest, 30. maja. AA. Havas: V morje je padlo letalo pomorske šole. Pilot in gojenec pomorske šole sta bila takoj mrtva. Pariz, 30. maja. A A. Havas poroča: Včeraj je bila v Parizu svečano odkrita plošča na hiši, v kateri je živel madžarski komponist Liszt. Budimpešta, 30. maja. AA. Madžarski Korbiro poroča, da je pri Miškolcu na vež-bališču eksplodirala ročna granata, ki je ranila štiri osebe. Neki podporočnik je umrl, neki vojak je težko ranjen, kapetan in podoficir pa sta lažje ranjena. Vodi se preiskava. Berlin, 90. maja o. Pred izrednim kazenskim sodiščem v Koblenzu se je pričel velik proces proti 276 menihom, frančiškanom in usmiljenim bratom, ki so obtoženi, da so izvršili hude moralne prestopke in zločine nad otroki, ki so zahajali t njihove Sole. 61 menihov je se pred aretacijo pobegnilo v tujino. Sestanek vladarjev Male antante Program sestanka v Bukarešti — Konference Male antante ne bo Bukarešta, 30. maja. p. Uradno poročajo: Včeraj se je vršila v zunanjem ministrstvu konferenca, na kateri je bil določen program bivanja vladarjev držav Male antante, ki se sestane-jo v začetku junija v Beogradu. Po določenem programu bo 6. junija velika vojaška parada, ki ji bodo prisostvovali kralj Karol, knez namestnik Pavle in dr. Beneš s svojim spremstvom, člani rumunske vlade in člani diplomatskega zbora. V to svrho bo pred dvorom zgrajena posebna tribuna. Istega dne zvečer bo na dvoru velik sprejem. Naslednjega dne 7. junija bo kosilo odnosno večerja na ju-goslovenskem odnosno češkoslovaškem poslaništvu, ki se jih bodo udeležili vsi trije državni poglavarji. Dne 8. junija bodo vsi trije državni poglavarji prisostvovali svečanostim, ki bodo prirejene v proslavo rumunskega narodnega praznika ob obletnici zasedbe prestola po kralju Karolu. Dne 9. junija odpotujejo državni poglavarji s svojim spremstvom v Turn-Severin, kjer bo svečan krst novega rumunskega par nika, ki bo dobil ime kralja Karol a II. V rumunskih vladnih krogih zanikajo vesti inozemskih listov da se bo o priliki sestanka državnih poglavarjev držav Male antante vršila tudi konferenca zunanjih ministrov Male antante, ki bodo spremljali vladarje. Za tako konferenco ni nobene potrebe, ker so bila na nedavni konferenci v Beogradu razčiščena vsa vprašanja, ki zanimajo Malo antanto, med tem časom pa ni bilo nobenih važnejših med narod nih dogodkov, ki bi zahtevali nov po-s\>et zunanjih ministrov. Prihodnfi sestanek bo, kakor je bilo sklenjeno že na beograjski konferenci, v Pragi. Po potrebi pa se bodo zunanji ministri lahko sestali o priliki zasedanja sveta Društva narodov v Ženevi. Titulescn v Beograda Beograd, 30. maja. AA. Romunski zunanji minister Titulescu je z letalom dopotoval v Beograd, da bi )n-goslovensko vlado obvestil o zadnjih podrobnostih za obisk kneza namestnika v Bukarešti. Titulescu je izrab* to priliko, da je obvestil ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča o razgovorih ki jih je imel zadnje dni in da se poraz govori o vseh dogodkih mednarodne politike. Samo vojna industrija dela Značilna ugotovitev mednarodnega urada za delo Ženeva, 30. maja. A A. V letnem poročilu delavskega urada v Ženevi pravi ravnatelj urada Butler, da je ugodni razvoj svetovne produkcije v letu 1935 zelo nezdrav pojav, ker sloni samo na velikih delih vojne industrije. Kot najresnejšo priporočilo za ozdravitev gospodarske krize priporoča Butler ironično »vojno kjerkoli, samo da bi bila dovolj blizu Evrope«. Nemalo pomaga k tej produkciji tudi panično razpoloženje, ki vlada danes po vsem svetu. Butler pravi ob koncu, da je edina rešitev za dvig gospodarstva v mednarodnem sodelovanju, ki naj omogoči svobodno trgovino in# t*\o spravi v enak promet vse dobrine sveta. Ženeva. 30. maja A A. Direktor mednarodnega delovnega urada Harold Bmttleir je dovršil svoje poročilo, ki ga bo predlo- žil mednarodni konferenci dela, kj se sestane 4- juntija t- 1. V svojem poročnS« P*~*_ vi Buttler, da se je nezaposlenost no vaem svetu v preteklem lotu skrčita za 15 odstotkov. Vendar je bilo v nekaterih držarvah. zlasti v Franciji, Nizozemski ki Švici ob koncu leta 1935. več ljudi nezaposlenih kakor ob koncu 1934. Pa tucfi v državah, kjer se }e industrijska produkcija povećaia. tako v AngHja, Ne trebA število nezaposlenih delavcev smatrati kot odločilni kriterij pri ocenjevanju učinkovitosti po&ričnih. gospodarskih in socialnih odredb, ki se izdajo v Italijanska trgovinska mornarica pod vplivom sankcij V svrho poživljenja bodo izvedene Rim. 30. maja k. V poslednjih dneh ee je vršila v Beneški palači večdnevna konferenca odbora ministrov in državnih pod tajnikov, ki so pod vodstvom Mussolinija proučevali vprašanje, kako naj bi se na novo organizirala in koordinirala italijanska, trgovinska mornarica, ki se kljub vsej kontroli in subvencijam vlade ni razvijala v zaželjeni meri ter je bila posebno prizadela zaradi sankcij. Italijanska trgovinska mornarica je bila v času vzhodi no-afriške vojne zelo angažirana pri prevažanju vojaštva, vojnega materijala in ranjencev ter je izgubila mnogo svojih poslovnih stikov z vsemi konzumenti. Sedaj je bilo sklenjeno, da se italijanska trgovinska mornarica razporedi v Miri skupine, ki bodo imele svoje določene centre in teritorialne delokroge. Dro£ba >TtaI5a«, ki ji je priključena tudi družba Cofeulich, bo imela svoj glavni sedež v Gen ©vi in bo vzdrževala zveze z obema Amerikama. »Llovd Trio* t ino« s sedežem v Trsta se bo omejil na vzhodno Afriko, Azijo in Avstralijo. »Tirrenia« s sedežem v Neaplju bo skrbela za promet na nekaterih vmesnm rednih progah, >Adriatica« s sedežem v Benetkah pa na Sredozemskem in Ornem morju. Druge manjše družbe bodo navezane na iregularni promet Omenjene glavne štiri pa rop! ovne družbe bodo tudi v bodoče subvencionirane od držav«. Jubilej francoske himne V Juniju bo preteklo sto let odkar Je umrl Rouget de Ušle, pianu in komponist >maneljese<. Ob tej priliki bodo 20. Junija na dvorišču Doma invalidov proslavili slav- Tiaoč muzikov, pred vsem vojaških, bo imelo najprvo koncert vojnih pesmi ls let 1789. do 1815. Zaceli bodo a vojno pesmijo >Chan du Depart« in končali s marseljezo. Na tribunah bo prostora sa 10.000 poslušalcev. Ob tej priliki bodo uprizorili tudi slavnostno igro, ki bo prikazovala vojne dogodke revotucijSkih let. Na grob Rou-geta da I.lslsa, ki počiva v Napoleonovi blizini v Domu invalidov, bodo položili ve- Iz Poštne ImusUniee Beograd, 29. maja. AA. Razreeea* sta kot namestnika članov nadzornega sveta Poštne hranilnice Joža Ta&ner. nadzornik v pravosodnem ministrstvu, in dr. Avgust Pavletič, nadzornik trgovinskega ministrstva, na njurti mesti pa imenovana dr. Ivan Bizjak, referent pravosodnega msei-strstva. in inž. Franc Oblak, referent trgovinskega ministrstva. Borzna poročila. INOZEMSKE BORZE Carin, 30. maja. Beograd tU- Pariš 80.38,, London 15.48, New York 800.885, Bruselj 52,35, Milan 24.35, Madrid Amsterdam 209.15, Berlin 134.55, Dunaj 88JB, Praga 12.81, Varšava 5&- Siran g »SLOVENSKI NAROD«, sobota. 30. maja 1930. ——^- , Za Binkošti ▼ KINO UNION! REGIIM KINO UNION, tel. 22-21 To je parala vseh, U hočejo videti lep film, kakrSnega ie dolgo al bflot POVEST DVEH SRC, POLNIH LJUBEZNI, RAZOČARANJ IN SREČE! ONA priprosta, naivna služkinja : L U i S C fJlrlcli ON mlad, idealen, simpatičen inženir: Adolf WohlbrUCk Predstave v soboto ob 16., 19.15 in nepozaben Mihajlo Strogo v. 21.15, v nedeljo in na praznik ob 17., 19. in 21. uri! v 15. Prazniki 1 |J| naših gostilničarjev ▼sfcdrlavni kongres gostilničarjev in gostinska razstava na velese jnra Ljubljana, 30. maja. V dneh 3., 4. in 5. junija bo v Ljubfcjani sorzavni kongres gostilnićarjerv v Ju-go-siaviji, za katerega vlada po vsej državi veliko zanimanje in se ga bo udeležilo okoh 2000 delegatov pokrajinskih združenj- Ljubljansko združenje je pridno na delu, da bo lepo sprejelo številne goste in da se bodo počutili v našem mestu kakor doma. Prvi dan kongTese se bodo vršile pred-konference državne zveze na katerih bodo delegati binovi nekih zvez obravnavali referate, ki bodo nato predloženi občnemu zboru. Istega dne zvečer bo pozdravni večer in slavnostna večerja v veliki dvorani Kazine ob sodelovanju pevskega zbora, opernega orkestra in opernega pevca g- Jankola. Večeru bodo prisostvovali tudi predstavniki oblasti. 4. junija je glavni kongresni dan. Ob 9.30 bo v kino dvorani Uniona kongres, na katerem bodo predloženi refera/ii o vseh zadevah, ki se tičejo gostinske obrti, obravnavali pa bodo tudi vsa pereca vprašanja. Pred otvoritvijo zborovanja bo v posameznih scenah predvajan znani film TK Skale »V kraljestvu Zlatoroga«. Zadnji dan kongresa je namenjen izleioai, ki jih bo v sporazumu s kongresnim odborem aranžiral »Putnik«. Udeleženci bodo razdeljeni na več skupin, ki bodo poscfHle Bled, Bohinj, Kranjsko goro in Logarsko dolino. Glede stanovanj in prehrane je za udeležence kongresa kar najbolje poskrbljeno. Združenje ljubljanskih gostilničarjev je organiziralo posebne odseke, ki bodo skrbeli, da bo vse funkcijoniraio v najlepšem redu. Ker so Slovenci v gostinski stroki na prvem mestu v naši državi in slove kot najboljši organizatorji, ni čuda, da vlada za kongres, ki bo prvi te vrste v Ljubljani, po vsej državi veliko zanimanje. Organizacijski odbor bo izdal za kongresiste posebno revijo, ki bo v uredništvu »Kronike slovenskih most« izšla kot posebna priloga (predrisk)- Vsebovala bo vse novejše hotelske in druge gostinske obrate, imela bo pa rudi veliko število za gostinsko obrt aktualnih člankov. Prireditveni odbor se je odločil, da bo glede na kongres priredil v okviru ljubljanskega velesejma veliko gostinsko razstavo, ki bo otvor j ena obenem z velese j-mom. Velesejmska uprava je dala v ta namen na razpolago paviljon I, ki bo popolnoma zaseden z gostinsko razstavo. Takoj pri vhodu v paviljon bo prikazan vestibul hotela z vratarjevo ložo, hotelsko pisarno, dvigalom za goste, prostorom za čakanje, trafiko in pisarno »Putnika«. Vsi ti uradi bodo poslovali kakor v pravem hotelu. Posebna znamenitost vratarjeve lože bo avtomatična telefonska centrala, najnovejša pridobitev tvrdke Siemens. Razporeditev prositorov je izbrana tako, da bi odgovarjali i srednje velikemu hotelu. Na razstavi bo poseben oddelek zgodovinskih predfmetov, ki so v zvezi z gostinstvom. Večino predmetov je dal na razpo-la a*tesi v Slatini predstavniški Sbar vsega afovfen- skega uoitaJJatva, ki prispe Is vseh srezov dravske banovine na predsedniški abor areakm društev JUU in to % pricetkom ob 9.30 v mali dvorani Zdraviliškega doma. Na zboru bodo podali pororHls funkcionarji dratahie sekcije, v ostalem pa se bo dr. žal dnevni red v mejah sporeda,, ki smo ga narođLl sa upravni in nadzorni odbor sekcije. Računajo, da ae bo zbralo v Rogaški Slatini v«c sto naših učiteljev, ki bodo storili s avojfani sklepi zopet korak naprej v utrditev svojih stanovanjskih interesov ,pa obenem na korist obče narodne prosvete in sole.. Mariborska mestna podjetja Maribor, 30- maja-Na četrtkova seiji je mariborski mestni svet sklepal o novem staitutu Mestnih podjetij in sprejet spremembe o reorganizaciji. Ta je bil že v dosedajnem statutu predviden, ko pravii v § 1#, da se bo po izdaji novega zakona o mestnih občinah prilagodil sta-tut MP novemu zakonu. Vsebinsko so prejeti statut bitveno ne razlikuje od dosedanjega, le v notranji organizaciji so se vsled določil mestnega zakona izvršile nekatere spremembe. Doslej so biili organi MP mestni občinski svet, upravni svet, ravnateljstvo in upravnik. Po novem statutu pa odpade ravnateljstvo popolnoma, upravni svet pa se »prejme v upravni odbor s 6 člani. Izvršilni organ upravnega odbora postane upravnik MP, ki ni uslužbenec mesene občine, ampak član upravnega odbora. Funkcijska doba članov upravnega odbora in upravnika traja tako dolgo, kakor funkcija mestnega sveta. Neposredni izvrševađec^sklepov upravnega odbora je njegov predsednik, t. j. mestni župan, ki ima po § 96 mestnega zakona dolžnost voditi upravo mestne imovine in mestnih ustanov. Učiteljski dnevi v Rogaški Slatini Rogaška Slatina 29. maja. Med našim učiteljskem, ki je v ogromni večini organizirano v svoji stanovski organizaciji JTJTJ, vlada veliko zanimanje za učiteljske dneve, ki bodo v soboto 6. junija in naslednji dan v RogaSkl Slatini. Prvega dne zjutraj bodo imela društva iz Pregrada, Celja, Gornjega grada. Koz. jega. Slovenske Bistrice, Šoštanja, Konjic in Šmarja skupno Zborovanje in to v slavnostni dvorani Zdraviliškega doma s pricetkom ob 9.30. Stanovsko poročilo na tem velikem zboru bo imel predsednik banovinske sekcije JUU in predsednik c en trajnega odbora g. Ivan Dimnik, strokovni referat »Madinske osnove za reformo nase narodne šole« pa poročevalec prof. g. Gustav šilih. Ob zaključku se bodo obravnavali razni predlogi in resolucije. Pred tem Skupnim zborovanjem bodo zborovala takoj po prihodu vlaka iz Grobe me ga nekatera društva posamič. Srečko društvo Šmarje bo zborovalo v restavraciji Ogrizek, ostalim društvom pa se bo odločil zborovalni prostor pr nj!h ze!jah m potrebah. Istega dne ob 15. bo v slavnostni dvorani Zdraviliškega doma koncert Učiteljskega pevskega zbora, čigar nastop bo imel spričo lOlctnJce udejstvovanja učiteljskih pevcev in pevk na kulturnem področju, še posebno svečano obeležje. Po koncertu bo promnadnu koncert zdraviliške godbe. Ob 19. tnd. v soboto bo seja upravn-ega in nadzornega odbora JUU v meščanski sobi zdraviliške restavracije in bodo na njej poročali predsednik, tajnik, blagajnik in urednik, podano bo poročilo o seji glavnega odbora JUU, na razgovoru pa bo nadalje vprašanje letošnje banovinske in glavne skupščine, obravnavale | Josip Kunstel Ljubljana, 30. maja Včeraj zjutraj je na Vrhniki zatisnil oči ugledni lesni veleindustrijec g. Josip Kunstel v starosti 77 let. Pokojni je bil rojen na Vrhniki kot sin majhnega posestnika, ki je tudi kupčeval z lesom. 2e mlad je odšel Kunstel po svetu, kjer 5i je nabral bogatih izkušenj za Življenje, nato se je pa vrnil na Vrhniko, kjer se je leta 1885. porodil s Francko Dolenčevo, s katero je živel v vzgledni harmoniji in srečnem zakonu do svoje smrti. V zakonu se mu je rodilo več otrok, od katerih je sin Jože padel v Galiciji, Vinko je v domačem podjetju, ki ga bo vodil po očetovi smrti, tri hčerke so poročene, a doma je tudi hčerka Nela. Pokojni Kunstel je bil eden naših najna-darnejMh in najboljših lesnih trgovcev. 2e pred vojno je imela njegova tvrdka odlične zveze s tujino, zlasti z Italijo, a poznali so ga celo v daljni Perziji, kjer je navezal trgovske stike. Po vojni je organiziral več podružnic v Italiji. Slovenci smo izgubili z njim umnega in sijnjnega gospodarja, trgovca in organizatorja. Njegova smrt je hudo prizadela Vrhniko, za katere napredek in procvit si je pridobil veliko zaslug, a zlasti ga bo pogrešal Sokol, katerega zvesti član in dobrotnik je bil vse življenje. Odličnega pokojnika polože k večnemu počitku v nedeljo 31. maja. Pogreb bo v nedeljo 31. maja ob 15. iz hiše žalosti na farno pokopališče pri Sv. Pavlu na Vrhniki. Naj mu bo lahka domača zemljica, ki jo je ljubi! vse življenje, hudo prizadeti ugledni rodbini pa naše iskreno sožalje! Vasovalca je ubil Maribor, 29. maja 1936. Danes se je zagovarjal pred malim kazenskim senatom 36-letni poljski delavec Ivan Diemat iz Kani že pri Pesnici zaradi uboja, ki se je pripetil letos 12. aprila. Ob, tožnica mu očita, da je tega dne udaril z motiko svojega soseda Friderika Mačka s tako silo po glavi, da mu je stri lobanjo, in je nesrečnež nekaj dni nato umrl v mariborski bolnišnici.* Tragični dogodek opisuje obširna obtožnica takole: Obtoženec je bil za oskrbnika pri posestniku Flajšhakerju v KanižL Pri njem je stanovala tudi njgova svakinja Marija Lorberjeva, s katero je živel pokojni Maček v ljuba vnem razmerju. Maček je Lor-berjevo večkrat obiskoval po dnevi, pogosteje pa ponoči, česar Diemat ni mogel prenašati. Baje je bilo razmerje pohujšljivo za otroke, razen tega pa je Maček s svojimi nočnimi obiski kalil tudi mir v hiši. Obtoženec se je zato odločil, da napravi temu konec. Mačku, ki je bil uslužbenec nedaleč pri gostilničarki Ivani Kovačičevi, Diematovo odklonilno stališče ni bilo pogodi in se je večkrat napram drugim ljudem izrazil, da bo Diemata ubil, če se bo vmešaval v njegove zadeve. Usodnega večera se je pokojni Maček odločil, da kljub prepovedi obišče svojo iz-voljenko. Ker je vedel, da bo prišlo do spopada z obtožencem, se je okorajžil z vinom in se oborožil z ročico. Pri Diematovih je potrkal na okno sobe, kjer je spala Lorberjeva. Odprla mu je, ko pa je videla, da je pijan, ga ni spustila v sobo. Maček pa ni izgubil poguma in je poklical Diemata na okno. Le-ta je takoj skočil pokonci ter mu odklenil, že v veži sta se spo rekla in se spoprijela. Kako se je odigral tragični dogodek naprej, ni nihče videl. Obtoženec je po spopadu odšel nazaj v sobo in mirno zaspal. Njegova žena je opazila, da ima okrvavljeno čelo. Takoj je zaslutila nesrečo in hitel pogledat v vežo. Nudil se ji je grozen prizor. Maček je ležal z zevajoča | rano ves krvav na tleh. Ker je kazal še znake življenja, so ga nemudoma naložili na voz in prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je kljub takojšnji operaciji podlegel težkim poškodbam. Obtoženec zanika krivdo in se zagovarja s silobranom, ker ga je pokojni z ročico večkrat udaril. sprejem in pozdrav g. Pel Je podčrtal v svojem govoru velik pomen zadružništva in ob tej priliki izrekel Slovencem srn bratski sprejem, ki »o g« b*tt deležni po vsej Sloveniji, kamor Jih je pot zanesla, Skreno zahvalo. Prehitro je pri. šel ea* slovesa, še fotografski posnetek, in vlak je odpeljal drage goste proti Jugu med »Mvijot in >urac klici. — Na tukajšnjem treskam naeelstvu je nastopal svoje novo sduzbano masto podna-čelnak g. Vinko Vidmar, ki j« dospel tz Litije, IZVOCNI KINO »SOKOLSKI DOM« I v MM — Telefon 33-87 Film nepozabnih lepot „EPIZODA" Panla Weasely, Carl. L. Diehl. Otto Tressler, Friedl Czepa v gl. vlogah. Nov Paramountov zvočni tednik. Predstave v soboto ob 7. in 9.15, v nedeljo in ponedeljek ob 3, 5, 7. tn 9.15 Cena sedežev: Din 3.50. 4.50, 5.50. 6.50 V nedeljo ob 11. uri dopoldne filmska komedija: VSE ZA DENAR — Stanlio In Olio. Cena vsem sedežem Din 3.—. Iz Novega mesta — Bolgarski zadružniki na poti skozi Novo mesto. V sredo popoldne so ae peljali mimo nas nazaj proti domu bolgarski zadružniki (44 gospodov in 8 dam), ki so si pod vodstvom naših znanih zadružnih pionirjev ogledali Slovenijo in njene lepote. Prišli so pogledat naše zadružništvo in odhajajo presenečeni nad lepim razvojem naših zadrug, žal. da smo prepozno zvedeli za njihov prihod, namreč ob 16.42, zato ni bilo mogoče pozdraviti jih tako. kakor zasluži bratski narod. Vendar se je zbralo na postaji nekaj zastopnikov tukajšnjih zadrug m železniške uprave. Tudi šopek cvetja je preskrhtJ g. Božič, ki Je zastopal stavbno zadrugo drž. nameščencev. Ko se Je vlak ustavil m so gostje izstopili, da se postove od svojih stanovalcih tovarišev, ki so jih spremljali iz Ljubljane do Novega mesta, so bili prijetno presenečeni. Nagovoril Jih je In prav toplo pozdravil v imenu dolenjskih zadrugarjev g. Koželj Ludvik, predsednik kreditne m nabavi jame zadruge državnih nameščencev. V imenu gostov *e Je zahvalil m KOLEDAR Danes: Sobota 30- maja katoličani: Ferdinand, Milica. Jutri: Nedelja, 31. maja katoličani; Binkošti. Pojutrišnjem: Ponedeljek. L junija katoličani ; Radovan. _ DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica,- Harold Lloyd kot mlekar. Kino Ideal; »Naš vsakdanji kruh..-< Kino Sloga; Smaragdna ogrlica, matineja >Cigan baTon« ob 14.15 Kino Union: Regina, matineja »David Cop- perfieldc ob 14.15. Kino fciška: Epizoda Otvoritev velesejma Esperantska akademija ob 20.30 v dvorani Kazine. Občni zbor Saveza štedionic ob 16. na magistratu. Lahkoatletsko prvenstvo za moSrva ob 15, na igrišču Primorja. PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Harold Lk>yd kot mlekar. Kino Ideal: »Maš vsakdanji kruh .. -< Kino Sloga": Smaragdna ogrlica, matineja Cigan baron ob 10-30 Kino Union; Regina, matineja »David Cop. perfield« ob 10-30. Kino Steka: Epizoda. Svečana otvoritev esp©rantskega kongre- §a ob 10.30 v Filharmoniji, ob 16. glavna skupščina JE lige v Kazini. Tekmovanje članic 00S in saveza SKJ oh 8- na Taboru. Kongres saveza nameščencev socialnega zavarovanja ob 8. v dvorani OUZD. Lahkoaiietsko prvenstvo za moštva ob 14, na igrišču Primorja. U. mednarodni tenis turnir za prvenstvo Ljubljane« ob 8. na igriSču pod Cekinovim gradom.!, PHIRBDITVB V PONEDELJEK vTntio Matica: Harold Lloyd kot mlekar. Kino Ideal: Krvavi obračun. Kino Sloga; Smaragdna ogrlica, matineja >Cigan baron< ob 10.30 Kino Union: Regina, matineja >David Cop-perfield« ob 10-30 Kino diska: Epizoda. Nogometna tekma >Napredek€ (RolgarV ja) : SK Ljubljana ob 15. igrišče Ljubljane. »Hlapec Jernej in njegova pravica* ob 20. dvorana Delavske zbornice. Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola javni nastop ob 16- na letnem teloradi&ču t Tivoliju. IL mednarodni tenis turnir nadaljevanje ob 8. zjutraj, finale ob 15. na igTišču pod Cekinovim gradom. _ DEŽURNE LEKARNE Sobota in nedelja: Dt. Piccoli, Tyrse-ra o 6, Hočevar, Celovška c. 62 in Gartua, Mosta Zaloška cesta. Ponedeljek. Dr. Kmet. TrrSeva c 43, Trn. koczy ded. Mestni trg 4. in Ustar Selenbur« gova ulica 7. Iz Maribora _ Harmonikarji so se odpeljali danes popoldne s svojan učiteljem g. Sustersičcin v Čakovec, kjer bodo drevi pokazali, kaj zmorejo naši najmlajši Mariborčani, ki pa so znani tudi že preko ozkih maja. V nede&jo zv«oer bodo koncertiraii v Varaždinu in se narto zopet vrnili domov. _ Otvoritev v Rogaški Slatini. Tujsko prometna zveza v Mariboru je danes otvorila svojo ekspozituro v Rogaški Slatini, ki je vsako leto otvor j ena le v sezoni. Vodi jo podravnsftelj g. Aleksander Pfeifer. _ Parkkoncert Na binkoštni ponedeljek bo v mestnem parku dopoldne koncert vojaške godbe pod taktirko g. Svobo, de. — Deca deci. V četrtek zvečer se Jo nudil gostom na vrtu restavracije »Union« gand)iv in nadvse prisrčen prizor. Popolnoma nepričakovano so se pojavili med slepo SLOVENSKI NARO1)«, aobota. 30. maja 1938. 5lran 3 Naš uelesejem zopet otuorjen Ljubljana, 30. maja Otvoritev našega velesejma je vsako leto naš največji gospodarski praznik. Tudi danes je imela izredno svečan značaj, čemur je dala poudarek posebno Številna udeležba odličnih gostov, med njimi predvsem češkoslovaškega poslanika ministra dr. V. Girsa. Češkoslovaški poslanik je prispel dopoldne iz Beograda z brzo vlakom. Na kolodvoru ga je pričakoval skoraj korporativen odbor JC lige s predsednikom dr. E. Staretom na čelu in številni člani Češke obce. G. poslanika je prisrčno pozdravil predsednik dr. Stare, naglasajoč, da ne vidimo v njem samo oficijelnega zastopnika bratske države, temveč tudi iskrenega prijatelja in pobornika za pravice slovanskih narodov. Z g. poslanikom je prispela tudi ga. soproga, ki so ji naše dame poklonile lepe šopke. Dr. Girsa obišče oficielno zastopnike naših oblasti in Zbornico za TOI, popoldne pa bo prisostvoval na konferenci z delavci naše JC lige in kulturnimi delavci o smernicah dela za vzajemnost med nami in CSR. Na velesejmu se je pri otvoritvi zbrala prava množica. Zastopane so bile vse panoge nagega javnega življenja, oblasti in celoten konzularni zbor. Kmalu po 10. je stopil pred mikrofon predsednik velesejma g. Fr. Bonač ter prisrčno pozdravil številne odlične goste in sicer: divizijskega generala P. Neđeljkovića kot zastopnika Nj. Vel. kralja^ bana dr. Natlačena kot zastopnika predsednika vlade, notranjega ministra in ministra za trgovino dr. Vrbanica, polkovnika M. Batiča, zastopnika ministra vojske in mornarice, dr. Maverja kot zastopnika ministra za socijalno politiko. Injr. Božiča kot zastopnika ministra za gozdove in rudnike, dr. Faturja kot zastopnika ministra za promet, ing. Skabemeta kot zastopnika ministra za gradnje in ing. Podgornika kot zastopnika kmetijskega ministra. Nadalje je pozdravil grškega poslanika, ministra Sa-kellaropulosa. češkoslovaškprra poslanika dr. Girso. konzule in druge. Govor predsednika F. Bonača V otvoritvenem govoru je dejal meddm-gtra: TežiSče življenja državnih In narodnih skupnosti se nagibrje dandanes iz političnega na gospodarsko m socialno področje, kar nam kažejo zlasti svetovni do. goditi zadnjih mesecev, ki so občutno prizadeli Slovenijo zaradi sankcij. Spričo gospodarske strukture naše države nismo mogli slediti strogo avtarktični politiki drugih držav, zato nam je ostala edina pot, da se zdaj tem bolj posvetimo industriji m obrti ter okrepimo kupno moč prebivalstva in povečamo domačo porabo. Najučinkovitejši ukrepi za ozdravitev našega gospodarstva bi bila ureditev denarnega trga, pravično razdeiljena javna dela in reorgajnzaoija trgovinske politike. Z velikim zadoščenjem emo sprejeli izjave zastopnikov vlade, da bodo še letos zagotovljena zadostna denarna sredstva za redno poslovanje naših denarnih zavodov. Vehkopotezni poizkus naše velesejmske Dr- M. D. prireditve navezati harmoiričrje gospodarske stike z vsemi deli države se je povsem posrečil. Hkrati je nas ved esejem nesuctf spoštovati sposobnost in delavnost naše domače obrti in Industrije, ki jima je pred vsem namenjena sedanja prireditev. Po-sbnega pomena je gostinska razstava, ki je nazoren kažipot za razvoj našega turizma. Na višini je gospodinjska razstava in kakor vedno je vzorno prirejena tudi obrtniška razstava tsp druge gospodarske razstave. Govornik je nazdravil Nj. Vel. kralju, na kar je godba zaigrala državno himno. Posebej o gostinski razstavi je spregovoril predsednik Zveze zdruznj gostinskih obrti Ciril Majcen Nazorno je prikazal velik pomen te razstave, ki jo moramo smatrati za pravi začetek sistematične-ga dela na področju tujskega prometa. Zahvalil se je oblastem, Zbornici za TOI, velesejmu in vsem, ki so pomagali organizirati lepo razstavo. Govor bana dr. Natlačena Končno je spregovoril ban dr. Natlačen, ki je otvoril velese jem v imenu vlade- Naše slovensko gospodarstvo slavi danes svoj največji vsakoletni praznik. Zdi se, da se prav danes v teh izrednih prilikah potrjuje pravilnost in resničnost reka, da sta glad in ljubezen najjačji gonilni sili vsega človeškega napredka. Glad, gospodarska tiska, ki pritiska s tako težo danes naše gospodarsko življenje in ljubezen do ustvarjanja vedno novega, popolnejšega, dovršenejšega, sta činitelja, ki kljubujeta tudi najtežjim zaprekam, ki ustvarjata in gradita kljub vsem oviram. Dokler v nas ne bo zamrlo stremljenje po zboljšanju življenjskih pogojev in dokler bo to naše stremljenje spremljala in plemenitila ljubezen do stvarnega dela, želja po večji popolnosti, po večji in vedno večji dovršenosti, dotlej tudi ne bo usahnila v nas vera v uspeh lastnega dela in zagotovljen nam bo celo v najtežjih razmerah obstanek in napredek. V tem smislu izrekam v imenu celokupne kraljevske vlade in še posebej pooblaščen od gospoda predsednika vlade in ministra zunanjih del dr- Milana Stojadi-noviča, od gospoda ministra notranjih del dr. Korošca in od gospoda ministra za trgovino in industrijo dr. Vrba niča upravi velesejma iskreno zahvalo in popolno priznanje za njeno delo in ja častitarn na njenih dosedanjih uspehih, izražajoč obenem srčno željo, naj bi ustanova ljubljanskega velesejma rudi nadalje krepko napredovala v vsestransko korist in ponos Slovenije in celi Jugoslaviji ter v čast in radost našega mladega kralja Petra II. Po pooblastilu gospoda ministra za trgovino in industrijo g. dr. Vrbaniča proglašam, da i'e velesejem otvorjen. Po otvoritvi so si gostje takoj ogledali razstave ter so bili zlasti izredno presenečeni na vzorni gostinski razstavi. Ob otvoritvi letošnjega velesejma Že lani so nam v svetovnem tisku gospodarji napovedali, da je prekoračena kultni-nacijska točka gospodarske krize. Kljub temu pa ni vsaj v naši državi gospodarska borba nič manjša od one prejšnjih let. iVli se zavedamo, da ne živimo morda v času navadne konjukturalne depresije, marveč, da traja že peto ieto svetovni prebrat v gospodarstvu, tehnična in duhovna revolucija v svetu, ki zahteva prilagoditve izpre-menjeni situaciji in preosnovo strukture. Naša zemlja, ki ima od vseh panojr gospodarstva nekaj, pa vsega le malo Je pokazala veliko odpornost v sedanjih prilikah. Doba suhih in nevšečnih let je privedla naš narod do skromnejših razmer in zahtev. V očigled pri rodnemu bogastvu in gospodarski strukturi naše države ti nekako zmogli v bortd napram svetovni krizi, da se niso po javili pri nas krizni momenti prav špecijel-nega značaja, katerih v drugih državah ni najti. Ne trdim nič novega, da imamo v našem denarstvu kontradiktorno situacijo. Okrog 9 mlljard je zamrznjenih vlog in kljub temu se merodajni faktorji žal do danes še niso zediniii za projekt, ki bi mobiliziral te zamrznjene kredite. 7>lo je. da je postala J"govinska polu.na dekla valutne politike. Naša trgovinska politika trdi ni mogla dovolj brzo slediti avtarkični politiki drugih držav, ki žele sicer izvažati svoje industrijske izdeiKe, nimajo pa zanimanja za naše kmetijske proizvode, ki preostaja jo v naši agrarni produkciji- Agrarnim državam kakor je naša. je odprta samo ena pot; po sili razmer moramo nehati biti samo kmetje, ki težko in glalni iive, pa se lotiti s vso odločnostjo obrtnosti in industrije, ker sieer ne bo m^jroro da povečamo v naši drla vi potrošnjo m porabao mn( prebiva'*t*af ki stalno in nitro narašča. Močan izvoznik agrarnih produktov — 6mo bili. la izvoz se ne izplača več, niti nam ni omogočen in nastaja vprašanje, ah naj zmanjšamo produkcijo in najdemo nadomestijo za izgubo izvoza na notranjem tržišču aK pa ga ne najdemo in pote/m se ne smemo čuditi, če se bo na£ naciiotiami dohodek od ; z voza kmetskih pridelkov še bolj skrčil, kakor v lanskem letu. . Današnje nevšecne prilike v nssem gospodarstvu zahtevajo izhod, ki mora biti čim nujnejši in ga je iskati samo r industrijskem in obrtniškem delu. To velja še hol j, nego sa ostalo drt.iv-j. za Slovenki, ki si agrarnega značaja in kjer samo poglobitev industrijske in obrtniške proizvodnje "mogoča večjo zaposlitev sedaj nezaposlenih in povečanje kroga skromnih, vendar dobrih in solidnih potrošačev. Napačno pa je. če se predvidena industrijalizacija ne Izvede na racijonalen način, smotremo in pod strogo kontrolo oblasti. Ni nam vseeno, da se ustvar ja industrija v svrho momentane konjuk-ture in ne glede na možnost obstoja v bodočih letih. Vsak ustavljen obrat postavi na cesto brezposelni delavski proletarijat, ki ee je svoječasno odtegnil domači grudi, kmečkemu delu. Tudi nam ni vseeno, ce se ustanavlja industrija, ki nabavlja svoje sirovine v inozemstvu. Nam so potrebne tovarne in obrtniške delavnice, ki predelujejo s pridnimi rokami našega naroda domače sirovine, predvsem naše domače agrarne proizvode. za Priprave ' to revijo u »Hi Paviljon K na velesejmu. Kakor v gledališču. Oder z draperijo in zastori, reflektorji in drugimi potrebnimi rekviziti Po odru tekajo inspicienti, ducat lepih manekenk se izprehaja sem ter tja, uče se nastopa in vživljajo se v vioge in poze bodočega nastopa. Tehnično delavstvo se ukvarja z zadnjimi pripravami, med udarce kladiva in zvoke Negodetovega jazza pa padajo rezka povelja režiserja prof. Šesta: Tako, dobro je! Zdaj na levo, zdaj na desno! Gospodične, prosim obrat! Vsi na oder! Skupinski nastop. Pa se spomni nečesa in zakliče: Gospod arhitekt Mesar, ali so vse priprave končane? Prosim, malo miru! Re3, kakor v teatru. Spodaj med povabljene goste, ki prisostvujejo generalki, je sedel rudi konferan-sije g. Danes. Sveženj listov ima v rokah. Sami citati in učinkovita reklama. Nekaj nam jih prebere m že pri prvem vidimo, da je zadel v črno. Od srca se nasmejemo duhovitim dovtipom. Ali nekam nezadovoljen se nam zdi. Teaterski program se včasih križa z modno revijo in zdaj ne ve, kako bi zadevo uredil, da bi bil volk sit in koza cela Že skoraj 14 dni trajajo skušnje in priprave za modno revijo Zveze gospodinj, ki obeta biti po sedanjih pripravah sodeč ena najzanimivejših in naj pestrejših, kar smo jih videli dozdaj. Ogromno truda so vložile vrle gospodinje z go. prof. Kropiv-nikovo. ki je duša prireditve, tn go. predsednico Kraigherjevo na čelu. Taka revija res zahteva ogromno dela m priprav Mobilizirati je treba Šivilje, salone, tvrdke in manekene in da ne gre brez zaprek, brez muh in kapric, si lahko mislite, j No, pa je vendarle Ho in snoči smo pri ge- neralki videli, da bo to res lepa revija, ki bo zadovoljila vsakogar. Modna revija bo otvor jena danes ob pol 12. in bo dnevno dvakrat ob 16. in 1930. združena z zabavnimi točkami Revijo bodo tolmačila primerna predavanja prof. Šesta, a naši uvežbani manekeni nam bodo pokazali, kako se mora pravilno oblačiti, kako naj se primerno in lepo kretajo gospodinje in mladenke v poklicu, v šoli, doma, na izletih, v zabaviščih, na plesu, pri porokah in raznih drugih svečanostih v domačem krogu in svetu. Na razstavi pa bodo gospodinje tudi prikazale raznovrstne predmete, s katerimi lahko gospodinja opremi svoj dom, da vlada v njem prijetna domačnost. Razstavljeno bo keramično, steklarsko blago, kuhinjska posoda in razne praktične priprave za gospodinjstvo. Opozarjamo tudi na lepo razstavo domačih tvrdk v paviljonu K. Dolenjska na velesejmu Da, tudi Dolenjska se ie pokazala na letošnjem velesejmu. skromno sicer, zato pa tem lepše, tem pri srčne je. Kakor lani. je priredil SK Polz tudi letos v paviljonu P svojo propagandno razstavo, ki se pa bistveno razlikuje od lanske. Koja je lepo opremljena z ličnimi napisi, po stenah pa vise dela našega priznanega slikarja, dolenjskega rojaka Božidarja Jakca. V sredini stoji krasen model planinskega doma na Polževem, delo našega znanega delavca na športnem in organizatornem polju ter odličnega furAcionarja Slaloma 34 g. Tinte. Poleg tega vidimo na tej vzorni propagandni raz-s ta vici Še druge zanimivosti, obenem pa dobi vsak interesent ličen prospekt našega novega letovišča na Polževem. Prepričani smo. da bo vzbudila taka propaganda za Dolenj-^co med posetniki velesejma zasluženo zanimanje in tudi priznanje. Iz Celja Spet dve žrtvi napada. Primeri krvavih napadov Se v zadnjem času izredno množijo, saj skoraj nje mine dan, da ne bi pripeljali kakšne žrtve napada v celjsko bolnico. Potrebne bodo pač eksemplarične kazni, da se to zlo zajezi. Včeraj smo poročali o treh žrtvah, med tem pa je celjska bolnica sprejela spet dve žrtvi napa. dal cev. V ponedeljek ob 18. eo Anton, Franc in Marija Jakob na Hudmji pri Vitanju napadli 6&letnega posestnika Matijo Založnika s Hudinje. Obdelovali so ga s plankami in kladivom ter ga hudo poškodovali po glavi in desni roki, poleg tega pa so mu Se zlomili levo roko. Ko &e je vračal 391etni, v celjski bolnici zaposle, ni zidar Ivan Toča j z Rožnega vrha pri šmartnem v Rožni dolini v torek z dela domov, ga je iz maščevalnosti napadel neki hlapec, ki je ueiužben pri posestniku Francu Otrokarju na Rožnem vrhu, ga udaril s palico po nosu in mu zlomil nosno kost. —c V celjsfc) bolnici je umrla v sredo 54 letna želeaaiičarjeva žena Marija Vlran-tova lz Prožinske vasi pri Storah. _e Propagandni težkoatletski nastop bo priredila težkoatletska sekcija SK Jugoslavije v Cei ju v torek 2. Junija ob 20. v Domu v Samostanski ulici. Koncert slepe dece Ljubljana, 30- maja. Nič ni pomagalo! Brez uspeha so vabili dnevnika Ljubljančane v Filharmonijo, jejer eo priredili včeraj zvečer slepi pevci in godci zagrebškega zavoda za vzgojo slepe dece koncert. Ni jih ganil apel na dobra nfjdhova rca. Sto in enega človeka so našteli radovedneži v zevajoči dvorani. Baje je Maribor pokazal mnogo več usmiljenja in razumevanja za te maflc nesrečneže, a Celje je bilo vredno hladne Ljubljane. Prijateljski m gostoljubno so sprejeli naši gluhonemi slepe tovariše v nesreči iz Zagreba. Gluhonemi, kti so srečni, ker vidijo, slepci, ki so srečni, ker govore, pojo, ker slišijo. Dva antipod na svetova, dve skoroda groteskni, strahotni nasprotji. Kdo je nesrečnejsi, katero zio je manjše, katera božja šiba cnenj boleča. Kako pretresljive so nekatere točke iz programa bivanja slepe dece v Ljubljani! N« pr. »Odhod v Fdilibarmonijo — orijentacije v dvorani. Ari: odhod v mesto — Prešernov spomenik, tromostovje. Zvezda, univerza, v stolnici: g. dr. Kimovec razloži orgle, sprehod na Betlevue — razlaga ljubljanske okolice in razgleda, sprehod v Tivoli Ud. Ali je mogoče gluhonememu razložiti Beethove-novo deveto simfonijo, aH je mogoče slepemu raztolmačiti razgled ljubljanske okolice? In vender je dala nepojmljiva usoda tem nesrečnežem neki šesti čut, da ž njim gluhonemi slišijo, slepci vidijo, saj menda tudi breznogi. brezroki čuti svoj odrezani ud, ki je že davno strohnel. Brezsrčni ljudje so izmaknili slavcu oči, da bi lepše pel. In tudi slepi slavci so nam tudi včeraj v Filharmoniji dan svoje pesmi, svojo muzike S svojimi negibljivimi, kakor zamrznjenimi, asketičnimi, v večno temo zro-črmi obrazi, z automati enimi, lunatičnimi gibi in kretnjami so prišli na oder v sprem stvu svojih učiteljev, sedli, kakor v sanjah, dah so jim v roke glasbila, trobente in rogove, tamburice, igrali so na klavir, na fagot, zapeH so nam z neverjetno čistimi in harmonično ubranimi glasovi. Oni znajo v6c! Ne da se tu govoriti o mavričnem programu, o bolj aH manj umetniškem izvajanju. Vemo, da je muzika edina uteha slepih in naj pojo aH igrajo karkoli in kakorkoli, vedno je to ganljivo, pretresljivo. Za vsako pesem, za vsako točko mo jim ploskali in to tem bolj, ker svojega uspeha na naših obrazih ne vidijo, a ga slišijo samo iz naših ploskajočah rok is | TUKAJ se pojavljajo prvi znaki! "tukaj Ali te morajo okoli ust, okoli oči in na sencih opaziti prvi znaki, ki pričajo da vene Vaia mladosti No Ženi se nI treba nikoli videff koliko je stara, ako se pravočasno ne* guje in uporablja dobro kremo. EI i d a krema Ideal odstrani male gubice in nečistoro kože. Ona vsebuje ha mame lis, kateri poživi in obnavlja kožo. Kdor redno uporablja to kremo, ostane mlad, ostane lepi ELIDA KREMA IDEAL naših besed« Med temi petindvajsetimi pevci in muzikanti sta močno glasbeno nadartjetna dva, Belavič in Notbinde. Pojeta, igrata na trobila in pihala (rog in fagot), na tamburice, na klavir m njima bo dala morda muzika kdaj skromen košček vsakdanjega kruha. Da bi ga tudi za njihove tovariše ne bilo premalo! Ga. Maša Vrhovčeva, od borni ca ivšega »Doma slepih« je Zagrebčanom za njiHova iskrena izvajanja poklonila v imenu slovenskih sotrpinov lep venec. Za udobno bivanje v Ljubljani, za pogoščen ja, za spremstvo in aranžman koncertov — včeraj so muzicirali za odrasle (presneto malo jah je v Ljubljani, kdo bi si bil to mislil), danes za šolsko deco, zvečer na s topi'jo pa v radiopostaji — se morajo v prvi vrsti zaihvaliti ravnateljstvu Gluhonemnice in njenim učiteljem. Domu slepih ter koncertnemu biroju Glasbene Matice. Upajmo, da iz Ljubljane ne odneso pre-grenkih spominov na svoj koncert. —č. 7 Jesenic — Za Mnkosti bo na Jesenicah gostoval SK Retje iz Trbovelj, katerega je povabil v goste SK Bratstvo. Ker je SK Retje znan kot eden najboljših zasavskih klubov in ker je tudi enajstorica »Bratstva« v odlični formi, se obeta za dva dneva dober nogomet. Moštvo Bratstva bo nastopilo v dveh različnih postavali, tako da bodo imeli proti «ebi dve garnituri, ki SfA skoraj enakovredni. Ker bosta obe nudili občinstvu lep in fair nogomet, se pričakuje lep obisk. — Cepljenje proti škrlatinkl in davtcl. Ker ae je v zadnjem časa pojavilo pri otrocih več primenov Skrlatlnke, je Higijenski zavod v Ljubljani odredil obvezno cepljenje proti skrlatinki in da vici za vso deco od 2. do 10. leta. Cepljenje bo v začetku meseca junija. Iz Škofje Loke — Simfonični koncert škofjeloške vojaške godbe bo na binkoštni ponedeljek ob 20. v veliki dvorani Doma. U ver jeni smo, da bodo godbeniki, ki stopijo tokrat pred našo javnost prvič s samostojnim večerom, deležni najprisrčnejših simpatij meščanstva, tem bolj, ker je spored skrbno izbran. Izvajali bodo Pučikovo uverturo Sv. Hnbret, Smetanovo fantazijo iz Dalibora, Schubertovo simfonijo H-moll, Bizejev L'Arlesienne in Parmovo uverturo Rokovnjači. Pričetek točno ob 20. Koncert vodi kapelnik g. Ivan Grgič. po sporedu bo v doma prijateljska zabava. Toplo vabimo! — Otvoritev kopališča. Za binkošti bodo otvorili javno kopališče v Puštalu, in so z vsemi pripravami in deli. ki so jih izvršili v zadnjih tednih na stavbi, povsem gotov L Kopališče, ki nudi sijajno priložnost tudi za sončenje, bo oficijelno otvorjeno v nedeljo popoldne in bo sodelovala godba. Ko- pališče upi a v rja, škofjeloško Tujsko-prometno društvo, ki je tnd i letos storilo vse, da bodo gostje, e prepotrebno škofjeloško komunalno napravo v vsakem pogleda zadovoljni V kopališču bo tudi okrepčevasatea. Ha-ha, Harold Lloyd igra! Po svetovni vojni so se na ameriskom filmskem nebu pojavili trije komiki, katerih slava je šla po vsem svetu: Charlie Chaplin, nekronani kralj smeha, Haroki LJoyd in Buster Keaton! Bilo je še več drugih, tako debeluhar Fatty, Edie Cantor, v zadnjem času tudi Stan Lavrel in Oliver Harddv, ali vsi ti se niso nikdar mogli tako uveljaviti kakor trojica Charlie, Harold in Uusfcer. Njih uspeh je bil razumljiv: ustvarjali ntso samo vsakdanjih, povprečnih filmov, izrabljati niso starih trikov. temveč iskali in prinašali vedno nove originalne ideje, ustvarjali so filme trajne vrednosti, umetnine. Kdo more pozabiti Chaplinovo umetnino »Lov za zlatom* in kdo se ni do solz nasmejal Buster Keatonovemu filmu >Navi-gatorc, a prepričani smo tudi, da vam je še v živem spominu Harolda Lk>yda film 1: 1000, ko je v«a dvorana od navdušenja cepetala z nogami. In zdaj nam je prišel Harold Lk>Xd zopet v goste. Za binkoetne praznike nas bo razveseljeval, torej program, kakor si ga boljšega ne morete želeti! Spet je llarofd junak. Iz navadnega mlekarja postane slaven boksarski šampijon. Se več; šampijon vseh šampijonov, svetovni boksarski prvak srednje kategorije. Je to ena najboljših in najnovejših Harold Uovdovih komedij, polna zdravega, sočnega humorja, igoce satire in originalnih domislic Sest lepih in ljubkih partneric, ena bolj dražestna ko If3. Prva legija Izven. Znižane cene od 15 Din na. vadol. Ob 20. Mladi gospod def. laven. Znižane cene od 20 Din navzdol. 1>>rek 2.: Zaprto. (Gostovanje v Kranju). OPERA Sobota 30.: Mala Fk>raanye. Izven. Znižane osne od 24 Din navzdol. Nedelja 31.: Ob 16. A propos, kaj defa Andula? Izven Znižane cene od 24 Din navzdol. Ob 20. Šiviljski brivec. Znižane oene od 30 Dtn navz*lol. Ponedeljek 1. junija: Aida. Izven. Znižane cene od 30 Dtn navzdol. POZOR! POZOR OTVORITEV Vljudno naznanjam cen j. občinstvu, da sam pnvaU in na novo preuredil gostilno »ZVEZDA« v Ljubljani VII, Celovška cesta st. 72, sedaj gostilna »OTOK VI8«. Cen j. občinstvu naznanjam, da bom točil prvovrstno, izborno dalmatinsko vino iz lastnih vinogradov na otoku Visu. CENIK: Črnina prvovrstna Din 10.— čez ulico 9.— Opok) Viško Ia Dingač original belo Vugova Maraskino belo Prošek črni stari Trpinovec 50*/s Slivovka 47Vt 12.— » s lila-— » » 13.— 12.— » » 10.— 22.— » » 20.— 30.— » » 28.— 36.— » a 30.— » 30.— s s 28.— Dobra domača in dalmatinska kuhinja, v veliki izbili tudi mrzla jedila. Dobra in točna postrežba. Za obilen oblak se priporoča Stran 5 >SLOVENSKI N A R O D*, aobota, 20. maj* 1536. Štev. 123 ! Danes ob 16., 19.15 In 21.1$ in na MnarimUt a* 1».> 17, 19.15 in 21.15 bodo pokale hama« sameha! Krali konričarjev sa klati in lani kat le ntkoH!! Bočeš, nočeš, se moraš §aaajajp Harold kot Lloyd mlekar Največje veselje za birmance bo vstopnica za ta film! Predprodaja vstopnic od 11. — Vzl3. in od 15. ure dalje Tel. 31-24 Elitni kina Matica Tel. 21-24 DNEVNE VESTI _ Občni zbor Zveze jugosloveaskib hranilnic. Včeraj popoldne se ie vršil v prostorih Mestne hranilnice ljubljanske VU. redni občni zbor Zveze jugoslovenskih hranilnic dravske banovine. Občni zbor je otvoril predsednik g. Pretnar ob navzočnosti zastopnikov 20 hranilnic. Poudarjal je, da tudi v preteklem letu ni nastopila normalizacija razmer na denarnem trgu, vendar se pozna pri nekaterih hranilnicah zboljšanje. Na občnem ztoru so razpravljali predvsem o vpraša nju kmečke zaščite, o vprašanju hranibii-škega zakona, čigar uzakonitev je nujno potrebna in čaka na svojo rešitev že 99 let, nadaljna poročila pa so se tikaia vprašanja izplačila predvojnih avstro-ogrskih posojil tor davčnih in taksnih zadev. Delo zveze je lani zelo naraslo. V odbor so bili izvoljeni skoro vsi dosedanji odborniki. KINO SLOGA Telef- 2730 - Premiera veienapetega in senzacijo-nalnega Ufinega kriminalnega filma Smaragdna ogrlica Viktor de Kovva, Jakob Tiedtke, Jessie Vihrog. Dejanje se godi na velikem preko-oceanskem parabrodu na vožnji od Carigrada do Marselja. Nov Ufa zvočni tednik. Predstave danes (v soboto) ob 16., 19.15 in 21.15 uri v nedeljo in ponedeljek ob 15., 17., 19. in 21. uri. — Licitacija gradbenih del za dovmtev pravoslavne cerkve v Ljubljani. Pravoslavna cerkvena občina je razpisala licitacijo za oddajo gradbenih del za dovršitev gradnje pravoslavne cerkve sv- bratov Cirila in Metoda v Ljubljani. Za sedaj se oddajajo zidarska dela. dela in dobave iz umetnega kamna ter ključavničarska dela. Licitacija se bo vršiJa na dan 10. junija t. h ob 11. v pisarni direktorja g. JJjinovskega, Tvrseva 33. Pogoji za licitacijo so lahko razvidni iz razglasa v »Službenem listu<. Podrobni pogoji so razvidni iz razglasa na vratih pravoslavne kapele, Tabor št. 1, ter načrtov in drugih pripomočkov za licitacijo, ki se lahko odkupijo v pisarni uprave pravoslavne parohije. Tabor št. 1. t. Na binkoštni ponedeljek nov spored: Premiera KRVAVI OBRAČUN V glavni vlogi GEOBG O'BKIEN, GRETA NISSEN Predstave ob 3., 5., 7. in 9J.5 zvečer. o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. 11. 1935 odlog plačil za dobo 6 let, računajoč od 2. 11. 1935. dalje, (odlog velja za dolgove, nastale do 21. 12. 1934) in odredilo obrestno mero za stare vloge na 2 in pol brutto, računajoč od 21. 12. 19&1«. Znamka Elegantnih, kakovostnih in času primernih oblek. Presenetljiva je naša nova kolekcija Janke rje v in letnih kaša hlač TIVAR OBLEKE". »t — Razstava »Sodobna gospodinja« Zveze gctapodinj bo pokazala, da je za nas izredno važno vprašanje tujskega prometa in da je v tej gospodarski panogi poglavitno, da zna gospodinja pripraviti lep, domač dom, ki privablja tujce in domačine. Razstava bo prikazala, kako se naj meščanska rodbina napoti na deželo in kako naj podeželska gospodinja sprejme goste? Zveza gospodinj bo pri tem upoštevala tudi našo narodno nošo, po njej naj bi si slovenska gospodinja prikrojila vsakdanje počitniško oblačilo. Slovenska gospodinja naj v upoštevanju narodnih dobrini pokaže svojo narodno zavest — Proti tuberkulozna Zveza v Ljubljani prosi vse nabiralce prostovoljnih prispevkov v letošnjem protituberkuloznem tednu, osobito upraviteljstva in ravnateljstva Sol, da ji nakažejo nabrani denar najdalje do 5. junija t. 1. Nakazilo naj se izvrši po poslani položnici Zveze, ako bi jo pa nabiralci biM založili, naj kupijo na poštnem uradu prazno položnico in naj jo Izpolnijo. Obračun nujno potrebujemo, kej- moramo podati javnosti točen račun o gmotnem uspehu naše letošnje akcije — Za predsednika izpitnega odbora pri izpitih na Tehnični srednji šoli je kot odposlanec ministra za trgovino in industrijo me-novan univerzitetni profesor ing. arh. Ivan Vurnik. Kino Sloga Telef. 2730 Matineja danes ob 14.15, v nedeljo in binkoštni ponedeljek ob 10.30 dop. Opereta CIGAN BARON ENOTNE CENE Din 4.50 -p- Vmme aJajiav«. Zvaaa aa tajski pro* mat v Sloveniji posoda, da je odobrena po. knttaaa vozni na po naših železnicah jugoslovanskim iaseljencem iz Amerike in Nemčije, in sicer za eno potovanje od meje do namembne postaje in za eno potovanje od te postaje nazaj do meje. V to svrho morajo naši konzulati v Ameriki in Nemčiji izdati izseljencem posebne izjave, na podlagi katerih krmijo na obmejni postaji polovično vozno karto za svoje potovanje po naših železnicah. Ta povlastica velja za izseljence iz Amerike Od 1. VI. do SI. VTU. jn za izseljence iz Nemčije od 15. VU do 15. IX. Udeležencem Zveze obrtnih združenj iz vse Jugoslavije %ki se udeleže svojega kongresa v Petrovgradu 1. VI. 1036 je dovoljena polovična voznima po naših železnicah. Popust velja od 29. V. do 4. VI. OTVORITVENA PREDSTAVA V SOBOTO SO. V. OB 9. URI ZVEČER. — »Prva dolenjska posojilnica v Metliki, r. z, z n. z. sporoča, da ji je kmetijsko ministrstvo dovolilo z odlokom i dne 2. novembra 1935 št. 88.141/V—34 na osnovi uredbe _ Zračni promet oh Jadranski obali. 1. junija bi se moral pričeti na progi Sušak-Dutirovnik ter Dubrovnik-Beograd redni zračni promet, ki se pa prične Sele 15. junija. _ Udruženje diplomiranih tehnikov kr. Jugoslavije vabi članstvo na H. redno »kup ščiuo glavne uprave, ki bo letos na binkoštni ponedeljek ob 9. uri dopoldne v teli dvorani hotela Union v Ljubljani. Vse potrebne informacije dobi članstvo med uradnimi urami v društveni pisarni Tavčarjeva ul. b\ dvorišče- Otvoritev terase kavarne Nebotičnik Najlepši razgled na Kamniške planine, Julijske Alpe in ljubljansko okolico DNEVNO KONCERT Vsi vodilni tu- in inozemski časopisi, revije in ilustracije Sladoled — prvovrstne pijače — pivo ia sodčka Poseben prostor za igralce kart in šaha Daljnogled na razpolago — Izleti na Polževo so vedno bolj priljubljeni, vedno več je izletnikov, ki hodijo ob nedeljah in praznikih na Dolenjsko uživat naravne lepote, kakršnih Gorenjska pri vseh svojih prirodnih Čarih nima. Dolenjska je pa tudi blizu da lahko človek v enem dnevu naoravi daljši izlet in se mu ni tre-ba voziti pet do sest ur z vlakom, kar je navadno zelo mučno. Vreme se sicer kisa, vendar pa lahko upamo, da bo vsaj za bin-kostne praznike vedro in da pojdemo na izlet na Polževo, kjer bo veselo in prijetno, da se bomo vračali zadovoljnu Na binkostno nedeljo bo v cerkvici pri Sv. Duhu služb* božja ob 10-, na binkoštni ponedeljek pa ob 9., tako da bo tudi v tem pogledu izletnikom ustreženo. A velesefem nudi svojim obiskovalcem ogled VARIETE predstav zastonj. 2 predstavi dnevno: ob ^6. in 9. uri zvečer Svetovni artisti Vratolomne atrakcije Dresura živali. Salve smeha 3 Tayler, 4 Margilles, Farna, 4 Wei-mann, 4 Soundy's. 2 Barrisons itd. Od 30. maja do 8. junija. Pred paviljonom K. _Posebni vlak na Dunaj bo peljal v času od 10. do 15. junija. Prijave in informacije pri Putniku v Ljubljani. _ Borza dela v Ljubljani išče hlapca, dva pekovska vajenca, kotlarja, pekovskega poslovodjo, čokoladnega mojstra in pripravljal-ca vafeljnov. 2 livarja in ključavničarja. — Za mrtve proglašena. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postonanje, da se proglasi za mrtvo Marija Kolar, pristojna v občino Žusem. srez Šmarje pri Jelšah. — Dečva razstavlja v »M« paviljonu in predvaja modele narodne športne noše na vrtu in dvorani Tivoli v ponedeljek in torek ob 3. uri in pol 7. zvečer, sodelujejo mali harmonikarji. — Iščejo se dediči. V Ameriki je umrl 17. septembra 1935. Orest Arval, rojen 17. julija 1875 in je zapustil dediščino svoji materi Juliji Arval Kdor ve za njen naslov, naj to sporoči Izšel jen iSkemu komi-s ari jatu v Zagrebu, PalmotiČeva ulica 59, z omembo Številke 6693/36. — Na razstavo malih živali na velesejmu opozarja najnovejša številka »Živalce«, strokovnega glasila, ki vsebuje mnogo poučnega gradiva kakor vedns. Na velesejmu so razstavljene predvsem živali, ki je njih reja donosna, torej živali, ki spadajo pod panogo tako zvane gospodarske reje. Tudi list se peča vedno z rejo živali, ki lahko prinašajo našemu malemu človeku vsaj skromen dohodek. V tej Številki pise urednik lista L. Paljk v reji rjave Stajerke ter naglasa, da ta kokoš zasluži svetoven sloves ter da se ogrevajo za rejo rjave stajerke tudi Nemci, ki ustanavljajo zato po vsej državi rejska središča, društva in klube. List objavlja še mnogo drugega gradiva, ki mora zanimati vsakega rejca. Zato bo pa rad posegel po njem (list prodajajo tudi trafike), kdor še ni član društva. Člani prejemajo list brezplačno. Najlepši spomin na birmo je lepa slika, ki Vam jo napravi Foto - Holynski ALEKSANDROVA 5. — Is »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 44. z dne 30. t. m. objavlja pravilnik za opravljanje podpregledniškega in strokovnega uradniškega izpita pri fin. kontroli, navodila za pobiranje banovinsko ttosarine na britvice in brivne aparate ob uvozu z inozemstva, odločno o izpremembi čl. 78 zakona o žandarmeriji, dopolnitev uredbe o izdelavi in uporabi golili in izoliranih električnih vodnikov in izolirnih cevi. izpremem-be o uredbi za finančno kontrolo, izpremem-be pogojev za izvajanje del iz betona in armiranega betona, posebne poštne znamke za proslavo znanstvenika Nikole Tesle, telefonski promet z Veliko Britanijo, nekaterimi kraji Avstrije in Grčije, telefonski promet z republikama Domingo in Honduras in nekaterimi kraji Avstrije ter izpremembo nekaterih taksnih enot v prometu z Avstrijo in Italijo, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin in razne objave iz »Službenih Novin«. — General Goring zopet v Dalmaciji. Predsednik pruske vlade in državni minister general Goring prispe v kratkem zopet v Dalmacijo in sicer v Split, kjer ostane nekaj časa na počitnicaih. Lani je bil na počitnicah v Dubrovniku. — Delno kritje škode, ki »m« jo utrpeli zaradj sankcij. Na Sušaku je bila v sredo konferenca industrijcev in izvoznikov lesa, ki so 0 prisostvovali tudi predstavniki drugih gospodarskih panog. Govorilo se je zlasti o trgovinskih odnosajih s Španijo. Naša delegacija si je prizadevala, da bi se uredilo vprašanje naših blokiranih terjatev, ki znašajo okrog 20 milijonov Din, dalje, da bi se povišal naš izvozni kontingent drv in dobil kontingent za novo blago, da bi naš izvoz v Španijo ne bdi kompenziran z vsemi 100»/t uvoza is Španije in da se s 1. junijem urede plačilni odnosa ji med obema djrsavama. V vseh vprašanjih je bil dosežen sporazum. Naš dosedanji izvoz v Španijo js znašal okrog ; 50,000000 letno, sdaj se bo pa dvig n H na j 130 milijonov. Naš uvoz f* Španije bo ' kompenziran s 80*/» »vosa. Za tekoče leto aam je dodeljenih 36.000 kuoičrub metrov lesa in 35.4J0O m3 drv za prihodnje lesa bomo pa imeli 304)00 m3 les« in 40.000 ar* drv. Dobili smo tudi nov kontingent 20.4JOO metrskih tstotov jajc xa tekoče leto in 25.1**0 za prihodnje leto. Za naše nove terjatve v Špan. i se pred v deva 30° 0 pkčila v pro-scih devizah in SO v kompenzacijskil pe-zeiah. DANCING NEBOTIČNIK Za časa velesejma poseben spored svetovnih artistov, poln humorja, smeha in akrobatskih komičnih točk. NASTOPAJO s fantastičnimi plesi: partner Josefine Backer, zamorec g. Flernming z izredno komičnimi točkami: akrobatski duo Dunda z raznimi plesnimi atrakcijami: štiri popularne plesalke. Po sporedu razne druge atrakcije. Začetek ob 22. uri. Vstop prost. Rezerviranje miz: telefon 26-42 — Iz državne alužbe. Premeščena sta za administrativnega uradnika splošne deželne bolnice v Ljubljani administrativni uradnik Higijenskega zavoda v Ljubljani ivo Veroic in za administrativnega uradnika Higijenskega Zavoda v Ljubljani administrativni uradnik državne bolnice za duševno bolezni na Studencu Avgust Vrin-skele. — Zdravniška vest V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bii vpisan zdravnik v Ljubljani dr. Avgust Hribovšek KINO UNION, Telef. u-ll Predstave za birmance po enotni znižani ceni Din 4.dv DAVID COPPERFIELD V soboto ob 14.15, na binkostno nedeljo in ponedeljek ob 10.30 dop. — Živalske kužne bolezni v dravska banovini po stanju z dne 25. tm# je bila v dravski banovini svinjska kuga na 23 dvorcih, svinjska rdečica na 49, steklina na 1 dvorcu in 1 primeru šestavec na 1, vranični prisad na 1 in garje na 1 dvorcu. — Vreme- Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani. Rogeški Slatini, Beogradu in Sarajevu. Najviša temperatura je znašala v Splitu 26. v Beogradu 25. v Mariboru in Zagrebu 24. v Skop!ju 23. v Rogaški Slatini 22. v Ljubljani 19.5. Davi je k^ral barometer v Ljubljani 756.7. temperatura je znašala 13.6. Lazarinijev cviček iz Gadove peči dobite v Daj - Danu — Razbojniški napad na avstrijskega emigranta v Zagrebu. Blizu ženske kaznilnice v Zagrebu sta dva potepuha in dve vla-čugi napadli v četrtek ponoči avstrijskega emigranta Rudolfa Burgstalerja in mu vzeli ves denar. Izvabili so ga na samoten kraj in ga okradli. Organizator napada je Vinko Robelli. — Razprava proti zagrebškemu zdarvnika. 18 junija se prične v Zagrebu razprava proti zagrebškemu zdravniku ginekologu dr. Karpatiju v zadevi odpravljanja telesnega plodu. Obtoženca bodo zasliševali tri dni, priče pa 4 dni. Za zasliševanje prič, čitanje aktov ter zagovore bodo pa potrebni 1 dnevi. Zaslišanih to 40 prič. — Stavka brivskih pomočnikov v Zagrebu. Zagrebški brivski pomočniki so sklenili ustaviti delo. Brivci bodo pa s svojimi vajenci za silo lahko delali, tako da delo v brivnicah ne bo ustavljeno. V Zagrebu so začeli včeraj stavkati tudi fotografski in optičarski pomočniki. — Gnusen zločin. V Donji Dubravi sta brivski pomočnik Karlo Jankucl tn kmečki fant Nikola Dolenc povabila v Čoln na Dravo 16-letno Rozo Rusa k in 15-Ietnega dečka Djuro Međimurca. Ko so prispeli na drugi breg sta začela Jankuci in Dolenc siliti v ;!eU. deček se je pa skril v bližnja gr rje. Dolenc je na Rozino proSajo odpeljal fanta nazaj, ko pa se je vrnil sta k tovarišem Rusakovo posilila, potem sta jo pa vrgla v Dravo, kjer je utonila. Orožniki «o mlada zločinca aretirali. — Stekel ne* ajrricail ćtiri ljudi. Ka ž*-lecniiki postaji v Bosanskem !*ovem se je pojavil v četrtek stekel po*, ki j« ugriznil štiri ljudi, po Umu {Mi ya je redar ustrelil. — Kopališče na Sori v Retecah odprto od nedelje 81. maja dalje. — Kemično čisti obleke Šimenc. &>lo-dvorsfca ulic* t\ Spn-j« rn.ih>tkom_ Vhod samo skozi glavni portal nasproti velesejma. Vabimo k obilni udeležbi te zanimive prireditve. V slučaju slabega vremena se prireditev vrši na Telovo 11. junija. Kuputte domače blago! Hrenovke Din 1.50 Palačinke Din 1.— NOVA LJUDSKA KUHINJA V oš n jakova ulica 4 (v bližini velesejma) KOSILO: sak. juha, gov. meso, 2 prikuhi Din 4.—, ft.— « zak. juha, pečenka ali znočnata c 6.-—, 8.— Golaž, vampi, pljuča, jetrca, razne testenine, fižol, solata itd. Din 1.50.—, 2.—, 2.50, S.— Mleko, kava, čaj c 1.—v 1.50, t.— Zajatrek ob 6. Koallo od 11. — 15. Večerja 17. — 21. i Jutri 31. maja otvoritev vrta gostilne BRISKI na Jezici! Za malo denarja boš dobro postrežen. Cenik jedil in pijač z* jutri Juha..... Govedina . . . Obložena grovedina Telečja pečenka . Ocvrti kozliček . Svinjska pečenka GolaS.....S Szegedinski golas Rižota . • • • Vampi . • p i Sarma DjuveČ , . . . Dunajski zrezek . Naravni zrezek . Pariški zrezek . Odojček na ražnju . Ocvrta piika . . . Sir ementalaki . Sir trapiatovBki . salet..... Salama ogrska , šunka .... Din 1.50 S.— 5. — «.- 8.— 6. — S.— 5.— S.— 6— . 8.— . a.— 10— 12— . 5— . s— . 2— Sardine .... 5.—, A.— Kava črna.....Z.— Kava bela.....S.— Ca j z rumom .... SJSO Čaj z limono .... 2.50 Kompletno kosilo 8.—, 12.— F I J A C E : Jeruzalemski rizling: 10.— Burgundec .... 12.— Cviček prvovrsten . . 10.— Slivovka kozarček 1.—, %._ Hrusovec . • . 1.—, 2.— Pelinkovce , . . 1^—, %._ Hruaov liker, koz. 1JI0, S.—- 2 50 a— 4— «.60 Se priporoča Bermet, kozarček Konjak, kozarček Pivo Union, vrček Pivo Union, koa&ree Pivo v steklenicah črno .... • t . &<50 . 40— B BIA K I. "Slev. 123 »STJOVENSKI NAROD«, sobota. 30. maja 193«. Stran S Ing. ar h. Herman Hus, Lnblfana i Ljubljanska bolnišnica Ljubljana, 30. maja. Od vseh početkov sem zastopal c tališče |n skušal obrazložiti zamteel, kako v vec. bolniftn emu zaledju povsem novo m naj-soodarneje urejeno bolnišnico ta sicer po načinu, ki je našim razmeram najbolje amogljiv. Zato sem izbral kot stavbišce nove bolnišnice okoliš današnje splošne bolnišnice, da se vsi zdravstveni zavodi tudi v bodoče najožje povežejo in se €5 kliniko ustvari mogočna enota. Ta bo v svojem nastanku in obratovanju najcenejša, kar bodo strnjeni skupaj spadajoči oddelki v eni sami, zelo veliki zgradbi, ki se bo gradila kos za kosom, pričenši pri podrti šentpeterski vojašnici. Po vsakem takem dozi diru bi se položaj v splošni bolnišnici za velik korak izboljšal, zopet bt se en oddelek lahko preselil v novi del zgradbe, dočim bi še preostali paviljoni, močno razbremenjeni, začasno sprejeli oddelke, katerih dozidava k centralnemu poslopju še ni dozorela V našem primeru je to brez dvoma najracionalnejši postopek, ker če gremo na drugo stran mesta, na drugo etavbišče, je treba ustvariti celo bolnišnico z vsemi poslušnimi poslopji hkratu, sicer bolnišnica ne more obratovati. Zato pa je treba imeti celoten znesek zagotovljen, za stavbjšče, za stavbo, strojno, zdravniško in sobno opremo, perilo itd. kar znaša najmanj 160 milijonov upoštevaje, da se uporabi še mnogo starega inventarja v novi zgradbi. S tem zneskom Je treba računati brezobzirno, vsako zmanjšanje bi šlo na rovaš dobre izgraditve in opreme bolnišnice. Ljubljanice z ravno pred bolnišnico se iztekajočimi zbiralnimi kanali. Tu leži vsa krivda resnično slabega zraka, ne toliko v legi sami. Ravno glede lege pravi slav. ni nemški teoretik za zgradbo bolnišnic H. VVinterstein, da se notranjost mest, posebno v ne prevelikih, kamor je Ljubljano prištevati, ne more smatrati zdravju škodljivih, temveč čisto ugodnih za zgraditev bolnišnic, posebno če prometno krajevne razmere izbrano lego odlikujejo. Zato ne morem razumeti, da se akcija za razširitev ljubljanske bolnišnice s tako silo upira današnjemu prostoru in govori o tamkaj koncentrirani industriji, ki proizvaja vse polno dima in saj ter o hrupnem, velik prah dviga j oči m prometu, ko je preložitev in ukinitev mnogih cestišč v območju bolnišnice prav nepomembna zadeva. Da samo graja in ne imenuje boljšega stavbišča z vsaj prilično enakimi finančnimi predpogoji, ji ni šteti v veliko zaslugo Gotovo ima vsaka božja stvar na svetu tudi svojo senčno stran, toda vprašanje je. kam pade rezultanta, če se tehtno uvažuje vse za in proti. Enostavno negacijo vsega dobrega mora roditi le paničen strah pred starim prostorom zavoljo neverjetnih razmer v stari bolnišnici, ki so posledica danes zastarelega, pa tudi nikdar sproti zadostno moderniziranega stavbnega sistema ko je vsled prenatrpan os ti postal vsak prostor nesmotern, da je vsako samaritarno in znanstveno delo v njem izključeno. Vse je oguljeno ln zoprno in že od nekdaj je napravi ja] a cela splošna bolnišnica name Zaradi Vladajočih razmer je težko pričakovati, da bi toliko denarja mogli hkratu dobiti, zato je vsaka misel zgraditi novo bolnišnico na novem prostoru precej namišljena. Vsekakor bi ge na starem prostoru z vsakim, tudi manjšim kreditom dalo napraviti nekaj, čez čas zopet nekaj in v doglednem času, v obrokih takorekoč, bi se vedno bolj približevali našemu cilju, novi Jn moderno urejeni splošni bolnišnici Kot največji nedostatek sedanjega stavbišča in njega okolice se vedno navajajo slabe klimatske razmere, predvsem -snegla ki izpostavljenost mrzlim vetrovom. «Megla, kadar pride, je v vsem mestnem pomerju več ali manj enako gosta in tudi na Podrožniku, sicer gotovo zelo simpatič-Bflcmu predelu, ne bo dosti preje minula JMegia nastopa predvsem v zimskih m esencah, takrat so pa so]nčni žarki za nas praktično brez učinkovitih ultravioletnih Žarkov in je vsako solnčenje le grelnega pomena. Zato je ta ostane megla ie neprijeten činitelj, enak za celo ljubljansko kotlino, ki se bo pa zmanjšaj čim bodo osuševalna dela na Barju napredovala. Da bi pa megla povzročala sepso, pa menda tte bo držalo, potem bi morala ista nastopiti vsako leto ter istočasno tudi v Leo-njšču in Slajmerjevem domu, saj sta deležna prav istih klimatskih razmer kot splošna bolnica. Glede mrzlih vetrov velja isto precoj za celo Ljubljano. Nizek Grad in Golovec ne zapirata dostop južnemu vetru, tudi solnca je povsem dovolj. Da je v vnanjih predelih mesta zrak nekoliko boljši, nočem oporekati, toda splošna bolnišnica je od gozdnih delov Gradu, Golovca in pomerja na Kodeljevem oddaljena komaj dober streljaj, zato zrak ne bi smel biti dosti izprijen, če ne bi sproti pokvarila vs^ še vedno neurejena struga vtis zanemarjene predmestne delavske kolonije, katero oblažuje edino lepo zasajeni vrt. Ce se premotri eela bolnišnica iz tega vidika, je vsak odpor proti njej upravičen, ni pa upravičen proti prostoru samemu, ko poje moderno urejeni Slajmerjev dom takoj Čez cesto Čisto drugo pesem, kateremu tudi staro Leonišče dobro sekundira. Zato svetujem še enkrat, podreti je staro bolnišnico, zidati novo na istem prostoru, toda postopoma po vsakokratnem kreditu, pa bomo v doslednem Času doživeli tudi mi Slovenci moderno zadosti veliko in kliničnemu obratu ustrezajoč o splošno bolnišnico. Cisto tehničnega značaja je vprašanje velikosti stavbišča. ki je bilo svoj čas pri paviljonskem sistemu določeno na 100 m« za vsako posteljo. Najnovejše izkušnje pa uče da je pri bolnišnicah, ki so zidane v visokem strnjenem sistemu zadostna površina 75 m* torej za predvidenih največ 2500 postelj 187.500 m«. Temu ustreza po priobčeni skici prostor med Ljubljanico, Fugnerjevo in Vrhovčevo-Holzapflovo ulico zvezano z Zaloško cesto, ki meri z odbitkom bloka med Ilirsko in Jegrličevo ulico 173.000 m». ter regulirali okoliš današnje ženske bolnišnice z 41.000 m«. Ta dva areala bi po vseh prilikah povsem zadostovala tako, da ostane ves prostor desno Ljubljanice rezerva, nekak zaščitni pa«*, morda urejen kot javni park, ki se ne sme zazida ti. Kasnejše odstranjenje stavb, vsaj ob Ljubljanici bi bilo že potrebno. Tudi cesta ob desnem bre-ru Ljubljanice bi ta peš promet lahko ostala. Bistvene regulacijske spremembe nastanejo le na levem bregu, kjer se ukinejo Vrazov trg, zgornji del Zaloške ceste, Ceg-narjeva ulica in Stara pot. tako je odstranjena vsa nevarnost prahu in prometa v bližini bolniških objektov. Nanovo se odpre le zveza Holzapflove in Zaloške ceste med žensko bolnico in Leoniščem. Po tej novo preloženi Zaloški cesti bi sel promet iz mesta v Mosta, tudi tramvaj bi vozil tamkaj. Tako nastalo veliko stavbišce splošne bolnišnice bi imelo pred cerkvijo Sv. Petra obsežen arhitektonski trg, kot zaključek glavne dovodne ceste. Ob njega levi strani župni^če, konference, Dom sester in sestrska 5ola. Ob desni strani bi bilo sprejemno poslopje splošne bolnišnce z vwmi upravnimi prostori, stanovanji in lekarno. Nato bi se vrstili v velikem tri do štiristo metrov dolgem, visokem poslopju vsi oddelki, po-čensi s kirurgičnem, tako, da so vsi bolniški prostori obrnjeni na jng. na sever pa operacijske dvorane, rentgen, kopališče, laboratoriji, poslužni prostori in drugo. Vse bolniške sobe bi imele predležeče ozke balkone, da se morejo postelje pomakniti vsaj do polovice iz sobe. Vrtni pas pred sobami do Ljubljanice je 80 m širok, z nasproti ležečim bodočim parkom pa cca 275 m. Leonišče. šiajmerjev dom in Gluhonemniea z novim zavodom ra slepce se povečajo proti zahodu, da pridejo ravnotako vse sobe na jug. Zadaj na severni strani stavbišča bi se postavila vsa gospodarska poslopja, lahko dosegljiva za sestre ter potrebne izolirnice s prosekturo. Tako tudi dim lastnih naprav pri stalnem jugoiapadniku ne bi škodoval zavodom. Ženska bolnišnica bi se preosno-vala v pomožen zavod sli hiralnico. Tako bi bile vse bolnišnce v širšem pomenu tudi z garnizijsko in bolnico za duševno bolne združene v enem zaokroženem urejenem prostoru, prostem vsega mestnega hrupa in prahu, teritorij zase, v katerem bi pravo samari ta nsko in znanstveno delo nemoteno vzcvitalo. Sedaj pa še pereča zveza z mestom. Podaljšanje Komenskega ulice preko bloka med Ilirsko in Sv. Petra cesto bi ustvarilo premočrtno zvezo centra Ljubljane-Ajdovščine in trga pred bolnišnico. Cesta bi bila dolga 1000 m ter bi jo rešilni avto zmogel v manj kot eni minuti. Vsak drugi izbrani prostor, najsi-bo pod Rožnikom ali Golovcem bi bil od centra dva do trikrat bolj oddaljen. Tudi so razdalje do ostalih mestnih predelov kar najugodnejše, posebno pa s kolodvorom. Torej tudi topot ne drži teza Akcije za razširitev ljubljanske bolnišnice o Poljanski in Sv. Petra cesti, ki bi kvečjemu prihajali v poštev za vožnje iz Trnovega in starega dela mesta saj bi že Pru*e in Dolenjska cesta uporabljale predor Zar-nikove ulice na Ambrožev trg. Predlog Akcije za razširitev ljubljanske bolnišnice, da se nevzdržnemu stanju v splošni bolnišnici od pomore z zgradbo barak, je treba najodločneje zavrniti. Kdor je med vojno gradil vojaške barake, pri katerih so se koli zabili kar v zemljo in žalostno doživlja, da se te barake še danes uporabljajo, bo rad verjel, da bodo solidno grajene barake na betonskih temeljih stale tudi še čez 50 let. Vse dotlej, ko čevelj ne bo tako žulil, se bo tudi zavleklo vprašanje zidanja nove bolnišnce. Če se bo pričelo delati tako, bo zloglasna šentpetrgka kasarna postala še prava >poslastica za naš kirurjrični oddelek. II. jubilejna produkcija Ljubljana, 30. maja. Sveže, živahno in v čimdalje bolj zanimivem sestavu programov si slede jubilejne produkcije gojencev konservatorija ob priliki desetletnice podržavljenja zavoda. Torkova produkcija je obsegala le lahkotne, vesele točke in je nosila po pravici podnaslov »Vesela glasba«. Filistrom ln zagrenjenim zlatožilarjem vesela glasba in resen glnsbeni zavod ne gresta v skupen račun. In vendar še davno ni vsaka vesela glasba že plitva, pohujčljivo slaba, neumetniška. Kaj rada ima vodstvo konservatorija, vedo njegovi nositelji, znamo poslušalci ločiti plevel od zdravega zrna. To je dokazala včerajšnja produkcija, je dokazal njen raz-nolični, živo pestri in zato močno privlačni spored, ki je privabil toliko poslušalcev v Filharmonijo, da bi kmalu ne bilo dovolj prostora zanje. V hitri menjavi nastopivših gojencev smo slišali solospeve s klavirjem, sam klavir, deklamacije, humoristični ter-cet, komorno muziko konservatorijskega godalnega kvarteta in komorni pevski zbor, ki je bil završen s plesom osmerice kouser-vatoristk. Bogat spored je publiko tako zelo zanimal, da ni opazila, kako sta ji pri tem potekli kar skoro dve ctli uri. Nastopilo je pet sol isto v-pevcev: Štefko Pavloveič iz III. 1. sr. šole, Ljudmila Polajnar iz IV. 1. sr. šole. Drago fcas-ar iz VI. L sr. šole, Friderik Lupša iz m. L sr. Sole in Marta Ober-walder iz VT. 1. sr. šole-, PavlovČič in Polajnar iz Trostove, Žagar iz Pugljeve, Lupša iz Betettove in Oberwalder iz Župevčeve šole. Mnogo dobrega, veliko obetajočega glasovnega materijala je tu. predvsem pa FRED. BOUTET: Uspeh Stisnil je mnoge prožene roke, med katerimi so bile najtoplejše roke včerajšnjih sovražnikov, danes že navdušenih za njegovo zmago, odgovoril je v krat- i kih besedah na tople čestitke, pod katerimi je deloma že čutil prošnio za vpMvno posredovanje,, potem je na odšel Andre Danglade na ubeo an sedel v avto. — Domov! — je naročil šoferju. Razkošni avto je vozil mehko proti Bok. B2 je sam in sproščene njegove poteze so izpremenile izraz: krinka mirne hladne in obenem vljudne prijaznosti, ki je tvorila oficijelni izraz n egovega trdega obraza, vlastelinskih oči in nežnih ust se je razblinila in prešinila jo je zmagoslavna iskrenost ponosnega in radostnega nasmeha. UžJval ie oolno radost po svojem uspehu. Prižgal si ie cigareto, skozi odprto okno ie prihajala božajoča mehkoba svežega, tihega večera, Andre Danglade se je udobno zleknil v blazinice avtomobila. Zdaj 'je misiil na svoje življenje, na življenjsko pot, prehojeno v petindvajsetih le.ah... Videl se je znova v času, ko je brez premoženja, brez stikov, brez kakršnekoli družabne opore, samo z dekretom o končanih juridičndh študijah životaril kot ubog uradnik v neki upravni široki. Oženil se je zelo mlad iz ljubezni z mladenko brez premoženja... Njuno življenje je bilo trdo... Draga Antoinet-ta, kako junaška je bila vedno... Videl jo je v duhu v skromnem, tesnem stanovanju v Ternes, m ker nista mogjla plačevati služkin;e, je delala vse sama marlj va, udana, vesela, dražestna. Potem se jama je rodila hčerka in to je bdi začetek njune sreče ali bolje rečeno pravičnosti: tovariš iz kolegija, ki je bil bogat m ki ga je prav ocenil, mu je poveril težko nalogo. Izpolnil jo je uspešno. Potem je pa šel od uspeha do uspeha, izkazalo se je. da ie sija;en organizator, čudovit finančni talent, bistroumen, trezen in pogumen... Poznali so ga ministri, veliki finančniki, vplivni novinarji, občudoval so enako globoko njegovo bistroumnost kakor tudi p rese noi lijevo lahkoto pri delu. Kmalu si je pr.dobil sloves in premoženje. Vedno časohlepnejši, kadar je bila njegova častohlepnost nasičena, se je vzpenjal kvišku na višja mesta javnega življenja, stal je vedno trdneje, bil j« osebnost, s katero se je morato računa oi :n neizmerno osebno zadoščenje njegove zmagovite častihlepnosti se je podvojilo s čustveno radostjo, da dviga s seboi zvesto družico skromrrh začetkov, da ii daje del svojega razkošja, svoje moči, svoje slave. V vrtincu nujnih dolžnosni svojega izčrpujočega življenja je ohranil za njo vedno enako globoko, nekoiiko pokroviteljsko naklonjenost; in skupai z naklonjenostjo do hčerke Marie Louise sta brli to edini čustvi, ki ju ni zatrla njegov« brezmejna Častihleonost. Pred majhno, elegantno hišo. blizu La Muefrte, ki jo ie bil Danglade Vuoil pred tremi leti. se je avto ustavil. Danglade ie izstop'! in odšel v hišo. — Je gospa doma? — je vprašal namakanje Zens v a resna in v točni končni cilj usmerjena, skrbna pevska vzgoja. Deklama tor ja: Marinka Pristov?ek in Emil Frelih bta učenca prof. Šesta. Oba obvladata živo rroč in melodiko jezika v visoki meri ter sta svoji deklamaciji podala v prepričevalni interpretaciji. Zlasti je v Živo pogodil Frelih s krepko učinkovitim »Oslom« Abakulova. Pri klavirju smo ?HSali Ksenijo Ogrin iz I. 1. sr. Sole (Vogelnikova) in Maniro Maihkota u. III. L sr. šole (Smalčeva). Srčkana, a predvsem glasbeno sodobna je bila klavirska sličica Jaroslava Kfičke »Zivalice in razbojniki«. Češki mojstri Kfička, Martini, Polivka, oba Habi, Krejči. Reiner, Jeremiaš itd., so v novejšem času napisali toliko odličnih, sodobnih mladinskih stvari za klavir, za ritmične recitacije, za sol o-pet je in mladinski zbor, da bi našim glasbenim pedagogom njih nabavo nnjno priporočal. — Silno mnogo koristnega se bodo naučili Is njih sami in njihovi očenci. Ljubka stvariea je bila »Pentlja«, humoristični tercet • klavirjem, ki kaže Mozartovo glasbeno-dramatični talent tudi v takem miniaturnem dela. Zapeli in zaigrali so ga nam Ljudmila Polajnar, Miloš Brišnik in Anton OreL Komorna ftola prof. Slaisa ae lahko ponaša z že sedaj krepko aktivnim in gladko vigranim godalnim kvartetom, ki ga v odtehtani zlitini predstavljajo konservatoristi Uroš Prevoršek, Kajetan Burger, Albert Der-melj in Gustav šivic. Zaigrali so nam na res pek t vzbujajoči način Mozartovo »Malo serenado«. Produkcijo so zaključili Schn-bertovi »Plesi«, v aranžmanu za mali itiri-glasni mešani zbor (Dragica Sok, Štefka Ko-renČan, Justina Dolenc, Marija MiSič, Dana Kočnik, Miloš BriSnik, Alojzij Gostila, Friderik Lupša in Jordan Pianecki), za plesni ansambl (Janja Baukart, Silva HraSovee, Manja Mlejnik, Ljubica Zdenik, Štefka PavlovČič, Jožica AuguStin, Vera Jug in Ljudmila Polajnar) ter klavir. Petje je naltudiral in vodil direktor g. Betetto, plese pa je uvežbal g. Golovin. Kljub temu, da so Scfiu-bertovi valčki dokaj enolični — ne morejo se niti od daleč primerjati n. pr. Chopinovim itd — so v sestavu, kakor ga nam je podala produkcija vplivali poživiteljno in prijetno. Mali zbor je zvenel kar odlično. Odkriva se mu široko polje udejstvovanja, ker ni treba ravno sto ljudi, da nam kaj lepega lepo zapojo. — Sevtda V odlični londonski družbi je pripovedoval Bernard Sbaw o svojih potovanjih po Grčiji _ Gospod Shaw. _ da vpraša ena izmed navzočih dam. — ali imajo res vse žene v tej deželi srake nosove? — Seveda, odgovori slavni pisatelj. — Zakaj pravite seveda? vpraSa dama začudeno. — Saj vendar ne boste mislili, gospa, da uvažajo Grkinje nosove iz tujine. Lep praznik dela Ljubljana, 30. maja. Dne 1. junija proslavi 40letn1eo nepretrganega službovanja pri Kranji&ki industriL aki družbi g Andrej Globočnik, znani nacionalni delavec in organizator delavskega gibanja na Jesenicah. Nas jubflant je bil rojen leta 1878 v idilični va^ci PereSca pod sojnčnimi gorami med Begunjami tn TrSLoem. Ker domača gruda ni mogla preživljati vseh, je moral rudi on kot krepak mladenič v svet. Etae 1. junija 1896 je prišel na Jesenice, kjer je dobil v tovarni delo v obratu težka vaJJarna, kjer je pri najhujšem trpljenju m vročini vzdržal pornth 33 let. Lota 1929 Se je kot ptredd^lav^c v valjanu na Javornlku hudo pone«rečd|, da je moral prijeti za lažje defc>, Id ga opravlja še dan ne-* pričakovano, za mojo hčerko ni nfč ne- Sfran S YST,0VBSS"KTTnCROtf/, «bT5Wfc 3ff. IHtffc 193«. Vekoslav Bučar pripoveduje _ o svojih vtisih s potovanja po Bolgariji Ljubljana, 90. maja. Takoj, ko so ee vrnili a potovanja po bratski Bolgariji, sem jih srečaval zadovoljnih obrazov, polne prelepih vtieov. Kogarkoli sem vprašal o njegovi poti, se kar ni mogel dovolj pohvaliti in zahvaliti bratom Bolgarom in pri vsakem sem videl že na obrazu sklep, da se bo ob prvi priliki rad povrnil mednje. Po daljšem prizadevanju, se mi je končno vendarle posrečilo odtrgati od največjega dela agilnega tajnika Jugo-filoveneke-bolgarske lige g. Vekoslava Bučarja in tedaj šele je prišlo do vezanega po-menka. Toda težko si ja zapomniti toliko lepih tesed, toliko priznanj za vrli bolgarski narod, ki zlasti spoštuje nas Slovence in ki stremi odkritosrčno in zato tem bolj iskreno po veliki zajednici vseh južnih Slovanov-Kako je prišlo do tega potovanja? Na zadnjem občnem zboru v Ljubljani si je JB liga zacrtala obširen program za tekoče leto in se ga tudi dosledno držala. O raznih prireditvah v okviru bolgarskih dni v predavanjih, predstavi v gledališču in tečajih bolgarskega jezika je takrat časopisje obširno poročalo. Ostalo je še potovanje članov JB-lige po Bolgariji. Ker je ^Plovdivsko pevsko društvo< znano nam po svojem gostovanju v Ljubljani v maju L 1934, slavilo letos sredi aprila svojo 40-Ietnico in ker je aned ustanovitelji tega društva ter eden prvih organizatorjev nacijonalnega in kulturnega dela v Plovdivu bil Slovenec, profesor Bezenšek. je liga sklenila prirediti to potovanje ob priliki te proslave. Potovanja se je udeležilo 20 Slovencev. Tudi sam sem od tega potovanja pričakoval veliko, vendar moram priznati, da so doživetje na tem potovanju prekašala vsa pričakovanja. Prav prijetno presenećeni smo tili že v Beogradu. Sprejeli so nas zastopniki tamošnje lige, na bolgarskem poslaništva pa so nam brezplačno vidirali potne »iste in nas tudi sicer sprejeli kar najljubezni-veje. Po pogostitvi pri znani »Jeli«, smo ponoči nadaljevali s carigrajskim brzovlakom pot preko Niša v Sofijo. V Dragomanu nas je že čakalo prvo prijetno iznenađenje, ko smo zagledali kolodvor ves v jugoslovenskih in bolgarskih zastavah- Na kolodvoru je bilo zbranega vse polno občinstva z drago-manskim županom Dimitrom Manolovim, predstavniki cerkveni oblasti, direktorjem gimnazije in drugimi vidnejšimi zastopuiki javnosti na čelu. Po prisrčnih pozdravih in govorih smo imeli v kolodvorski restavraciji zakusko; tudi tu je bilo izrečenih več napitnic ter se je manifestiralo jugoslo-vensko bolgarsko bratstvo. V Dragomanu ©o nas že pričakali tudi zastopniki Bolgarsico jugoslovenske lige iz Sofije in sicer dr. Todor Berberov ter akademik Konstantin Kapanov. Ti so nam prinesli Že natančno izdelan program našega bivanja v Sofiji kamor emo prišli ob 1*2. po vzhodnem času-Že daleč pred železniško postajo smo čuli zvoke godbe in ko smo se pripeljali v prestolnico, je bil ves peron poln občinstva, ki nam je v pozdrav navdušeno vzklikalo. Med občinstvom, ki nas je pričakovalo, so bili zastopani najodličnejši predstavniki bolgar-skega kulturnega življenja, tako predsednik Bolijansko-jucrotslovenske lige. bivši opolno-moceni minister g. Dimo Kazasov. generalni tajnik Slavjanskega dru^estva in urednik >Slavjanskega glasa« dr. Nikola Botčev prestavniki raznih drugih nacijonalnih in kulturnih organizacij ter društev. V zastoj>-stvu Junaka je bil navzoč br. Ing. Veder, sprejeli pa so nas tudi bolgarski književniki z go. Elisaveto Bagarjano Sando Jovče-vo in Nevenko Elmazovo na čelu. Vsem izletnikom so bili poklonjeni krasni šopki rož, fotografiranja pa ni bilo konca ne kraja, docim je godba nenehoma svirala pozdravne koračnice. Tu je treba posebej naglasiti, da je svirala na kolodvoru godba dijakov in dijakinj iz Custendiia. Pozneje smo zvedeli, da je godba nastopila po lastni inicijativi in da so dijaki čustedilske gimnazije, ki so prišli zjutraj na izlet v Sofijo. Čakali na nas nad dve uri na kolodvoru. Bolgarsko-jugoslovenska liga nam je priredila kosilo v hotelu iSlavjanska beseda«, ki je bil dograjen šele lani in ki je eden najmodernejših v Sofiji. Po kosilu so si drugi pod vodstvom g. ministra Kazasova in članov lige ogledali znamenitosti glavnega mesta, docim sem jaz odšel na oficielne obiske. Med drugimi sem obiskal tudi našega velikega prijatelja g. Štefana Kostov:i, avtorja »Goljemanova«, ki je bil silno vesel nad uspehom svojega dela v Ljubljani. Zelo žal mu je bilo, da se radi visoke staros;i in bolezni ni mogel sam udeležiti vprizorit-ve >Goljemanova« v Ljubljani. Zvečer je bila v operi slavnostna predstava, naslednji dan pa smo bili gostje »Slavjanskega dru-žestva«. Tu nas je pozdravil podpredsednik g. rof. Cvetinov, ki sem mu odgovoril jaz, nakar je sledila še vrsta napitnic. izmed katerih se nas je najbolj dojmil pesniški govor ge. Sande Jovčove in pesnice Elisavete Bagarjane, ki sta obe pozivali Jugoslovenske žene na uspešno delo na polju zbliževanja obeh narodov. Medtem sem jaz obiskal naše poslaništvo, ki je tudi z zanimanjem spremljalo vse dogodke na našem potovanju. Popoldne sem obiskal sofijskega metropolita Štefana v spremstvu tajnika sofijske lige g. dr. Bužinova. Metropolit je znan pobornik ideje jugoslovensko bolgar- skega zbližanja. Naprosil me je, naj sporočim vsem dobrim Slovencem njegov pozdrav. Sporočil je tudi, da namerava v kratkem obiskati Slovenijo, ki jo pozna Ze od prej. Popoldne je bil izlet v Bojano, v znano zgodovinsko cerkev. Tu je ena Izmed navzočih bolgarskih dam prečitala krasno prigodno pesem pesnika Ilije- Bobčeva, posvečeno prihodu Slovencev v Sofijo. Iz Bojane sme se odpeljali v Knjaževo, zvečer pa nazaj v Sofijo, kjer je sledil svečan t anket, ob udeležbi nad 150 gostov. Na banketu v dvorani diplomatskega hotela >Blgarija<, je zanosno govoril o veličini jugoslovensko bolgarske ideje g. min. Dimo Kazasov, ki sem mu odgovoril jaz. Nato je recitirala tvoje slovanske sonete, pod naslovom »VeČeri v Vikerčah< pesnica ga- E. Bagarjana, ki je morda največja pesnica na Balkanu. Naša ljuba znanka je. saj se je že večkrat mudila na počitnicah v Vikerčah pod Šmarno goro. Znamenita pevka narednih pesmi iz sofijske radio-postaje ga. Tričkova pa je potem zapela več bolgarskih in tudi jugosloven-skih narodnih pesmi. Mi sicer nismo im*»li s seboj pevcev, kar je bila velika škoda, vendar pa smo po domače zapeli (Mir narodnih, ki so Bolgarom zelo ugajale. Naslednji dan popoldne smo se po slovesu odpeljali v Plovdiv. Vlak je bil nabito poln in nam je zato dala železniška direkci ja v Sofiji na razpolago posebne prostore. V Plovdivu je bilo zbranega mnoga ljudstva, deloma radi festivala, deloma radi velesejma. Dnevno so vlaki pripe'jali v Plovdiv 25 do 30 tisoč gostov. To veliko število je bilo doseženo, ker so imeli posetniki ugodnost četrtinske voznine po vsej lk>lgariji in pa ker je bila vstopnina za naše razmere izredno nizka. Vstop na ve esejem, ki je bil organiziran v 14 palačah je stal v našem denarju 2.40 Din. Na kolodvoru v Plovdivu so nas pričakali zastopniki lige, oblasti, javu "ga življenja in jugoslovenske kolonije. Po pozdravnih govorih so nas razmestili po hote ih, večina pa je stanovala po okusno ur-jenih zasilnih prenočiščih v katoliški šoli 97. Andreja. V Plovdivu smo bili tri dni m ves ta čas so nam Plovdivčani razkazovali lepote svojega mesta in okolice. Slavnostnega koncerta smo se kot častni gostje udeležili 4 Slovenci in sicer zastopnik naše Glasbene Matice s svojo soprogo, ga. Leskovic in jaz- Tudi ob tej priliki ni bilo manifestacij za bolgarsko-ju-goslovensko bratstvo skorai konca ne kraja. Po ulicah so bili razpostavljeni zvočniki, kjer je narod poslušal jugoslovensko govorico in navdušeno vzklikal Slovencem in Jugoslaviji. Po koncertu, ob 2. ponoči je bil slavnostni banket, na katerem smo bili izredno počaščeni in so ob na^jin odhodu iz dvorane vsi navzoči zapeli »Hej Slovani« in >Bože pravde«. Naslednji dan smo bili gostje lige in je ob tej priliki zbudil posebno pozornost govor našega starega prijatelja, odvetnika dr-Nikole Baltova, nato pa smo si ogledali ve-lesejem. Pevska svečanost Je bila zaključena x nastopom 2000 pevcev ter pevskimi tefcma mi, ki smo jim tudi prisostvovali. Pot v Trnovo preko Stare Zagore je bila spet .užitek. V Trnovem smo bili sprejeti z vojaško godbo in pozdravila nas je četa uniformiranih Junakov. Ogledali smo si vse znamenitosti stare bolgarske prestolnice, dalje znameniti samostan Preobraženski in sv. Trojice v bližnji okolici. Sledil je spet krasen sprejem v Varni, kjer smo bili gostje lige in Junakov, zvečer pa smo prisostvovali predstavi v gledališču in se seznanili z igralcL Udeležili smo se izleta v Evksino-grad, si ogledali samostan sv. Konstantina, prisostvovali povsod imenitnim zakuskam in si ogledali tudi razne socialne naprave za bolno deco. Po odhodu iz Varne smo po šesturni vožnji preko Dupnice dosegli Ril-ski samostan, kjer smo ostali dva dni gostje menihov. Igumen arhimandrit Flaviian, nam je pred odhodom priredil svečano kosilo, na katerem je bilo spet Izrečenih več prisrčnih napitnic. Posebno pozornost je zbudil govor g. Nikole Nakova, ki je izrekel krasno molitev sv. Ivanu Rilskemu za večno edinstvo in slogo vseh južnih Slovanov. Iz Rilskega samostana smo se vrnili v Sofijo, kjer smo se spet našli z ljubimi in dragimi znanci, nakar je sledila pot nazaj v do* movino. Na meji smo imeli ponovno pri'iko opazovati ljuteznjivost prebivalstva, kakor tudi najlepše sožitje oblasti na obeh straneh. Vobče pa smo odnesli iz bratske Bolgarije vtise, ki jih ne bomo pozabili nikoli in ki jih komaj moremo izraziti. Zelo Zal nam je bilo, da niso bili z nami tisti stari delavci za jugoslovensko-bolgarsko zbližan le, po katerih so nas vpraševali vso pot. Posebno po predsedniku naše lige g. Rastu Pustoslein-šku, ki ni znan samo v odličnejših krosih, marveč tudi med narodom, posabno v okili-ci Plovdiva in Stare Zagore. Tam je pred leti v času potresne katastrofe delil med narod podporo, znano po listih konzorcija »Jutra«. Kamorkoli sem prišel so mi izročali zanj pozdrave in je bilo teh toliko in res bratskih ter iskrenih, da se jih ne morem vseh spomniti. Povpraševali so pa tudi po zdravju častnega Člana Slavjanskega druže-stva dr. Ivana Laha, nadalje po senatorju Ivanu Hribarju. Andreju GaberšČeku itd. Kakšen je splošen vtis? Kar se tiče dela na jugoslovensko-bolgarskem zbližan ju, smo mogli na vsakem koraku ugotoviti, da se v Bolgariji obravnava to vprašanje celo mnogo bolj resno in dosledno kakor pri nas. V vseh večjih mestih obstojajo botgarsko-ju-goslovanske lige, od katerih štejejo ne*kate-re od 800 do 1000 članov. Od lanskega leta, ko sem bil prvič v Bolgariji Je v pravcu zbližanja storjen ogromen korak naprej. Letos ni bilo več nobenih vprašanj, ki bi dokazovala nepoznavanje naših razmer. Narod je z iskrenim srcem sprejel to idejo in podoba je. da mu je nihče več ne bo mogel odvzeti. Na rezultatih takih obiskov pa bo potreba graditi na gospodarskem ln kulturnem polju z mnogo večjo intenzivnostjo kakor doslej. Sokolstvo Lutkovna šola v Ljubljani Ker se je lutkovna umetnost med našim sokolstvom v zadnjih letih prav lepo razvila in da si prodobi čim več sposobnih delavcev na tem polju sokolske prosvete, je medlžupnd lutkovni odbor na svoji zadnji seji soglasno sklenil, da se priredi tudi letos v Ljubljani lutkovna šola za vseh pet žup dravske banovine t. j. za župe Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Celje in Maribor. Na seji se je že določni v glavnem program šole, ki pa bo imel leto« bolj značaj praktičnega dela. Šola se bo pričela 10. avgusta t. 1. in bo trajala do 17. avgusta. Medžupnemu lutkovnemu odboru se je posrečilo dobditi za šolo najboljše strokovnjake predavatelje, tako, da bo šola nudila resnično vse, kar potrebujejo naša lutkovni odri. Vse brate in sestre, ki se zanimajo za letošnjo lutkovno šolo pozivamo, da se prijavijo pri svojih župah najkasneje do 10. junija t- L V šolo bodo sprejeti tudi tečajniki in tečajnice iz tistih edinic, kjer lutkovni oder še ne obstoja. Prehrana in prenočišče bosta veljala dnevno od 25. do 27. Din. Podrobnejše informacije o lutkovni šoli se dobijo pri predsedniku M2LO br. Lojzetu Kovaču v Ljubljani, Ljubljanski Sokol, Narodni dom. Vse edinice širom naše banovine opozarjamo na to šolo in naj takoj prijavijo svoje udeležence župnim prosvetnem odborom. Zdravo! Sokolski glasbeno pevski večer Sokol na Jesenicah je priredil v nedeljo zvečer svoj prvi glasbeno pevski večer, ki je lepo uspel. Nastopila je godba na pihala* salonski orkester, godalni kvaortet bratcev Sorgo, moški pevska zbor, a kol solista violinist Kunstel j in pevka Friano-va. Spored je otvorila godba na pihala, ki je pod vodstvom dirigenta Žmitka lepo oddgrala po eno koračnico, uverturo in se- renado in žela za svoje odlično izvajanje navdušeno priznanje občinstva. Han-dllov op. za violdno je odigral mledi violiniisit Kunstelj in je bil nagrajen s spontanim aplavzom, ki se kar ni hotel poleči. Potem so bra&je Sorgo izvajali Haydnov godalni kvartet op. 77 prvi, drugi in treljii stavek, za njim je pa nastopili moški zbor pod vodstvom Rada Kleca. Čeprav zelo maloštevilen — se je krepko uveljavil pod vodstvom dirigenta, ki je vso svojo ljubezen in znanje posvetil glasbi in petju. Zbor ima močne, izenačene glasove. Zapel je Jerebovo »O kresu«, Hajdrichovo »Cerkvico« in Devovo »Dobro jutro Ijubca moja«. Že prvi dve pesmi sta močno ugajali, zadnja pa je naravnost užgala, tako da so jrih morali radi neprestanih ovacij občinstva ponoviti. Zelo občuteno je zapela solistka Frlanova Pavčičevo »Padale so cvetne sanje« in Gerbičevo »Nihče ne ve«. Mlada in simpatična pevka, ki ima srebrno zvonki glas, nas je prijetno iznenadila. Ona obeta biti močan 6teber našega pevskega zbora in g-ledališča. Dolgotrajne ovacije naj jii bodo v dokaz, da je s svojim prvim nastopom dobro odrezala. Salonski orkester je z VVaUaceovo Mariton. over-turo dostojno zaključil lep spored. Ta večer je pokazal s kako vnemo se pri Sokolu goji glasbena in pevska umetnost, kar je zasluga mladih in talentiranih dirigentov braitov Kleca, Sorga in Žmitka. Sokoli, izkaiite čast državni zastavi! Bratska sokolska župa Celje je izniala tale poziv vsem 6vo>im edinicam, ki ga naj bi izdala tudi sokolska župa Ljubljana, ko se bliža sezona letnih javnih nastopov: »Državna zastava je simbol naše suverenosti, naše narodne svobode. Vsak svoboden narod izkazuje svoji državni zastavi največje spoštovanje. Vzgoja naroda k državljanski zavesti je ena izmed poglavitnih naših sokolskih nalog. Ob naših sokolskih svečanostih, ob vsaki javni telo- vadtbi kjer so zbrane m nožne« ljudstva, hočemo vselej izražati naši državni zastavi iskreno spoštovanje in vse navzoče pritegniti k tej nacionalni pobožnosti. Župna uprava je sklenila na predlog župnoga na-čelništva sledeče: Ob priliki javnih dru-številndh nastopov mora stati na telovada-šču na vidnem mestu drog za zastavo, slično mlaju. Predi prireditvijo se naj zbere vse telovadeče članstvo, naraščaj in deoa s svojdmi vodniki ob drogu. Načelnik: Mirno! Državna zastava se nato dvigne na vrh djroga ob sviranju ali petju državne in narodne himne. Načelnik: Čuvajmo Jugoslavijo! Državni trikratni Zdravo! Vai: Zdravo! zdravo! gdravo! Nato odhod in takoj začetek Po končanem sporedu »e naj sname zastava na enak način s pozdravom. Občinstvo mora ob taka h prilikah stati in ae odkriti. Bratske edinice naj uvedejo že pri ieto-šnjiih javnih nasrtopLh pozdrav državna zastavi Opozarjamo, da se mora vršita obred z največjo apostljdvostjo in dostojanstvom. Vaak ev. prestopek kaznujte kot žalutev prapora z v«o strogostjo!« Iskreno želimo, da bi se ta prelec^i obredi uvedel tudi v župi Ljubljana ln naj bi župno načelništvo izdalo kakor celjsko slična navodila. Osamosvojitev železničarjev tudi na športnem polju Ljubljana, 30. maja. 2e za časa Avstrije je iskal jugosloven-ski železničar potov in načinov, da se predvsem strokovno osamosvoji in poveže svoje člane v lastnih nacionalno strokovnih organizacijah, da bd tako mogel uspešneje kljubovati germanski invaziji in ponem-čevanju železničarske dece. Res da je bilo to stremljenje v prvi vrsti namenjeno strokovni osamosvojitvi, toda kaj kmalu je naS železničar uvidel, da mu samo strokovno udejstvovanje ne zadostuje. Zato je začel ustanavljati razne kulturne in gospodarske ustanove. Ogromen korak v tem pogledu je bil storjen po prevratu, ko se je mogel naš jugoslovensko nacionalno orijentirani železničar svobodno gibati ter posvečati svoj sicer pičlo odmerjeni prosti čas razvoju in napredku lastnih gospodarskih in kulturnih organizacij. Delo teh požrtvovalnih delavcev ni bilo zaman, saj so danes ravno železničarske gospodarske ustanove izmed ustanov državnih ali privatnih uslužbencev najjačje. še več požrtvovalnega dela in prizadevanja pa je bilo posvečeno razvoju nase kulture, bodisi glasbene ali književne. Osnovana so bila nacionalna železni carska glasbena društva »Sloga« v Ljubljani ter »Drava« v Mariboru s številnimi podružnicami v vseh večjih železni carskih centrih. Njih naloga je bila in je še danes nuditi železničarju glasbeno izpopolnitev, omogočiti deci našega železničarja udejstvovanje na tem polju in ga pripraviti do čim boljšega položaja v društvenem življenju. Toda kakor je na teh poljih naš železničar storil vse, za kar je neštetokrat dobil priznanje vseh merodajnih faktorjev in tudi naše javnosti, pa je pri tem pozabil, da ni dovolj samo duhovno razvedrilo in gospodarska osamosvojitev predvsem železničarja in njegovih družinskih članov, temveč je potrebno skrbeti tudi za telesni razvoj, telesno okrepitev posameznika, predvsem pa dece. Res je, da za to skrbe mnoga društva in ustanove, toda tudi na tem polju je hotel naš železničar kreniti na lastno pot in se osamosvojiti. Do realizacije teh namer in te zamisli je prišlo lansko leto, ko je bivši SK Hermes postal odsek Udruženja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev. S tem dnem odnosno s tem datumom začenja živahnejše zanimanje železničarjev za svoj lastni klub, kateremu je železniška uprava, poklonila primerno zemljišče, na katerem si je zgradil lastno igrišče z vsemi modernimi napravami, ki sicer do popolnosti še niso dograjene, se pa počasi izpopolnjujejo in bo to eden najlepših športnih prostorov v Ljubljani, število članstva je začelo naraščati, zanimanje za športno delo je istotako naraščalo, vendar še ni bilo prave razgibanosti in uspehov, kakor so si jih železničarji želeli. Predvsem novi ŽSK Hermes nI imel uvedenih še vseh panog športnega udejstvo-vanja, kar je vsekakor kvarno vplivalo na čim lepši razvoj celokupnega društvenega poslovanja. Da tudi materijalni razlogi igrajo v razvoju kluba veliko vlogo, je samo po sebi razumljivo. Na letošnjem občnem zboru pa je bil likvidiran bivši športni klub »Sloga«, ki je z vsem svojim članstvom prestopil v enoten železnicarski klub »Hermes«. S to likvidacijo in spojitvijo članstva se je ustanovilo nekaj novih BSSkcH pred sem pa 3c n**v! 1; nt rtobil od SK »SiOge« lepo število dobrih lahko-atletov, s Čimer mu je bilo omogočenje osnovanje tudi te absolutno potrebne sekcije Danes ima železni carski športni klub »Hermes« razen nogometne sekcije, ki igra v zadnjem času pomembno vlogo v našem podsavezu, še lahkoatletsko, kolesarsko, motociklistično in table-tenis sekcijo. V vseh teh sekcijah so bili doseženi i v preteklem letu i letos lepi uspehi železničarjev. Posebno je omeniti table-tenis sekcijo, saj ima tukaj 2SK Hermes i prvaka Ljubljane i državnega prvaka. Vse to je delo našega športnega kluba. Zato je dolžnost nas železničarjev, da se zanimamo enako kakor za svoje strokovne, gospodarske in kulturne ustanove tudi za svoj športni klub, da ga podpiramo po svojih močeh, bodisi gmotno ali moralno, predvsem pa, da v njem aktivno sodelujemo. Zlasti velja to za našo mladino, kateri naj bo igrišče našega športnega kluba prostor, mogočega. Je pa sijajno. Labradier Valinovi... rodbina, premoženje, položaj, vse je tu na kupu, brez najmanjšega nedostatka... Marie-Luisa je seveda pritrdila? — Da, pritrdila je, — je odgovorila gospa Dangladova. — Ta George je sploh .imeniften dečko in gotovo se bo povzpel zelo visoko, — je nadaljeval Danglade. — Kar navdušen sem. To mi bo odprlo vrata v diplomatski svet, ki je sicer tako zaprt, to mi bo omogočiio se povečati moj vpliv ... Imenitno ... Zares, tole in moje predsedstvo, to je dan... Toda kai iS je. Antoinetta? Obmolknil je videč izraz na obrazu svoje žene. — Jaz pa ne morem več prenašati fega, — je dejala Dangladova. Stala je vzravnana, nepremično, s novešenimi rameni in zrla na svojega moža 7. globoko potrtostjo. — Ne morem več prenašati tega, — je ponovila. — Dovolj mi je teza, Andre. To presega že vse meje. Dolgočasim se. -, Da. pri vsm tem se do!*"- časim... Tega življenja ne morem več prenašati. Kaj?.,. Kai pa hočeš reči s tem, Antoinetta? NavzMc svoji zgovornosti in hladnokrvnosti je bil Andre Danglade tako zbegan, da je jecljal. — To življenje ... najino življenje ... življenje, ki si mi ga pripravil... Jaz nisem častihlepna in tudi n:kcflfi nisem bila. Bila sem preprosto dekle, ko sva se vzela... hči navadnega uradnika. — Toda kaj na i to pomeni? — je jecljal Danglade... Saj sem bil vendar tudi jaz rriž&i uradmk, pa se ne sramujem tega. — Tudi jaz se tega ne sramujem... ne razumeš me. Ne boš razumel, da se mi toži po tistih časih, ko sva živela v Ternes... brez služkinje, v tesnem stanovanju, kier sem umivala tla in pomivala posodo... Da. tiste čase si želim nazaj. Bila sem mirna, srečna, zadovoljna, nisem se dolgočasila. Delo v gospodinjstvu ni b~\o nič v primeri s tem. ka- sem morala pretrpeti pozneje, «car tnoi>m neprestano prenašati, kar je od dne do dne hujše. To zlo raste tako, kakor raste tvori položaj. Nisem se omožila z Andreem Dangladom, kakršen si zdaj. Vzela sem skromnega in mirnega Andrea Danglada, nižjega uradnika. Moja nesreča se je začela, čim so se začeli tvoji uspehi. Bila sem tem ne-srečnejša, čim više si se vzpenjal. Trpela sem zato, ker sem morala neprestano izpreminjatri način življenja, vzpenjaiti se... Da — Toda jaz sem hotela ostati preprosta... živeti glupo, če hočeš, toda v miru ... Trpela sem pod težo teh razmer: nikoH nsem vedela, ali se vrneš k zajutreku ali k obedu- kje m kako živiš v javnem žuvljenju. ki mi vanj nikoli nisi odprl vrat... Družabna sploh nisem, nasprotno, ljubim mir. Doma pa nikoli nisem imela miru. Sama nisem vedela kaj početi, ko si mi ob sedmih zvečer telefonirali, da pripelješ šest gospodov na večeno. Nikoli nisem vedela, kai smem hi česa ne smem reči ljujem, ki bi bih" radi v tvoii odsotnosti govorili z menoj in mi položili svoje tegobe. Vedno sem se bala. da ne ravnam prav. da bom kaj zmešala, da moje vedenje ni lepo, da ne govorim tako, kakor bi morala govorita tvoja žena. Moje življenje v zakonu je bilo nepretrgano trpljenije. Govorila je hitro in mešala stavke brez vsake logične zveze. Oddahnila si je. — Toda nikoli mi nisi niti z besedico omenila tega, — ie dejal Danglade, ko si je bil malo opomogel od presenečenja. Bil je še ves zbegan. — Kaj naj bi ti pa rekla? Vem dobro, da si izreden, velik mož... Vsaka moja beseda v tem smislu bi te bila razjezila. In ljubila sem te tako vroče... Sicer je Pa tvoja častihlepnost močnejša od vsega drugega. — Toda končno, mnoge žene bi bile na tvojem mestu presrečne ... — Jaz sem pa nesrečna in to ni moia krivda ... Bffla sem potrpežljiva, trudila sem se, kar sem mogla . da bi se prilagodila tvojemu načinu živlienia. pa ni šlo. N;sem ustvarjena za to Sem kakršna sem. to ni moja krivda... Tn bojim se posledic tvojega predsedništva za najin zakon. To bo šele pravo zlo. Moral* bi kjer bo krepila svoje zdravje tn jrvoje moči ter se s tem pripravljala za pot v življenje, ki je težko in zahteva od vsakogar celega človeka. Stojimo tik pred kongresom Udruženja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev. ki bo letos v Ljnbljanl in ob kateri priliki bodo odigrane važne tekme med posameznimi železnicarskimi klubi za pokal prometnega ministra. Železničarji, oklepajte se svojega aport-nega kluba, pomagajte mu do one veljave, ki mu po naSem številu in po znani požrtvovalnosti pripada, da bo v vseh panogah lahko naš športni klub dosegel one uspehe, kakor jih je dosegel v motociklistiki. Ne sme biti jugoslovanskega železničaj*-ja. da ne bi podpiral prizadevanj lastnega športnega kluba kateri je v polnem razmahu, kar je vsekakor poleg ostalega požrtvovalnega članstva zasluga g. dr. Maurija. ki uspešno vodi mladi klub lepšim časom naproti. Učiteljsko zborovanje Ljubljana, 30. maja Kljub slabemu vremenu, se je kader učV teljstva iz litijskega sreza. 80 po številu, skoraj polnoštevilno udeležil sobotnega stanovskega zborovanja. I Vodoma se je predsednik g. Jože Zupančič spomnil pokojnih odličnih vzgojiteljev, šolskega nadzornika Ljudevita Stiasnega in v št. Janžu preminulega Vinka Berceta. Pevovodji učiteljskega pevskega zbora g. Milanu Pertotu je čestital It visokemu bolgarskemu odlikovanjn za uspelo koncertno turnejo. Nato je sledilo zelo zanimivo predavanje sreskega šolskega nadzornika g. Bezcljka Ivana o prerezn prosvetne zgodovine v zadnjih 15 letih, odkar je nadzornik tega okoliša. Iz tega zanimivega, v vseh pogledih temeljitega pogleda na na*e šolske razmere, poznemamo nekaj zanimivosti. Leta 1921. je bilo v okraju 31 šol z 72 nrx redi, v katerih je poučevalo 8° nčenib moči. Danes je 35 šol s 154 učnimi močmi m 6 otroškimi vrtnaricami. Primanjkuje še 56 učilnic. Ena šola pride na 19 kvadratnih kilo metrov ter na 1149 prebivalcev, ali 2 šolarja na 1 ljudi. Najmanjša lota ima 31. največja pa 681 otrok. Prva je bila leta 1554. ustanovljena šola v Višnji gori, slede Šmartno 1665., St. Vid 1795., Zagorje 1831. letm tt irfeda!. Stev. «2^ >SLOVBWSKl ITAKO D«, sobota, 90. Stran 7 Velik pomen inženjerskega kongresa Za kongres, ki bo jutri na Bledu, ie bilo že včeraj 260 prijav Ljubljana, 30. maja. Oanes se zbirajo inženjerji in arhitekti iz vse države na Bledu, kjer bo jutri 17. redni občni zhor Udruženja jugosl. inženjerjev in arhitektov. To je tretji kongres inženjerjev v Sloveniji in moramo mu pripisovati največji pomen glede na ureditev aktualnih vprašanj iz področja tehničnega gospodarstva, saj so sklepi občnih zborov UIJA odločujoči za oblasti. Vseh občnih zborov t*JLA se udeležujejo zastopniki vse strokovnih ministrstev, ki se bodo udeležili tudi jutrišnjega kongresa na Bledu. Tudi udeležba delegatov vseh sekcij bo lepa; vče raj je bilo že 260 prijav. Organizacija je razdeljena na 8 sekcij: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Novi sad, Niš, Skoplje, Sarajevo in Split. Sedanji predsednik je ing. D. Tomič, redni profesor beograjske tehnike. Sedež glavne uprave je stalno v Beogradu. Letošnji občni zbor bo še posebno slovesen, ker bodo na njem počastili velikega rojaka, najbolj slavnega inženjerja našega časa, Nikolo Teslo. Tesline proslave v Beogradu so se udeležili znanstveniki in strokovnjaki iz 15 evropskih držav in njihov obisk pričakujejo tudi na Bledu ob priliki kongresa Najbrž se bodo nekateri udeležili svečanega dela kongresa. Ing. LADISLAV BEVC predsednik ljubljanske sekcije UJIA Težišče dela je v kongresnih odborih, predvsem v odbora sa pregled resolucij prejšnjih občnih »borov in ukrepov v njihovem smislu, odboru za zaščito stanovskih interesov, odboru za javna dela ter za načrte izgradnje železniškega omrežja, odboru za normalizacijo, odboru za tehnično šolstvo itd. Vsi ti odbori bodo sestavili poročila ter predložili resolucije. Obdelana bodo vsa pereča vprašanja, ki se ne tičejo samo inženjerskega stanu, temveč tudi predvsem gospodarstva in tehničnega razvoja naše države. Kako resno se posveča organizacija svojemu delu, razvidimo že iz tega, da bo deloval tudi odbor za pregled prej- šnja leta sklenjenih resolucij. Ne gre torej samo za sklepanje resolucij, temveč predvsem, da se uresničijo vsi načrti in res uvedejo zahtevani ukrepi. Mladi inženjerji trpe zelo zaradi nezaposlenosti ter žalostnih razmer, ki vladajo dandanes v gospodarstvu. Zato bo imel tudi odbor za zaščito stanovskih interesov važno nalogo. Mnogi mladi inženjerji so zaposleni zasilno v javnih uradih pod neurejenimi službenimi odnosi in navadno niso niti socijalno zavarovani. Posebno važno pa bo delo odbora za jav-nadela, ki bo sklepal tudi o celotnem tehničnem in finančnem načrtu za izgradnjo železniškega omrežja pri nas. Zahtevali bodo, da se uveljavi nova uredba o javnih delih delihpovsod in da morajo pri sestavi te uredbe sodelovati najširši krogi ter UJIA. V načrtu za izgradnjo železniškega omrežja, ki mora biti izdelan v tehničnem in finančnem pogledu za več let naprej, mora bitiposebej navedeno, kaj vse je treba šteti med javna dela. Za izgradnjo železniškega omrežja je zdaj določeno pol milijarde Din in odbor za javna dela bo predvsem nagi asil v svoji resoluciji nujnost gradnje železnice Črnomelj—Vrbovsko, gradnje drugega tira na progi Zidani most Zagreb in nujnost poglobitev železnice v Ljubljani po ing. Dimnikovem načrtu. Najbrž bodo Se zahtevali uresničenje drugih načrtov, n. pr. železnice Novo mesto — Brežice. Z zelo važnimi nalogami se bo pečal tudi odbor za tehnično šolstvo, zlasti glede na resen problem ljubljanske tehniške fakultete in na novo uredbo o tehniških fakultetah. Posebno skrb bodo posvetili naši tehnični fakulteti glede na to, da država ni financirala nobene gradnje ter da so prostori fakultete povsem neprimerni ter pretesni. Zbo-rovalci pa bodo tudi zahtevali spremembe za tehniško srednjo šolstvo. Reorganiziralo bi se naj tako, da bi se ustanovil poseben oddelek za nizke stavbe. Sedanje šole se preveč posvečajo arhitekturi in ne dajejo absolventom dovolj podlage, da bi lahko prevzemali službe pri gradnjah železnic in cest, za kar imajo možnost po zakonu. Odbor za zakon o državnem računovodstvu bo zahteval glede na novi zakon, ki stopi v veljavo 1. aprila prihodnjega leta, da se stari zakon ponovno prouči ter prilagodi vsem potrebam. Razen poročil odborov so na dnevnem redu poročil uprav ein stanovske zadeve. Kongres bo trajal jutri ves dan. Danes popoldne bo plenarna seja. Ponedeljek je posvečen skupinskim izletom v Bohinj, na Pokljuko odnosno na Vršič. V torek prirede ekskurzijo na Jesenice, kjer si ogledajo obrate KID, nakar se vrnejo na Bled ali pa napravijo izlet na Golico. Kongres je vzorno organiziran ter se bo naša sekcija nedvomno izvrstno izkazala. Od kongresa si lahko obetamo najlepše uspehe, saj so dosegle resolucije na inženjerskih kongresih vedno uspeh. Na letošnjem kongresu je na dnevnem redu mnogo važnih vprašanj, pred vsem glede železnic, da bo na pristojnih mestih prišlo do odločitev šele, ko bodo proučili sklepe kongresa. Pripomniti je treba, da je inženjerski kongres 1. 1928, ko je bil tudi pri nas, začrtal železniški program za vso državo. Ta program je še zdaj osnova železniške gradbene politike. Jubilej litijske podružnice SPD Proslava 30 letnice bo na binkoštni ponedeljek na Sveti gori Litija, 30. maja Ha binkoštni ponedeljek 1. junija bo litij-SPD proslavila 30-letnico svojega obstoja. Proslava bi se morala prav za prav vzsfiitj že lani. a nasi planinarji niao našli primernega dneva. Vse nedelje in prazniki ao bffl zasedeni s Sbevimimi drugimi prire-<9tv&mi m proslavami. veselico, ki se je vršila pri Oblaku na Glavnem trgu v Litiji, kjer so se poleg domačinov zbrali tudi gosti iz Ljubljane, Kamnika m od drugod. Ljubljančani in Kamniča-m »o prišli večinoma v okovankafe in s >fi-žolovkami« in to je bilo nekaj imenitnega za naše Litijane. Z velikim navdušenjem so sprejeli goste, jih posadili v kočije in odpeljali k streljaj oddaljenemu Oblaku, kjer so bili položeni temelji podružnice SPD. Imenitnega planinskega rajanja in planinskega plesa, ko so udarjale ob tla okovan-ko, da se je vse treslo, se še danes z veseljem spominjajo starejši Litija ni. med katerimi so bili tudi sedanji načelnik SPD Ferdo Tomazin in g. RuAotf Radiom, doma hi Litije. Ferdo Tomazin Proslava bo na 9v, Gori, priljubljeni av letni točki, dve are hoda od postaje Sava. Na Sv. Gori je STO zgradilo prijazno kočo, v narodnem slogu. Ob 10. bo služba božja, nato pa bodo pred kočo govori, pozdravi in čestitanja, a potem se prične planinsko rajanje. Zgodovina ustanove prve podružnice SPD v Zasavju je zanimiva in vredno je omeniti nekatere dogodke v zvezi z ustanovitvijo, V Zasavju je bila družabnost že od nekdaj doma, a pred HO leti se je začelo buditi tudi zanimanje za planinarstvo, saj je lepa nara«-va med Litijo in Zidanem mostom naravnost vabila v breg in hrib. Več Lifijanov, ki se že oblezli vsa brda in holme bližnje okolice, je tedaj sklenilo ustanoviti SPD. Po tradiciji je bila ustanovitev y zvezi s Koča na Sv, gori POHOD NA MRZLICO IN »ŠKANDAL V CELJU« Podružnica je bila zek> agilna bi kmalu je tudi priredila izlet vsega Članstva pod vodstvom zdaj že pokojnega načelnika Jo-ška Modica do Hrastnika ki Bito na lir sli- no. Tudi Savinjčani to obljubili adeletbo ia neki podjetni Savinjčan je privlekel osi sod vina k Haasenbichlerjevi koči, a na Žalost se je število napovedanih gostov znatno skrčilo. Podjetni oetir je bil ie v zadregi, kam s 800 litri vina, pa se je kmalu potolažil: Litijani so bili od sile žejni in prasnili so bokal za bokalom, da je Savinjčanu lice od zadovoljstva kar žarelo. Pokojni Jožko Modic Zidane volje so jo ubrali s Mrzlice t Celje, kjer so bili precej glasni in so Sli eelj-skim nemškutarjem precej na živce. Skočili so si v lase in »fižolovke« ter cepini so se izkazali kot izvrstno posredovalno sredstvo za pomirjenje živcev. Tepeni nem-skutarji so klicali orožnike na pomoč, a Litijani so jo raje popihali s prvim vlakom. Leta 1910. so se Litijani udeležili otvoritve planinske koče na Begunjščici. Tomazin, sodnik Pernuš in Badjura so skuhali >za-rotoc. da morajo vsi litijski ploninci k slav-nosti. Litijčanke so obupavale in solznih oči odvračale svoje možičke. naj ne hodijo na tako »nevarno turo«. Neki gospe je moral g. Ferdo priseči pred podobo Matere božje, da bo Francija pripeljal živega nazaj. . . Na Begunjščici so se Litijani odlično zadržali. Začeli so s planinskim mlekom, ukali od radosti in končali pri refoški. V pobratimstvu z Gorenjci so popili 50 buteljk. Ker so se povratka nekoliko bali, to se lotili kislega mleka, ki jih je kmalu osvežilo in vsi so brez nezgode prispeli v T»*žic\ kjer so v hudi žeji popili cel sod piva. O. to se bili zlati časi. . . Navdušenje za planine ln njih lepoto je bilo vsako leto večje, članstvo s* je množilo, rasle so planinske postojanke v Zasavju in ustanavljale so se nove podružnice. Podjetne podružnice so postavile lepe in udobne domove na Sv. Gori. na Sv. Planini, na Mrzlici. Lisci in Kumu itd. Litijski podružnici, ki je prva sejala to seme, ki je obrodilo sto teren sad, k jubileju tudi nase čestitke. Nedelja, 31. maja 8; Dobre volje biti, to na« veseli (plošče)- — 8.46: Napoved Časa, poročila, objava sporeda. — 9: Verski govor (p. Valerjan Učak) — 9-15: Prenos cerkvene glasbe iz 'ranč. cerkve. _ 10.15: Lalo: Le roi d*Yg, uvertura (plošče). — 10.30: Prenos otvoritve espe-rantikeg kongresa. — 11.15: Prenos prome-nadnega koncerta godbe »Sloga«. — 12: Napoved Časa, objava sporeda, obvestila- — 12.16: Nadaljevanje prenosa koncerta >SIo-gec. — 13; Kar imamo, to vam damo! (plošče po željah) (odddaja je prekinjena od 14. do 17.) — 17: Reportaža s velesejma: ogled razstave Zveze gospodinj- _ 1*.2U: Koncert radijskega orkestra. — 18.90: Otroci! Poslušajte! Striček Matiček govori in poje. — 19: Napoved časa, vremena, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Vloga mladine v razvoju Jugoslovanske misli (Todor Borovnjak) Bgd- — 1T.60: Prenos šmarnic iz cerkve sv. Cirila in Metoda. _ 20.30: Etbin Kristan; Kdo je blazen — komedija v enem dejanju. _ 21-15: Prenos lahke glasbe z velesejma. — 22: Napoved časa, vremena, poročila, objava sporeda. — 22.30; HL večer za nase izseljence. Ponedeljek, 1. junija 9: Šopek pozabljenih slovenskih melodij (harmonika solo. g. Rakuša Ciril). — 9.45-' Verski govori (g. dr. Ciril Potočnik). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11: V kraljestvu lutk (ploSče). — 11.30: M1*_ dinska ura; Požgančev oča kramljajo. — 12: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 12.15; Operni spevi in fantazije (poje gdč Zvonimira Žepevčeva, spremlja radijski orkester). — 13-20; Kar želite to dobite (radijski orkester igra po željah naročnikov), (oddaja je prekinjena od 14- do 17.) — 17: Pesmice in plesi (igra Cimmermanov trio) _ 17.46: Gustav Strniša čita binkostno pesmi in črtice. — 18.15: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah). — 19: Napoved časa, poročila, objava sporeda. — 19.30: Nac ura- — 20; Večer cerkvene glasbe (prenos is Zagreba). _ 21: VenČki narodnih pesmi a pevskimi vložki. _ *2; Napoved Časa, vremena poročila, objava sporeda. — 22-15; Prenos lahke glasbe s velesejma (>Ruslan< in Volge). Torek, S. junija 12: Odmevi is solnčne Španije (plošče). — 12.45: Vremenska napoved poročila. — 13: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15; Operetna glasba (radijski orkester). 14; Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 19-. Napoved časa. vremena, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nac ura- — 19.50: Messager; Dva galeba (eimi. suita na ploščah). — 20.10: Vzgojni pomen celega človeka (g. dr. Stanko Gogala). — 2030: Sevdalinke izvajata g. in ga- Jovanovič. — 22; Napoved čaša, vremena, poročila, objava sporeda. — 22.15; Pesmi za ples* poje kvartet MickJ-jazz Sreda. S. Jaaija 12: Prenos lahke glasbe s velesejma (trboveljska glasba). _ 12.46: Vremenska napoved, poročila. 13; Napoved časa. objava sporeda, obvestila- — 13.15; Kaj se hoče? Vso mogoče! (Pestra vrsta priljubljenih plošč). — 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 19: Napoved Časa, vremena, poročila, objava sporeda, obvestila. _19.30: Nac ura. — 19.50: Uvod ▼ prenos. — 20; Prenos opere is opernega gledališča v Ljubljani. V I. odmoru: glasbene predavanje (g Matija Bravničar). v H. odmoru: napoved OBDfiOa, objava rTtr\>________^ _ pristen samo v tem zavitku Bonvenon Dobrodošli Ljubljana salutas Vim L t j u b l j u n a, 30. ma ja. Neniam ankorač alvenis al nia blanka Ljubljana oficialaj reprezentantoj de Esperanto. Tial ni hodiau iom scivoleme observas la verdan armeon. Ni scias, ke tiu armeo ne venas al ni kun kanonoj kaj pafiloj, sed kun l a palma j brancetoj de la pacol Vi verdaj pacaj batalantoj pri la harmonia kunvivo inter la popoloj, sciu, ke nia slovena popolo estas ankau pacema! Sciu ankau, ke nia slovena popolo estas malgranda, sed same kultura kaj edukita, kiel la grandaj popoloj! Ću ne Via kara Esperanto servu unuavice al la paco kaj al la egaligo de malgrandaj al grandaj? El tiu vidpunkto ni simpatias kun tiu Esperanto de kiu ni atendas pozitivajn rezultojn ankau por nia nacio! la popoloj, sciu, ke nia slovena popolo estas ankau, ke nia slovena popolo estas malgranda, sed same kultura kaj edukita, kiel la grandaj popolo j f ču ne Via kara Esperanto servu unuavice al la paco kaj al la egaligo de malgrandaj al grandaj? El tiu vidpunkto ni simpatias kun tiu Esperanto de kiu ni atendas pozitiva jn rezultojn ankau por nia nacio f Dum la kongreso, kiun preparis kaj arangis nia j samurbanoj. Vi povas ja tiel bone enprofundigi en nian psikon kaj en nian kulturon! 17 audos nian belan popolkanton, Vi vidos ta perlon de la mondliteraturo la ..Serviston Jernej kaj Ha rajto". Vi ankau guos nian belan naturon de Gorenjsko, certe Vi estos ravita de Bled/ Konsciigu, karaj gastoj nia j. ke čio tio estas nia, tute nia, proprajo de slovena popolo. Cion kion ni posedaš pli sanktan — ni prezentas al Vi, karaj gastojf Nenion ni postulas de Vir por Čio, nur, kiam Vi revenos denove al Viaj hejmoj, rakontu al Via j samlokanoj pri nia malgranda patru jo. Atentigu ilin, ke vivas Či-tie en la plej nord-okcidenta parto de Jugoslava lando, malgranda popolo slovena kiu fieras pri sia propra kulturo kaj vivof Ne forgesu, ke ankau Slovenoj, dissemitaj tra la tuta vasta monjdo, jam sur čiuj kampoj sukcese agadis. Kaj la vasta mondo ankorau nun ne scias, ke tiu j grandaj filoj apartenis al nia popolo f Ni bone konsciigas, ke la internacia lingvo F nto, ne vol as detrul la ekziston de nacio j kaj forigon de naciaj lingvo j. sed kontraue, la plenan memstarecon de la popoloj! Ni kredas, ke guste Esperanto plej bone povas servi al la evoluo de gepatraj lingvo j! Tiamaniere observante tiun potencan ilon Esperanton, ni estas vere dankemaj al nia j geesperantistoj, ke ili vokis Vin al Via manifestado guste en nian blankan Ljubijanan. Ni plej varme kaj gastame salutas la reprezen-tantojn el nia j najbaraj lando j, el la frata Bulgarujo kaj el nia j najbaraj Austrio, Hungarujo kaj I talio. Same ni salutas kore l a reprezentantojn el čiuj loko j de nia vasta Jugoslavio. Ni deziras ankau plej bonan sukceson Če konferenco j kaj fakaj kunvenoj! Speciale varme ni salutas la plej malfeličajn partonrenantojn la blindulojn-esperantistojn ! ! ! Fartu en nia mezo dum Via tuta restado, kiel en Via propra hejmo! Forportu el gi la plej belajn rememorojn kaj revenue ankorau oftfoje al ni! GIS L A GAJA REV1DO!!! 20: »Hlapec Jernej tn njegova pravicam, kolektivna drama s zborom in dia projekcijo (Dvorana Delavske zbornice). Torek, 2. VI. 8: Odhod z avtobusi na Bled (celodnevni izlet). Esperantski kongres Danes se je pričel IX. kongres esperanti-stov kraljevine Jugoslavije, ki so prihiteli iz krajev države v naše mesto. Kongres je pod pokroviteljstvom g. bana dr. Natlačena in Častnim predsedstvom župana g. dr. Adleši-ča, v častnem odboru pa so: G. dr. Rozman Gregorij, knezoškof. g. dr. Nedeljkovič Petar, divizijonar, ga. Tavčar Franja, častna dvorna dama g. dr. Samec Makso, rektor univerze, g. dr. Golia Vladimir, predsednik apelacije, g. dr. Majcen Stanko, podban, g. dr. Ravnihar Vladimir, podžupan ljubljanski, g. dr. Sedlar August, finančni direktor, g. dr. Fatur Aleksander, železniški direktor, g. dr. Vagaja Branko, poštni direktor, g. dr. Breznik Josip, prosvetni šef, g. dr. Marn Rudolf, predsednik zveze za tujski promet, g. Keršovan Vekoslav, policijski direktor, g. Jelačin Ivan, pred sednik zbornice T. O. L, g. Sedej Lojze, predsednik Delavske zbornice, g. Prelovec Zorko, predsednik Hubadove Pevske £upe. Spored kongresa Sobota, 30. V. 20JO: Esperantska akademija, (dvorana »Kazine«). Nedelja, 31. V 8: Mala s petjem in esperantsko pridigo. (Uršulinska cerkev na Kongresnem trgu). 9: Razgled in ogled Ljubljane z gradu. 10.30: Slavnostna otvoritev kongresa (Dvorana Filharmonije na Kongresnem trgu). Skupno fotografiranje in skupno kosilo na vrtu »Zvezde«. 14: Delavna seja katoliških esperantistov (Delavska zbornica). 15: Sprehod na Rožnik. 16: Glavna skupščina Jugoslovanske Esperantske Lige (Mala dvorana »Kazine«! Ponedeljek, 1. VI. 8: V. Konferenca delavcev-esperantistov (Delavska zbornica — klubov lokal). 8JO: Delavna seja učiteljev-esperantistov (Mala dvorana »Kazine«). 10: Konferenca slepcev-esperantistov (De lavska zbornica klubov lokal). 10: Ogled »Narodne galerije«, muzeje in magistrata. 14: Izlet v okolico Ljubljane. 15: Nogometna tekma »Napredak« (Bolgarija) proti S. K. »Ljubljana«. (Igrišče »Ljubljane«.) 19: Zaključna taja kongresa (Delavska zbornica). Iz Ptuja _ Skok konja v deroče Dravo. V sredo zvečer okoli 9. ure se je pripeljal z vosom v mesto posestnik Rajh lz Dražene- Na potu ga je spremljal posestnikov sin Polajzar. Ko je voz prispel na Cvetkov trg. se je konj nenadoma splazil ter začel divje besneli. Z vozom se je zeletel v zid, da se je deloma razbil, oba potnika pa je vrglo z voza in sta dobila k sreči ie lažje poškodbe. Konj je v divjem diru zavil proti mestnemu parku, kjer so ga hoteli ljudje ustaviti. Naenkrat pa je spremenil smer in se obrnil proti Dravi ter se v velikem skoku pognal preko ograje ▼ hladne valove Drave. Očividci, ki so opazovali nenavadno senzacijo, so mislili, da je konju odbila zadnja nra, le ta pa je mirno plaval več kakor 1 km daleč do vojaškega vežbališča pontonirjev, kjer je zopet pri Sel na suho. — Jadranska strafta v Ptuju se že prav pridno pripravlja na ovoje veliko jadranske slavje, ob kateri priliki bo razvila svoj prapor, ki ga je odror naročil v Ljubljani. Dne 11. junija ob 15- bo na Florjanekem trgu blagoslovitev prapora, kumovala pa bo najstarejša odborniea ga- Mirka dr. Fennevče-va. odvetnikov« soproga, ki deluje pri odboru že od ustanovitve. Pri svečanostih bodo sodelovala vsa narodna druStva- Po blagoslovitvi bo povorka po mestnih ulicah. Zvečer pa bo slavje v mestnem parku, ki bo ves v morju luči. Sredi Drave pa bo velika ladja, kjer bodo plesalci na SI i ovoje zadovoljstvo. Take pri redit ve Ptuj se ni videl in bo zanimala tudi marsikaterega zunanjega gosta, ki naj ne zamudi te prilike, zlasti Mariborčani. — Na državni meščanski soM sa pletarstvo se bodo letos prvič vršili završni izpiti ter je ministrstvo za trgovino in industrijo imenovalo svojega odposlanca v komisijo g Preslja M. inšpektorja za strokovno iole dravske banovine. Izpiti bodo 17. junija v Pletarni. Koncem leta pa bo v prostorih državne meščanske šole razstava vseh ple-tarskih del. Stric, ki sta ga prišla obiskat dva rtedaka: — Fanta, nerad bi imel pokvarjen obed Predno torej sedemo za mizo, mi povejte, koliko sta si prišla izposodit. ŠPEDICIJA Tli [ D U Ljubljana p t e v z e m a OCABINJENJE PREVAŽANJE vseh uvoznih in uvoznih pošiljk, m to hitro, skrbno tn po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga tn veo Informacijo brezplačno Telefon interurban 34-99. Vilharjeva vsakovrstnega blaga bodisi Kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljano a vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon tnterurbaa 31-57. Maaarv- c 33 (nasproti nove cartnornaoo) kon e> 9 (nasproti tov. kolodvora) Sfran 8 »SLOVBNSKI NAROD«, mobota, 30. maja 19^ Lov na leve ni več romantičen Iz Francije te odpeljejo pred leva, v džunglo in če dobro plačaš Minili so časi. ko so morali lovci na leve tvegati dolgo, nevarno in zelo drago potovanje v Afriko, v kraje, kjer jih je čakala naporna pot bodisi peš ali na konjih v spremstvu množice nosacev. Zdaj eo se modernizirale tudi lovske ekspedicije na leve-Tak lov je seveda 3e vedno precej drag, toda če imaš v Franciji 20 do 25.000 frankov odveč, si lahko privoščiš 5 do 6 tednov trajajočo ekspedicijo v Afriki z vsem udob-stvom. v Franciji so namreč posebne družbe, ki te za ta denar spravijo varno tja, kjer je mnogo levov, poskrbe za prevoz, prenočišče, spremljevalce, skratka za vse, kar potrebuješ. Prepeljejo te s parnikom iz Mar-seilla v Alžir in z vlakom naprej na severni rob Sahare. Od tod kreneš v udobnem avtobusu preko vse Sahare po markirani cesti do Gao na reki Niger. To traja dobrih pet dni- Vsako noč prenočiš v modernem hotelu. Avtobus ima oddajno postajo, da lahko ves čas pošilja poročila o ekspediciju Če se pripeti nesreča, poSljejo na pomoč drug avto. Sicer te pa lahko prepeljejo tudi z letalom, ki leta na redni zračni progi med severno in srednjo Afriko. V Gao si zopet v modernem hotelu in družb« te prepelje v okolico, kjer te skoraj postavi pred leva. Pod okolico je treba seveda razumeli ozemlje več sto kilometrov naokrog. V močvirjih je mnogo zveri med njimi tudi levov. Prej je bilo tu težko prodirati peš celo pešcu, zdaj se pa vozijo lovci z avtomobili do na-pajališč, kjer ostanejo na preži. Ce bi bil tu človek prej sam in bi krogla zgrešila, bi bil seveda izgubljen. Zdaj se mu pa ni treba h-ati. Če ne zadene leva on, ga zadene kdo drugi iz spremstva. Levja koža ti je zagotovljena in če želiš, ti jo pošljejo kar v Pariz, kamor te pripeljejo čez nekaj tednov prav tako varno, kakor so te odpeljali- Ce ti pa ne ugajajo kraji okrog Gao. lahko doplačaš in kreneš s posebno ekspedicijo do Ubange Šari v ekvatorijalni francoski Afriki, kjer lahko streljaš poleg levov še druge zveri, pa tudi slone. Najboljši francoski reporter je dražestna žena, ki se skriva pod psevdonimom Titania Kateri novinar v Franciji je najpopularnejši? Na to vprašanje vam vsak Francoz odgovori, da je najpopularnejša novinarka pod psevdonimom »Titania«, pod katerim je poznajo v Franciji prav tako dobro, kakor slavne filmske igralke. Pravijo ji tudi »žena tisočerih pustolovščin«. Ta sloveča reporterka, drugače dražestna dama, je hči stare francoske častniške rodbine. Običajno mirno življenje ji pa ni ugajalo, kakor njeni sestri, ki išče ženina in hrepeni po mirnem domačem ognjišču. Odšla je v Pariz, kjer je s svojim obsežnim znanjem jezikov in družabno uglajenostjo kmalu postala priljubljena spremljevalka bogatih inozem-cev. Tako je bila po tujsko prometnem uradu dodeljena nekemu japonskemu princu in princesi med njunim bivanjem v Parizu. Takrat je doživela svojo prvo veliko pustolovščino. Nekoč se je odpeljala z visokima gostoma v avtomobilu na izlet. Princ je vozil zelo hitro in za vozil je v drevo, da se je avtomobil razbil. Princ je obležal mrtev, princesa in Titania sta bili pa ranjeni, princesa težko, novinarka je pa lahko še sporočila svojemu listu vest o strašni nesreči, ki je postala senzacija pariških ve-černikov. Tako se je odkril njen novinarski talent. Iz bolnice ni prišla povsem zdrava in nekdo ji je svetoval zdravljenje v nekem češkem zdravilišču, kamor je krenila z letalom. Letanje ji je bilo tako všeč, da je po izlečenju sklenila potovati čim večkrat po zraku. Napravila je pilotski izpit, si kupila letalo in postala prva zračna reporterka Francije. Pri tem je že imela sklenjeno pogodbo z velikimi francoskimi listi. iHed enim pogostih prevratov v Španiji, ko se je že majal prestol Alfonza XIII., je j odletela v Madrid in še v pilotski obleki si ' je izposlovala dostop do najvplivnejših politikov in celo do kralja samega, čez nekaj ur je odletela nazaj v Pariz in francoski listi so priobčili še istega dne o važnih političnih dogodkih v Španiji mnogo podrobnejša poročila, nego bi jih bili mogli dobiti od Ha-vasa ali Reutcrja. Takih prigod iz njenega novinarskega delovanja je dolga vrsta in pariški novinarji jih pripovedujejo z zavistjo. Marsikateremu pariškemu novinarju je težko pri srcu, če pomisli, kako se je odlikovala mlada reporterka, koliko presenetljivih uspehov ima že za seboj. Med vojno v Maroku, kjer so se bili uprli Rifi, je preletela njihove postojanke, čeprav so jo obstreljevali s topovi in srečno prispela do kraja, kjer je imel svoj štab vodja upornikov Abdel Krim. To reportažo bi bila pa kmalu plačala z glavo, kajti domači, ki so se obupno borili za svojo svobodo, niso imeli mnogo smisla za vrtoglavosti pariške novinarke in smatrali so jo kratkomalo za vohunko. Rešil jo je Abd el Krim. Prignali so jo k njemu v šotor, kjer se ni dala odpraviti, dokler ji s pravo nobleso evropsko vzgojenega orijen-talea ni dovolil razgovora. Potem je takoj odletela nazaj z dragocenimi podatki in s tem se je v Parizu še bolj proslavila. Njene reportaže so znane po vsem svetu. Bila je ena prvih žensk, ki si je upala v notranjost Sahare, bila je v Tibetu, in na Kitajskem, potem je pa naenkrat zopet pošiljala poročila z Bornea, Samo ob sebi umevno je, da tudi vojna v Abesiniji ni mogla biti brez nje. Zdaj se je pojavila v Addis Abebi, zdaj zopet na italijanskem bojišču med askari in njeni moški kolegi so kar strmeli. Njena opisovanja italijanskega pohoda so spadala med najboljše, kar so jih priobčili francoski listi. V Addis - Abebi se je pa tudi omofila. Za moža je vzela vojnega poročevalca »Timesa*. Vsi večji listi so zabeležili »ženitovanjsko potovanje« mla dih zakoncev. Ker je bilo že po negusovem pobegu in v dneh, ko so po mestu plenili roparji, je bilo to ženitovanjsko potovanje res originalno. Po poročnih obredih v ka- pelici francoskega poslaništva sta sedla mlada zakonca s prijatelji v oklopne avtomobile ter se odpeljala večkrat okrog mesta, končno sta se pa vrnila na poslaništvo. Tako jc bilo ženitovanjsko potovanje podjetne novinarke, ki se je vrnila te dni v Fran- ! cijo, da se pripravi na nove pustolovščine. Tri bi rade bile kneginje Bratranec ruskega carja Nikolaja n. veliki knez Nikolaj Engalič je imel tri žene Med newyorško gospodo se sadnje dni mnogo govori o >Engaličevi aferic, ki je najboljši dokaz, kako velik ugled uživajo plemiški naslovi v najmodernejši republiki. Knez Engaličev, bratanec ruskega carja Nikolaja II. je živel 40 let v New Yorku in nobene imenitne prireditve ni bilo. da se ne bi udeležil ta 70 letni, toda še vedno elegantni starec s svojim večnim monoklom na širokem, črnem traku. Ena najbogatejših Žen Kalifornje, 3o letna Suzana Bransdorf Elmery Holmesova si je vtepla v glavo, da mora postati knegmja. Ženitveni posredovalci, ki jih tudi v Ameriki ne manjka, so predstavili knezu kalifornijsko kraljico srebra in le-ta je bila takoj pripravljena vzeti ga. čim ga Je zagledala. Nikolaj Engaličev se je namestu žene zadovoljil s čekom, o katerem so zlobni jeziki celo trdili, da mu ni prinesel posebno težkih tisočakov. Vnoveil ga je in 6e vrnil v New Torku. Pred poroko je pa povedal new-vorškim novinarjem, da je bil zakonski mož Afelanie de Lvteuil, ki mu je leta 1922 med otedom dejala; >Nikec, skočiti moram k Šivilji.c In res je skočila, toda tako temeljito, da jo je knez s pomočjo policije več let zaman iskal po vsem svetu. Deset let pozneje je bila njegova zakonska zveza ločena, kajti kneginja M elan i a je bila uradno proglašena za pogrešano. Zdaj po knezovi smrti je pa kneginja Melanie Enga-ličeva naenkrat pisala s francoske rivijere ameriškim oblastem, da zahteva zapuščino po svojem umrlem možu Ta zapuščina bi niti ne krila stroškov za koleke. toda tu g'e za pravico do knežjega naslova, za katerega se potegujeta zdaj Holmesova ln Melanie de Lvteuil. V ta spor je pa nepričakovano posegla še tretja dama, živeča že dolga leta ločeno od sveta v Chicagu in sicer EvelVna Patridge Clavtonova. Le-ta je izjavila; Pred 40 leti je prispel Nikec v VVashington kot legacijski tajnik in imel je nad dva milijona dolgov. V meni je videl dolarsko princeso, ki bi mogla vrniti njegovemu grbu tako lahkomiselno zapravljeni sijaj. Nikec mi je bil všeč. Bila sem bogata, kar sem *e zdaj in rada sem se omožila z njtm.< In ta dama. stara že tako. da ji pač ne moremo prisojati častihlepnosti, niti skomin po knežjem naslovu, je pripomnila; »Namestu da bi se vse tri prepirale, bi bilo pametneje, da se združimo, kajti če je imel pokojni Nikec za seboj burno življenje, naj vsaj smrt prinese mir njegovemu imenu.< Mis Evelyna Patridge Clavtonova je nedvomno med vsemi tremi najpametnejša. Neguš naj M postal pajac Po vladi Texasa, ki je ponudila Hanle Selai9siju v našem denarju blizu 8 milijonov, če bi se hotel mesec dni kazati na tekaškem velesejmu. prihaja londonski impresario Roz Strcmberg s podobno ponudbo. Pri tem bi pa ne slo toliko za samo kazanje, kolikor za skrbno pripravljene nastope tako. da bi abeeinskji cesar ne bil prizadet v svojem dostojanstvu. Roz Sbromberg mu je ponudil 1000 funtov šter-Imgov na teden, če bi hotel potovati po Angliji in nastopat« na gledaliških odrih, da bi ga hodili ljudje gledat. Tako bi zaslužil težke milijone brez vsakega dela-Najprej bd moral nastopiti v londonskem gledališču Albert Hallu. »New York Herald« priobčuje Sbrom-bargovo pismo abesdnskemu cesarju, ki mu je balo izročeno že v Jeruzalemu. Pismo se gHasi: »Trdno uporno, da nam boste oprostili, če eti drznemo povabiti Vas, da bd nastopili na angleških gledaliških odrih ter oorsali angleškemu občinstvu, kaj vse i ste doživeli in pretrpeli med vojno. Dovo-■ Ute, da Vas zagotovimo, da Vaš vusokd prestiž pri tem ne bo prav nač trpel. In ne da bi se drznili ponuditi vam honorar, smo pripravljeni prispevati za abes iraško državno blagajno 1000 funtov tedensko ves čas Vaše turneje po Angliji«. Negus na to pismo še m odgovoril. Koristna žival _ Pomisli, prijatelj, moj pes je tako inteligenten, da se je naučil vstajati vsako jutro ob šestih. — Moj je pa še bolj inteligenten. Vedno, kadar se vrnem pozno domov, skrije pravočasno metlo. Roman in resničnost Iz Budimpešte prihaja zanimiva vest, izipremintjajoča stairi fantastični roman v resnični dogodek. Ko je bila veda o hipnozi še povojih, je izšel zanimiv roman iz umetniškega življenja »Trilbv« in šel je po vsem kulturnem svetu. Junakdnja remena je bila siromašna pariška model-ka in pevka iz Laitinskega okraja, ki je postala 6 pomočjo ha p nože slavna pevka. Poročila se je s pustolovcem, toda glasbenim genijem, ki je s hipnozo pripomogel pevki do slave. Cim jo je pa zapustil, je padla nazaj v svoje tesne, težke razmere. In toa .fantastični roman je postati zdaj v Budimpešti resničnost. Gre za plesalko m pevko E. Kerryjevo, za katero se navdušuje vsa budimpeštanska javnost. In baš v te i pevki in plesalki se uresničuje fantazija avtorja romana »Trilfev« pred 40 leti, toda brez romantičnega ozadja, kakršno je dni pisatelj Trilbv in njenemu hip noti zer j u Svengali-ju. Kertrvjeva je namreč zelo dobra pevka, pa ee ni mogla otresti treme dn pri vsakem javnem nastopu je odpovedala. Končno se je obradila na zdravnika m ga vprašala za svet. Iz tega se ni razvila romantična ljubezen, kakor v romanu med Trilbv in SvengeAijem, temveč je ostal vsak zvest svoji nalogi. Lečenje je trajaJo precei dolgo, toda bilo je uspešno. Zdaj plese in poje Kenryjeva vsak večer s sijajnim uspehom, ko vidi v prvi vrsti v gladabscu svojega zdravnika, ne more pa plesati ne peti, če zdravnika nd v gleda- Filmski igralci in politika Umetnost jc bila vedno mednarodna in v dobrih starih časih je veljalo načelo, da vojaki in umetniki ne spadajo v politiko, žal so se pa razmere izpremenile in sedaj hočejo tudi umetniki opozarjati ljudi nase z več ali manj nerodnim vmešavanjem v mednarodne dogodke. Josefina Baker se je silno osmešila in skoraj onemogočila s svojim proglasom na zamorce in zamorke v začetku italijansko-abesinske vojne. Oni dan je pa priredila skupina filmskih zvezd v HoIlywoodu edinstven miting proti hit-lerizmu. Pridobili so jih za to nemški emin-granti na čelu manifestantov so bili Norma Schearer, Svlvia Sidnev. Merle Oberonova, Barbara Stanwick, John Arthur. James Car-ney. Grudo Marx, Pat O'Brien in Al Jolson. Mitinga so se udeležili tudi guverner ameriške Narodne banke Giannini, škof Cantwell in partner Grete Garbo v njenem zadnjem filmu »Ana Karenina« Frederic March, ki je imel glavno besedo. Znani knez Hubertus von L6wenstein je govoril o zatiranju kulture v Hitlerjevi Nemčiji, Rudolf Breda pa o težkem položaju nemške opozicije. Miting se je zaključil z manifestacijo 40-J filmskih igralcev in igralk. Niso se ga pa udeležile Greta Garbo, Katarina Hepburn in Dolores del Rio. A odsotne so bile tudi vse zvezde francoskega arijskega porekla. Manifestacija naj bi bila izraz simpatij do žrtev nemškega terorja. Nepri- Andre Theuriet: liiitiD Roman I. — No, Kristina požuri se malo. Ura je že enajst, Lechautre in doktor Lans-kfls prideta k obedu. Mudil; se bomo dolgo pri obedu in za zadnje priprave za Jakobov odhod nam ostane samo še popoldne. Saj veš, kako se vedno mudi v zadnjem trenutku. Tako je govorila malS slikarja .Jakoba Moreta, ženica v črn; volneni obleki, živahna kakor pt ca. Na razoglavi glavi je imela deloma že sive lase, spletene v bujne torte. Rokave je imela zavihane do komolcev, da so prihajale še bolj do izraza njene pridne, zagorele roke, roke delavne žene, stoječe pred odprt m kovčegom s platneno prevleko in zajet-n'ma črkama J. xM. Čeprav Moretovi ni bilo še petdeset !et se je zdela mnogo starejša. Zagoreli obraz z močmimi ličnim; kostmi, z nosom na koncu potlačenim in s kratko oglato brado je kazal znake uvele lepo- te in prerane gube, kakor jih imajo kmetje od dela v božji naravi in pehanja, da prežive vso svojo rodbino. Toda te znake starosti so blažile živahne kretnje, zdrav izraz ustnic, vedno pripravljenih k nasmehu, posebno pa ne veneča svežosr oduševljenih modrih, iasirih oči. Njihovi živahni pogledi izpod resastih trepa'nic so izžarevali nežnost rož. Vsak človek je lahko uganil z n-im kakor iz dobrodušnih oči zvestega psa. da se skriva za rrimi globoka udanost in zvesta bre^ITK•'na ljubezen. Kristina se ie do a vila pragu »te-l:c;a in odgovorila nekam rezko: — Eh, tu sem, mali! . Nesoč previdno v naročju sveženj oMeke in perila ie stopaln počasi nao-rej. Bila ;e deWe štVndvaiserib lat. mahne, V-osč^n*^ Dostave po svojem vd^nu kmet/c1 kakor n;ena mati. samo nekoliko bHi um'rfena in ne tako pnjazm. Počisne kretn:e. zatfčliiv in hladen pogled niorrh svih oči. sfisn^ene u^rrce ^sornih ust. redki, na seneh nolizani Tas;°. vse to * 5e da:alo s k'Trem m barv* n'-ert0 obleka videz podeželske sverobFnke. V orfmeri s svoi^v materjo ie kaznfa m^ni živahnosti. nrkr*nos+i in nriiaznosti Odlntifo ie svr»>^ br^me na miz:(n krai kovčega in pokleknila k materi, da i pomaga. —Verjemi mi, — se je opravičevala z zaitegrim langroiskim naglasom, — bolti se nisem mogla požuriti. Komaj sem izpraznila Jakobove predale. Križ božji, koliko stvari ima. Rada bi vedela, aH bo vse potrebovala in kam bomo vse to spravili. —Bodi brez skrbi, vse bo šlo v kovčeg, — je odgovorila mati in jela skrbno polagati sra:ce na dno kovčega. — Glej. perilo sem že spravila v kovčeg, zdaj pa spraviva še robce in nogavice. — Na tucate tih je in vse so svilene, — ie pripomnila Kris^na. — Križ božja, ali ie mogoče, da obrača kristjan sva« dušo k takim malenkostim. Sai Je skoraj greh nositi tako drage nogavice. — Kristina. — k) je zavrnila mati strogo. — tvoj b^at se do vol1' namuči m zasluži tofcko denarja da S3 l"h\'o kupa. kar mu u°ra'a. ^rcer p?* od tebe nač ni zaslužil takih očakov, ka'ti odkar se .ie postaval na lastne noge. te vedno prej mislil nate in name nego nase Ong* otrok. <5e zdae gimnazija a svojima dijaki ter sedaj ob koncu leta z vsemi neprijetnostmi, ki jih dijak v šoli lahko doživi. Saj fant bi se u>čil, om dobro ve, da bo druei dan vpmšan, ve, da ho to odločeno za njegov končni red. Tako trdno je obljubil samemu sebi, da sc bo naučil za usodni dlan, ki ga čaka v šoti. Pa i»vwi ftmolo. ves dan se je pripravljal k učenju, pa tudi morda sedel pri knjijji in vendar je pniSeJ naslednje jutro nepripravljen v šolo. Pa ta nesrečni profesor, takoj ko je »topil v razred, ga je poglodel, na je bil njegov pogled res tako prodfira oč, da s«ta bila s fentom takoj v neprijetnem razgovora. Kaj je tre-Ha "hako iz>pra-ševati maejja tafco rve more ▼«*de*H. ^ je»i fanA, ker rrra je splavala mala matura po vodi, pade4 je. Tri* pripu5čen .___ Kakor bes mu gkniajo te besede v jfLa-va. Fant je iz dobre hiše. Mama skrbna, tudi Stroga, brat močen, budm udari •. • Zakaj bi se izpostavljal, saj je morje blizu, Su4ak, potem pa se vtihotapi na ladjo, Jd ga prepelje v deželo njegovih fantairij. Oobi še wtrp i na tovariša in m ah neta jo na pot... Seveda 4ta pa f*mta le toliko razumna, dla vesita, da brez hrane ne prideHa da4efc. Oral, ki imajo doma mesarijo, ae »liloži s kranjskimi klobac^tni in finimi oV^mačami salami, pač za vsak slučaj, če v Afriki ne prideta takoj do daiteljev in pomaranč. Za mrzle noči vzameta seboj tudi topel koc. Hude skrbi stu icneLi ubogi skrbni -mamici, ko »ta opazili, da sta fanta ivginila-Takoj so se pričele poizvedbe. Sreča je pa hctela, da je baš drugi dan po pobegu pri-*!a v Kočevje na obisk k begunčevi mamti gospa iz Oelrrc. Ta je povedala, da je videla fanit-i v blžim Delnic, kako sta si še prod odhodom v daljni svet ogledovala veselico Takoj je bilo naprošeno orožn*-štvo, da mlada begunca prime te*r ju vrne staršem. da m rrič hudega in da izvira njegova bolezen samo iz utrujenosti. Morda je nes tako. Ne vem pa. kako bom preživela ta čas. če pornislrim, da bo oddaLen nad dvesto šestdeset milji od nas v kraju, kjer ne pozna žive duše. K sreči poj-de Terezija,z njim. To je s srcem in razumom bogato obdarovana žena in na njo se lahko zanesem. Obožuje Jakoba, srtrejđ mu bo m bdela nad njegovim zdravjem. In če bi se kaj pripetilo. — Ce ga ima tako zek) rada, če jo uboga, — je menila Kristina. — bi ga morala že davno posvariti, naj se tako ne peha. Pred poroko je bil povsem zdrav in šele zadnje leto je začel tarnata, da mu nagaja srce. Saj pa tndii ni čuda. brez n.wh ni brlo nobenega bala. nobene pojedine. 2ivelo se je na široko nogo m mož ie izčrnal svoie zdravje, da je moičel krita vse stroške. — Drži jezik za zobmi! — je zakričala ma«tJi. — To, kar govoriš, ni niti prav niti pravično. Nikoli nisi znala razumeti in ocerritii svojejej brata Kadar se zatopi v sUkarstvo, ne pozna nikogar in dela do izčrpan ia svojih sil. Terezije ne zadene Dri tem nobena krivda in ti. — Kristina, nobožno dekle, b; morala imeti več usmiljenja v svoj sodbi 6 Sfev. 123 »SLOVENSKI NAROD« »obola. SO. maja 1030. Stran 9 99 SLHUIJH JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BAIKA v LJUBLJANI, C—porta tzUca štev. 12, telefon štev. 217*, 227* Pođrninlcet BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD IN SPLIT Ekspozitura ▼ Maribora, Aleksandrova cesta 6* MALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Dir S.—, beseda 1 Din, davek S Din, preklici Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov sa mala oglase ne priznamo *§Azno Beseda 50 par, davek 8.- Din Najmanjši znesek 8 Din »BUFFETt S. J. Jeraj Ljubi java Sv. Petra c. 3S. toči prvovrstna ter garantirano pristna vina in žganje po sledečih konku renčnili cenah čez ulico: Haložan beli ltr. Din 7- Moiancgar sladki ltr. Din 5-S"l>ko črno ltr. Din 8.- Cviček Ur. Din 9- R'z'inLT ltr. Din 9.- Muskat silvanec Ur. Din 12.-Jabolčnik stari ltr. Din 4.-Ž^anje: TrojMnovec Slivovka Brinjcvec Pri večjem popust ltr. Din 22.-Itr- Din 24.-ltr. Din 32.-odjemu primeren Cenjenemu občinstvu se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela Ma?n Josip, soboslikar in pleskar Ljubljana TVolfova ul. 12 — Tel. 30-68. oblekh: za birmance eelo lepo izdelane ter vsa dru-Ca oblačila delite najceneje in v največji izbiri pri Preskerju, Sv. Petro ce?ta 14. fi. K. GRAFOlioa IHK0SOF N. Sad-fucki v Liubl'ani. Sprejema vsakodnevno: 9—12; 14—19; Naslov: Ljnbbana, hotel Slon. soba ra. 1671 5U par entlaoje ažuriranje vezenje zaves, perila, mono^ramov. gumbnic Ve'ika zaloga perja a 6.75 Din. »JuLijanat, Gosposvetska 12. l/T RAZPRODAJ AMO : avtomobile trgovski kamionet. 800 kg, porabi 10 litrov, dvosedežni pogovorni potniški 9 lt malo »tiri-sedežno limuzino. Dobro ohranjene ESSEX. Rugby. Vi vasi x. Rezervne dele RENAULT, pO smešno nizkih cenah. Sikor. Cesta na Rožnik 19. 29 R. ELEKTRIČNE INSTALACIJE za luč, moč, signale in vsa v stroko spadajoča popravila Vam izvrši solidno Ivan Mihelčič elektrotehnično podjetje Ljubljana, Borštnikov trg JL tel. 37-04. /35. R. DAMSKIH SLAMNIKOV krasna izbira po pretirano nizkih cenah. Salon >La femme Chicr Šelenburgova 6- I. nadstropje. 1GS0 PRODAJA KOŠNJE. I. Knez iz Ljubljane bo prodajal v nedeljo 31. maja 1936. travo za obe letošnji košnji. Prodaja se prične jb 2. uri popoldne pri Ančni-kovem kozolcu v Spod- Šiški. 1657 Priporoča se KOŠAK IVAN slikar In pleskar Ljubljana GORUPOVA ULICA 4. STAVBNA PARCELA na Jezici na prodaj. Naslov pove uprava »Slov. Naroda* 1^72 POSESTVO V KOČEVJU ugodno na prodaj. Elektrika, velik vrt, vse pri t i kl i ne. Naslov: Jam-5ek Marijan Kočevje. 1662 ŠTAJERSKO KOPALI&CE GLEICHENBERG neprekosljivo za zdravljenje katarja, naduhe nabuhlosti in srčnib bolezni. Edinstvena klima, priznani zdravilni vrelci, naravne osliikovo-kislinske kopeli, pnevmatične celice in in-halatorjL —Sezona maj-septem-ber Polna penziia po 6 S. Prospekte pošilja zdraviliška komisija. 24-R. I-a CREšNJE sveže, črne, rdečo x> 4 do 4.50 Din kg, v košarici po 30 kjr pošilja franko postaja G. Drecheier Tuzla. 1635 1 KUPIM OPEKO rabljeno, zidno in strešno, večjo množino kupim. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod s-Opekas 1623 TOVORNI AVTO 4 tonski malo rabljen 6 prikolico na eno os kupim. Ponudbe s popisom na Raoul Peterka, Murska Sobota. 1640 1 PRODAM 1 ŽIMA NA VELESEJMU. ki je res lepa in poceni ln jamčim «anjo le samo jaz. Oglejte si v paviljonu E v zunanjih prostorih. Se najlepše priporočam. He-nic Stanko, predilnica žime, Ljubno ob Savinji. 1670 ■ POUK 1 STROJEPISNI POUK (po desetprstnem sistemu) za začetnike in izvežbance. Večerni tečaj. Učna ura znižana na 2 Din. Vpi-sovanje dnevno. Pričetek novega tečaja 4. junija. Christofov jČni zavod, Domobranska c. 15. 1026 TRAPISTOVSKI SIR (polnomaeten) od 5 kg naprej pošilja po povzetju poštnina in odpravnina prosta po 14 dinarjev kg. Mlekarna Rudolf Bam-bach. — Srpska Ornja, dunajska banovina. 1607 Na drobno! Na debelo! Najceneje in najbolje kupite vse prvovrstne motvoz, žimo, volno, afrik nepremočljive konjske . plahte itd« samo pri Prvi kranjski vrvami in s konopnino IVAN N.ADAMIČ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 31. Tel. št. 2441 MARIBOR, Vetrinjska ulica št 20. Tel. št. 2454 CELJE: Kralja Petra cesta št. 33 NOVOST ZA DAME! Vljudno sporočam, da izvršujem trajno ondulacijo na najnovejšem aparatu, katerega električna napetost znaša samo 24 voltov in je s tem podana največja varnost tudi najbolj občutljivim damam. — Garantiram trajnost za vsake lase. Frizerski salon RAK AR LJUBLJANA — PREŠERNOVA UL. 7. poleg glavne pošte — vezni vhod. NIZKE CENE dvokoles, otroških-igraČ- nih-invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. Cenik franko. »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka cesta 4. Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta štev. 26. BODOČNOST }e za vas NEZNANA DEŽELA e« kapate aj—ai a%H>«jako pat, m •aapak pttate astrologu, ki bo mesmotijtr ia aoaealirv voda-k Vaie Ovl je*»j-ake avečet Gotovo m Vim j9 U decodfio, ae ete priHi v neznan« kraje, kjer niste poznali eest ia poti. V take j« podotaja »e niste nrapoataii gol«-*im »Juraju ka predali tamni u go^u. o»-_, temveč ste povprašali kakega domačina, d* Vam p *n k i in kara? Zakaj bi a« povprašali, kadar gre z* vač-e najbolj satt-ijeuu sn v nj«, ta Vate bodočnost? ZaA.i, tavate t aofoeeeeea' aa Motntn« bod t« po nftzaaaih p<»«h irvljenja, ko pa hi tcb-dar raii dosegla srečo, ljubezen ia Mageetaaje. Kevaxnoet pa j<\ da *M to »pretite in Vam ar^a nit-^« zadnji hip. Ta Vas morda cika bogata, Iju-beta. ieoa, ta Vaa čaka k]*. Vani daa nam pošta prir«aa d*^k*ze naitga dHa » ta-oaJih kBjentoV. IYoerim, čitajte!: »Za v^hieo VaAega cenjenega J >:nta, s otuvm aa »tad*j epa trvljenja in moje p^ihoaonlJTe, ae Vam naprierčaeje raiJMJero. V»a VsAa poe^-irila in nasveti ao za mx'jo 1 mojepa aahTalj«j< dofinost žirljenjsko razni. Sem zele T-»*-n«>n, ker »o tm* VaS« na.jKxvo.ii tzpoinjuj«jo. CudLm »* aamo, kake ste ti-o-podati tako tofefl opis mojega prešlega tirlj^aja ia n,o :» nousrpehor. Sedavj vero. ko »o se zaf-ele VaSe nat>ovrdi njevati, kdo je moj vodnik na moji bo-lci ti v I jen al. i p, - . Da, Vam pimneoo ixra«im zahvalo, m« je najpotd ti tki mepok, ki sem ga doaegei v prellm l