o=                                                                                                                                      —p
Štev. 2.                        V Ljubljani, l.svečna 1913.                   Leto XIV.
Voznikove pesmi.
Pesem o vetru.
L  0, hiter si, veter, a hitra še bolj      Pa kakor ta vranca, veliko še bolj
I  sta vranca čila oba,                           življenje to moje hiti, hiti,
I   kot z bliski vihar gre čez goro in dol,   da komaj dohaja ga žalost, radost,
1  in daleč za njima griva vihra!          ha, daleč so zadaj skrbi.
B                           Pa kaj mi vsa žalost in vse skrbi
¦ <^v_ ,"">            in radosti sladki napoj,                             (^v^*5^
¦ ^^sžBž-^'            hi, vranca, hi, hitro, naj gredo skrbi,        ^^&g^J
¦         |                   samo da sta vidva z menoj!                             |
I         '                          Pesem o cesti.                          j
K       \                    Bel si, moj dom, kakor hišica v vasi,               \
H        i\[                  ali si velik, prostran, ves visok —                  |
¦        KM                     cesta, ti dom si mi, ti domovina,                        ^ W        lll                     ti si mi mati, jaz tvoj otrok.                                 ||
I        II11                  In žica brzojavna na drogih                            /111
H      \[^)                cele dneve brni, brni,                                   v^
W      (±S)                 veter od nje gredoč se poslavlja,                   ^2?
*                             daleč v tujino hiti.
2
—<-.    26    '*—
Čuj, še žica brni, brni,                     Hi, v tujino, v daljni svet,
ali žica govori, govori,                     tam bomo služili dvajset let,
v daljo za glasom strme mi oci,      tudi tam cesta je bela vsa,
kakor s prstom kaže mi v svet.       o, tudi tam domovina moja.
Dan.
gg    H         Od treh do večera,                                   §§]    gj
od treh do vecera,
|g              od treh do večera nam solnce gori,                |||
od treh do vecera nam klas zori, od treh do večera.
Od tega je nekaj za moja konjička, od tega je nekaj za mene, a z drugim, a z drugim si hišo zgradim vrh gore zelene!
Od treh do večera,
od treh do vecera
navozim si kamenja sivega,
na gori zeleni si hišo zgradim,
da enkrat pod svojo vsaj streho zaspim.
Zadnja.
0, Gospod, ozri se nazaj, preglej in preštej pota moja vsa: mnogo sem vozil po kamnu, po gladkem, mnogo sem vozil v dol in breg, ni čudo tedaj, da mnogo zavozil v           sem tudi vstran in vprek.
Ozri se zdaj name, Gospod, potolaži v srcu si name jezo I               in veliko daj mi odvezo:
zadnjič navzdol gre moja pot!
Cvetko Gorjančev