IZ CELJA... Celjski taborniki na partizanskem poliodu Združenje tabornikov Slovenije bo v dneh od 20. do 27. avgusta priredilo ve- lik partizanski pohod v Kumrovec, zdru- žen s IV. zletom ZTS. Na tem pohodu bodo taborniki spoznali pot in borbo svojih vzornikov-partizanov; ti bodo sa- mi pripovedovali o svoji borbi, ko jih bodo spremljali po poteh slavne XIV. divizije skozi kraje, kjer se je boril Kozjanski odred. V ta pohod se bodo vključili tudi celj- ski taborniki skupaj s taborniki iz Hrastnika in Kopra. Odhod izpred Slandrovega trga bo v nedeljo, dne 19. avgusta ob 10. uri dopoldne. Odred bo- do vodili taborni vodja Ambrož Martin, načelnik W611e Rudi in taborovodja Rendla Igor. Preko Jurkloštra in Kozje- ga, kjer bodo prenočevali, bodo končne prispeli v Kumrovec, cilj partizanskega pohoda in IV. zleta, kjer bodo v dneh 26. in 27. t. m. glavne prireditve tabor- nikov iz vse Slovenije. Izhodišče za pohode ostalih taborni- kov so Šmarje, Grobelno, Laško, Rim- ske Toplice, Breg, Sevnica, Blanca in Videm-Krško. Kolone kolesarjev bodo krenile na pot iz Stranja in Brežic. V Kumrovcu se te dni skrbno priprav- ljajo na sprejem tisočev tabornikov iz vse Slovenije. V torek, dne 14. t. m. je odšlo pomagat tudi okrog 20 Celjanov, za pohod sam pa je prijavljenih nad 100 tabornikov, ki bodo v prijetni druž- bi s Hrastničani in Koperčani med pot- jo uižvali krasote narave. Ob glavnih slavnostnih dneh 26. in 27. avgusta bodo v Kumrovec vozili tu- di avtobusi. Tako bo omogočeno priso- stvovati prireditvam tudi tistim, ki se ne bodo mogli udeležiti partizanskega pohoda. NEPRIMERNA ŠALA V TOVARNI EMAJLIRANE POSODE V Tovarni emajlirane posode je med delovnim časom ponoči zaspal Miha Kosec. Namesto, da bi ga navzoči pre- budili in opozorili na disciplino, so se v svoji nagajiv osti lotili šale. V hlače so mu vtaknili večji kos papirja in ga zažgali. Kosec se ni takoj zbudil, tako da se je vžgala tudi obleka. Prisotni so ogenj pogasili z vodo šele takrat, ko se je zbudil in so videli, da je ves zmeden. Zaradi hudih opeklin so ga morali odpeljati v bolnišnico. Tako so povzročili precejšnje stroške, ki jih bo moral plačati povzročitelj. KAJ JE S PLOTOM NA GLAZIJI? Celje, ki se spreminja v vedno lepše in skrbno urejeno mesto, še vedno kva- rijo razni objekti, kot na primer plot na nogometnem igrišču Glazija. Ta plot je star, deske pa so trhle. Za popravilo bi bilo p>otrebno precej denarja. Nujno bi bilo, da bi celjska občina prevzela v svojo oskrbo vse športne objekte, kot je to v drugih mestih. Seveda je to le- tos zaradi pomanjkanja finančnih sred- stev nemogoče, toda v i>rihodnje bi bilo dobro poskrbeti tudi za športne objek- te, da ne bi kvarili zunanji izgled me- sta. O VISOKIH CENAH UVOŽENEGA BLAGA PRI »VOLNI« Pred nedavnim smo objavili v našem listu članek, kjer je naš dopisnik kri- tiziral visoke cene uvoženega blaga. Pri trgovskem podjetju »Volni« so nam pojasnili, zakaj je prišlo do tako visokih cen. Že sam način nakupa bla- ga je nepravilen, ker je bila izklicna cena blaga že določena, pa tudi način avkcije ni primeren, ker to cene le zvišuje, kar gre seveda v breme po- trošnikov. Način nakupovanja uvože- nega blaga so kritizirali tudi v dnev- nem časopisju, vendar vse kaže, da je bila prva kritika zaman, ker so se pri novi pošiljki uvoženega blaga ponovile iste napake. S takim načinom prodaje se ne strinja tudi trgovsko podjetje »Volna«, ker ve, da je to v škodo po- trošnikov. Znano je, da so cene tekstilnega bla- ga v glavnem nižje kot v drugih me- stih, saj je n. pr. cena uvoženega blaga v Celju za 40 dinarjev nižja kot v Za- grebu itd. Nekateri so kritizirali reklamne na- pise »uvoženo« na izložbenih oknih. Pri trgovskem podjetju so mi pojasnili, da se morajo iz komercialnih ozirov poslu- ževati reklame, saj se je v še večji meri in na mnogo bolj nemogoče načine po- služujejo tudi v drugih mestih. In končno še: zakaj piše v izložbenih oknih naylon namesto pravilno nylon? V trovskem podjetju so povzeli napis naylon, ker je bilo tako pisano na bla- gu, ki so ga prejeli iz Italije. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor Krompir 10—14 (16—20), čebula 50—60 (60), česen 60—80 (120), fižol v 75, fižol novi 50, fižol v stročju 30—50 (40—55), solata 40 (40—70), cvetača (100), špinača (100), radič (40), korenček 45—50 (60 do 80), peteršilj 25—60 (75—100) pesa 25 (30—40), jabolka 34 (30—45), hruške 46 (30—60), slive 40 (40—60), breskve 100 (120—150), grozdje 50—100, lubenice 36—40, din je 60, čajno maslo (450 do 550), rozine 400, mleko (32), skuta (120 do 140) zmetana (200), med (400), ko- koši (350—550), piščanci (150—300), ku- mare 18—20 (20—25), za vlag. 50 (80), paprika 50—55 (60), paradižnik 45—50 (50), borovnice (75). KRONIKA NESREČ V času od 4. do 11. 8. 1956. je bilo rojenih 26 dečkov in 35 deklic. Poročili so se: Fortunat Kavličnik, nameščenec in Angela Krajnc, nameščenka, oba iz Celja. Aleksander Skale, stroj, ključavničar iz Štor in Hedvika Arlič, nameščenka iz Hrastja. Ivan Pišek, po- ljedelec in Terezija Škoberne, gospodinjska pomočnica, oba iz Celja. Bogomir Orter, kroja- ški pomočnik in Rozalija Kos, krojačica, oba iz Celja. Ivan Hudournik, delavec iz Arje vasi in Pnvlinn Knndušar, gosnndinja iz Creta pri Celju. Stanislav Rep. delavec in Frančiška Fideršek. gospod, pomočnica, obn iz Celja. Stanko. Frnnc Rat^i. el-ktroinstalater iz Ce- lia in Jo5ef» Illadin. nčifelMPa iz r>"hja pri Planini. T5n?idnr »ToSol. bon^n; nsln7henec in Mariin Hočevar, bančna uslužbenka obn iz Ce- lja. Ivan Veber. delavec iz Celja in ložefa Ur- leb skladiščna delavki iz Beloveea. Josin. Kari Jaklič trgovski^ pomočnik in Marija, Silvestra Fabjan, nameščenka, oba iz Celja. Umrli so: Gregor Operčan, kmečki sin iz Savinje pri Ljubnem, star 23 let. Lidija Vouk, otrok iz Celja, stara 3 mesece. Rosana Vodovnik, otrok iz Ložnice pri Celju, stara 20 dni. GIBANJE PREBIVALSTVA Pelavca na drž.^osestvu v Arji vasi Andreja Lebanal je v hlevu brcnil konj. Poškodba, ki jo je utrpel Leban, je bila tako huda, da je Leban kmalu nato umrl. V pretepu je bil z nožem zaboden v prsa Mirko Očko iz Vrbišnice pri Humu ob Sotli. Nežo Mlakar iz Podplata je na cesti podrl kolesar. Pri padcu je dobila rano na glavi in utrpela pretres možganov. Pri gradnji je padel štiri metre glo- boko Jože Jurenec iz Smartna ob Paki. Zlomir si je nogo. Pri vožnji je prišel pod voz Anton Pere iz Liboj. Dobil je poškodbo na glavi. Pri delu je padel s stavbe več metrov globoko Adolf Strašek iz Celja. Zlomil si je obe roki. Vzroki težke prometne nesreče PREKORAČENA HITROST, VINJENOST MOTORISTA IN VOŽNJA PONOCi BREZ LUCi Štirinajstega avgusta, ponoči je pri- šlo na cesti prvega reda Celje-Ljubljana v Gotovljah do težje prometne nesreče, ki je terjala eno smrtno žrtev. Dva voznika vprežnih vozil sta peljala proti Celju hlodovino. Oba sta imela sicer luč, vendar ne na predpisanem mestu. Zadnji voznik, v katerega se je zaletel motorist Janez Kovač iz Žalca 34, je imel luč na prednji strani med kolesi, tako da bi je vozniki, ki bi pripeljali z zadnje strani, ne mogli opaziti. Vprež- no vozilo je upravljal Jože Zagožen, star 43 let, iz Ljubnega ob Savinji. Boršič Anton iz Žalca se je peljal na zadnjem sedežu motorja. Bil je v družbi s Kovačem do tretje ure zjutraj. Ker je vozil motorist brez luči in verjetno v vinjenem stanju, ni pravočasno opazil vprežnega vozila in se je zaletel v nje- gov zadnji levi del. Trčenje je bilo tako močno, da je Kovač obležal takoj mrtev z razbito glavo, Boršič pa je dobil težje poškodbe, tako da so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Materialna škoda na motorju znaša 100.000 dinarjev, na vozu pa so le manjše poškodbe. Do težke nesreče je prišlo zaradi pre- koračenja hitrosti, delne vinjenosti mo- torista in zaradi vožnje v nočnem času brez luči. Tudi nepravilno nameščena luč na vprežnem vozilu je delno pripo- mogla, da ni motorist pravočasno opa- zil voza. Spet žrtev Velenjskega jezera Pred nekaj dnevi se je odigral v Ve- lenjskem jezeru spet tragičen dogodek. Sestri, Pristovšek Zofka in Martina, sta se v popoldanskih urah kopali v jezeru. Ker ni znala nobena dobro pla- vati, sta se sprva držali bolj obale, vendar je mlajša sestra Zofka kmalu zašla v pregloboko vodo in se pričela utapljati. Takoj se je pognala za njo, z nalmenom, da jo reši, njena starejša sestra Martina, vendar sta obe izginili pod vodo. Bližnji kopalci so takoj priskočili na pomoč in so v kratkem času izvlekli iz vode obe žrtvi ter jima nudili vso pomoč. Z umetnim dihanjem jim je uspelo rešiti le mlajšo sestro Zofko, dočim starejši Martini kljub hitri zdravniški pomoči ni bilo več pomoči. Dogodek je povzročil v Velenju in okolici mnogo razburjanja in žalosti, saj je bila pokojna znana kot pridna in priljubljena nameščenka. Vprašamo se, zakaj pristojni organi ne i)odvzamejo iK>'trebnih ukrepov, da bi na vidnih mestih postavili opozoril- ne znake, kje se lahko kopljejo ne- plavalci, ker ta nesreča ni več prva, saj je v zadnjih letih to jezero zahte- valo že 9 smrtnih žrtev. (-ič) 60-letnica Mozifshe koče na GoUeh Kdo od Celjanov ne pozna najbližje prave planinske koče nad prelepo mo- zirsko ravnjo, nad podgoltskimi kmeti- jami, pod sedlom na Loki nad Boskov- cem in Medvenjakom! Letos je poteklo 60 let, odkar jo je zgradila Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva. Nastala je torej v prvih letih slovenskega planinstva in predstavlja eno izmed zibelk slovenskega delovanja na planinskem področju. Kaj vse je doživela! Pred prvo sve- tovno vojno zagrizeno borbo slovenske- ga človeka, ki je od devetdesetih let prejšnjega stoletja do prve svetovne vojne zavzemal v svojih gorah postojan- ko za postojanko. Po prvi svetovni voj- ni razmah slovenskega planinstva, ki se je odražal tudi na njej, saj je bila prvič povečana že leta 1920, čez dobrih deset let pa drugič. Iz Loke je bila preme- ščena na razglednejšo točko in zaslovela kmalu kot ena najlepših smučarskih postojank, v bližini katere so prirejali mnoge smučarske tekme, zadnja leta pred drugo svetovno vojno pa vsako- letne tekme za Meštrov pokal na ime- nitni progi v Zaloki za Kalom in Bo- skovcem. Med okupacijo je postala leta 1944 žrtev neizprosne borbe med nemškim okupatorjem in legendarno XIV. divi- zijo Borisa Kidriča. Mnogo je grobov v Podgoltah in na Medvedjaku. Po osvoboditvi je že poleti 1945 sku- pina celjskih planincev in smučarjev postavila zasilno zavetišče nedaleč od pogorišča stare koče. Naslednje poletje je 19. avgusta 1946 PD Celje začelo z obnovo Mozirske koče in to s prosto- voljnimi delavci. Jeseni 15. novembra 1946 je bila obnovljena Mozirska koča, kot prvi po osvoboditvi obnovljeni pla- ninski objekt. Letos bomo torej prazno- vali tudi 10-letnico te nove koče, ki pa ni imela sreče. Dne 6. julija 1950 jo je zajel gozdni požar in je v kratkem času do tal pogorela. Dva dni po požaru je »koča-« že spet obratovala pod šotorom, tri tedne nato pa v baraki, postavljeni na mestu po- stojanke iz leta 1896. Ta baraka je spre- jela do 60 gostov in delavce, ki so 14 dni po požaru že obnavljali pogorelo ko- čo in jo do zime spravili pod streho. Naslednjega leta, poleti 1951, je bila že otvorjena nova Mozirska koča, večja in lepša od vseh dotedanjih. Leta 1954 je bila na mestu prvotne koče iz leta 1896 zgrajena še smučarska depandansa in postavljen daljnovod, ki je oskrbel z elektriko planinsko naselje, istočasno pa pospešil elektrifikacijo Podgolt, Lepe njive, Smihela, Prečne in drugih naselij. Danes Golte ne kažejo več tistega lica kot pred letom 1950. Šestdeset hektarov gozda je pogoltnil požar. Ven- dar čas bo to rano zacelil, Mozirska koča pa bo še naprej priča ne samo gospodarskega, marveč tudi kulturnega potenciala slovenskega planinstva. Nič manj kot 10 objektov je v 60 letih v tem brezvodnem kraju postavila planin- ska organizacija. Za to ne zadostuje de- nar, treba je volje, veselja, idealizma in smisla za tvornost, s katero se je v svojem narodnem gibanju naš narod tudi uveljavljal in to v spopadu z nad- močnim nemškim in italijanskim tek- mecem. Naj bo zgodovina Mozirske koče vedno živ spomenik vseh dobrih izročil savinjskega in slovenskega človeka! V Vojniku niso omagali Avto-moto društvo v Vojniku je bilo pred leti eno izmed najboljših avto- moto društev v Sloveniji in vse kaže, da bodo to priznanje v kratkem spet opravičili z aktivnim delom. Zdaj že približno pol leta s prostovoljnim de- lom popravljajo zastareli avtomobil, v društvo pa so vključili 95 članov; ven- dar jim je za uspešno delo potrebna manjša denarna pomoč. Kljub težavam si vztrajno prizade- vajo obnoviti nekdanje delo v samem Vojniku, ustanavljajo pa tudi avto-mo- to krožka v Dobrni in na Frankolovem. Prav bi bilo, da bi jim pri tem pri- zadevanju pomagale občinske politične organizacije in občinski ljudski odbor, čeprav jim bo po možnostih skušal po- magati iz trenutnih težav tudi Okrajni odbor Ljudske tehnike. S takšno po- močjo bi se tudi v vojniški občini lahko začelo uspešno razvijati splošno teh- nično izobraževanje, ki vsekakor ne sme ostati zgolj samo v vzgoji šofer- jev. Med mladino je zanimanje za so^š- no tehnično vzgojo, treba jih je le pod- preti in tudi v tem predelu celjskega okraja ustanoviti društva Ljudske teh- nike, v okviru katerih bi osnovali raz- ne krožke. K temu pa bo z dobrim de- lom lahko prispevalo v zadetku pred- vsem tamkajšnje avto-moto društvo. ... IN ZALEDJA V Dobrni so odprli blatno kopel v ponedeljek so v Dobrni odprli že dolgo pričakovano blatno kopel, novost, ki utegne veliko pomeniti za bodoči razvoj tega že sedaj slovečega zdravili- šča, zlasti še, če bo zdravstveni učinek res tolikšen kot pričakujejo. Zaenkrat bodo v novi kopalnici zdravili le žen- ske bolezni. Kopalnica obsega pet specialnih ka- bin in druge pomožne prostore v novo- zgrajenem delu. V prvi Ijabini gre pa- cient skozi »mokro masažo« (s ix)močjo pritiska zraka po gumijastih ceveh), v drugi ga obdajo z rumenim .blatom (bentonit iz Stor), ki ga kuhajo v po- sebnih kotlih, v tretji kabini imajo črno blato, v četrti sol j eno termalno vodo in v peti dovajajo zrak pod vodo. Po- samezna kopel traja po 20 minut, vsa kura pa F>et dni. Kopanje je pod nad- zorstvom zdravstvenega osebja. Med gosti je v Dobrni veliko, zanima- nje za nove kopeli, saj je to nekaj no- vega pri nas. Za eno kuro računa upra- va 300 din, kar ni veliko, če upošteva- .mo stroške. Saj morajo za črno blato dovažati šoto z Ljubljanskega barja. V Dobrni so letos zgradili še vrsto drugih kopalnih kabin, in sicer po si- stemu dveh slačilnic in avtomatičnega praznjenja vode. Na ta način gre ko- panje mnogo hitreje, ker prištedijo čas za slačenje in oblačenje ter praznjenje kabin. Gostom so ustregli tudi s kavči v kabinah za oblačenje. IGRALSKA DRUŽINA IZ MATK POD MRZLICO Igralsko družino iz Matk pod Mrzli- co so ustanovili pred petimi leti in to na pobudo Likovičevega Štefka, ki je med najbolj vnetimi sodelavci. V teh petih letih so naštudirali in igrali pet celo- večernih iger in dve enodejanki. Zad- nja Igra je bila »Pesem s ceste-«, ki so jo igrali na prostem. Z njo bodo go- stovali v Lučah in to ob priliki, ko bodo matnski gasilci imeli skupni izlet v Lo- garsko dolino. Edina težkoča, ki jo ima- jo je, ker nimajo svoje dvorane. Upajo pa, da bodo spomladi začeli z dogradi- tvijo gasilskega doma, kjer bo tudi dvo- rana. In takrat bo kulturno delo v Mat- kah še bolj zaživelo. K. P. ŠOŠTANJSKE CESTE DOBIVAJO NOVO LICE Menda zadnja leta ni bilo v Šoštanju sestanka, na katerem ne bi obravna- vali tudi pereče vprašanje glavne ceste, ki vodi skozi mesto. Letošnjo pomlad pa so krepko za- grabili za delo in so cesto od Zdrav- stvenega pa do Kajuhovega doma že tlakovali, z deli pa še nadaljujejo proti termoelektrarni. Ob cesti pa bodo lei>o urejeni zeleni nasadi. Delo izvaja kva- litetno gradbeno podjetje Gradbenik iz Šoštanja. Potrebno bi bilo preurediti tudi jav- no cestno razsvetljavo, vendar vse kaže, da ne bo letos v ta namen dovolj fi- nančnih sredstev. (-ič) SODELOVALI BODO NA REPUBLIŠKEM TEKMOVANJU Najboljši traktoristi in kmetijski strojniki celjskega okraja bodo 1. in 2. septembra sodelovali tudi na republi- škem tekmovanju traktoristov in stroj- nikov. Tekmovanje bo v Ptuju, pome- rili pa se bodo predvsem v sposobnosti upravljanja vozil in v kmetijskem delu. ROJSTNO HISO PARTIZANSKEGA PESNIKA KAJUHA BODO OBNOVILI 2e dalj časa so v Šoštanju razprav- ljali o nujnosti popravila rojstne hiše pesnika Karla Destovnika-Kajuha. Hiša v takem stanju kot je danes, nikakor ni v ugled mestu, saj ob vsakem deževju lije voda po zidovih, ker je ostrešje že docela uničeno. Občinski ljudski odbor je sedaj pod- vzel potrebne ukrepe, da bo Kajuhov dom še v tem letu obnovljen na zunaj, preureditev notranjih prostorov pa bo- do zaradi pomanjkanja finančnih sred- stev izvedli kasneje. IZ NAZARJA Kakor povsod drugod, tako tudi pri nas primanjkuje stanovanj. Zato sta se uprave Gozdnega gospodarstva in LIP odločili zgraditi več stanovanjskih po- slopij. Eno od teh bo že do jeseni go- tovo. V njem bodo štiri družinska sta- novanja in štiri sobe za samce. Do kon- ca septembra bo stavba sposobna za vselitev. V bližnji Prihovi taborijo otroci pad- lih borcev, katere je poslala sem ZB iz: Maribora. To je že tretja izmena. Otroci so z vsem zadovoljni, posebno še s ko- panjem v bistri Savinji. IZ SLOVENSKIH KONJIC Mladinski komite je nameraval ta mesec pripraViti poseben seminar za člane vodstev mladinskih organizacij. Vse kaže, da tega v letnih mesecih ne bo mogoče opraviti, ker so mladi ljud- je sedaj večji del pri raznih tekmah v plavanju, na nogometnih igriščih, iz- letih itd. Zato so sklenili, da bo semi- nar šele v prihodnjem mesecu, dva dni skupaj. Na programu so razna preda- vanja o delavskem upravljanju, go- spodarskih vprašanjih občine, o sode- lovanju z ostalimi organizacijami, me- todi dela mladinskih organizacij itd. Občinski sindikalni svet bo v krat- kem sklical posebna i>osvetovanja sin- dikalnih aktivov v Zrečah, Ločah, Vi- tanju in Konjicah, na katerih bodo obravnavali naloge zadružništva in razna druga vprašanja. Nedavno so se o tem pogovorili že člani predsedstva* ki so obravnavali še razna druga vpra- šanja o delu organizacij. Spitalič s svojo bližnjo okolico je» razen TX)dročja Vitanje, edino večje območje konjišče občine, ki še nima električne napeljave, ki jo priprav- ljajo že nekaj let, saj so že postavili drogove za glavni vod. Zato ni čudno* da se o tem vprašanju vedno razprav- lja na vsakem sestanku. Na zadnjem sestanku volivcev so izvolili tudi ne- katere nove člane v elektrifikacij ski odbor. Računajo, da bodo v prihodnjih letih le prišli na vrsto, kar si prav go- tovo tudi zaslužijo. Vsekakor pa bodo potrebna precejšnja sredstva tudi za lokalno omrežje, saj so vasi, naselja in posamezne hiše dokaj oddaljene med seboj. Pred dvemi leti so uredili spodnji del konjiškega jarka, ki teče skozi celo mesto. Pred kratkim pa so začeli tla- kovati cesto, ki je ostala netlakovana še dolgo po tem, ko so jarek pokrili. Dela na cesti ovira sicer nekoliko pro- met, vendar vse kaže, da bo kmalu končana, saj gre v glavnem le za okoli 120 m cestišča od mosta čez Dravinjo do ovinka pri Trgovskem domu. L. V. OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V CELJU razpisuje delovno mesto NADZORNEGA ZDRAVNIKA Pogoj: Zdravnik splošne prak- se s primemo prakso. Plača po uredbi in dopolnilna plača. Na- stop službe t^oj. OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V CELJU razpisuje naslednja delovna mesta: 1 revizor oddelka otroških dodatkov, 1 revizor oddelka kratkoročnih dajatev, 1 referent za zdravstvene knjižice, 1 referent za predpis pri- spevka, 1 računski referent pokojnin- skega odseka. Pogoj: ix>polna srednja šolska izobrazba s primemo prakso. Plača po uredbi in dopolnilna plača. Nastop službe takoj.