C' ■ ™ m m Ji jJoumski dimi Stetf. 143 V miblianl, 25. |unl|a 1936 Ido 1. Stavk®, poboji, nemiri po vsej Evropi Atene, 25. junija. AA. Delavstvo velike tobačne tvomice Palastros v Pireju, ki že več dni stavka, je priredilo davi v številu nad tisoč, bu ne demonstracije. Delavci so se napotili h poslopju tovarne, da bi protestirali proti odpustu nekaterih svojih tovarišev. Ko je policija hotela preprečiti to njihovo nakano, je prišlo do spopada med njo in delavci. Več delavcev je ranjenh, ranjenih pa je tudi nekaj redarjev. Delavci so se odtod napotili k uradu glavnega državnega tožilstva in obmetavali okna s kamenjem. Več oseb je bilo tudi tu ranjenih. Policija je več delavcev iz te skupine in njihove voditelje aretirala. V znak solidarnosti z delavstvom te tovarne so delavci ostalih tobačnih tovarn v Pireju proglasili 24 urno stavko. Madrid, 25. junija. AA. (DNB). Tu so aretirali osem podjetnikov, ker se niso hoteli pokoriti vladnim nalogom, da tudi po svoje pripomorejo, da se stavka konča. V Barceloni se je vršilo veliko zborovanje stavkujočih. Govorniki so napadali katalonsko vlado. Prav tako ogorčeno so napadali v svojih govorih tudi delodajalce iz desničarske stranke. Na zborovanju so sklenili, da bodo vztrajali v stavki. V Masaru (pokrajina Murcia), so tamkajšnji rudarji stopili v ponovno stavko. To je že osma stavka teh rudarjev v enem mesecu. Tudi to pot terjajo rudarji povišanje mezd. Zaradi neprestanih sporov v tem rudarskem področju stoji rudarska industrija v Murciji pred popolnim polomom. Alžir, 24. junija. AA. Tukajšnji stavci so stopili v stavko v znak solidarnosti s pristaniškimi delavci. (Havas.) Pariz, 24. junija. AA. Zastopniki šoferjev javnih avtomobilov so izjavili, da bodo šoferji stavkali, če do nocoj ne bo sporazuma o kolektivni pogodbi. - Marseille, 24. junija. AA, (Havas.) Stavka mornarjev v tukajšnjem pristanišču traja dalje. -Stavkujoči dajejo prebivalstvu od časa do časa s sirenami 'na znanje, da niso zapustili teh ladij in da jih ne mislijo zapustiti Baje je ministrstvo za trgovinsko marnarico zahtevalo od vseh družb, ki prejemajo državno podporo, naj ugode zahtevam mornarjev do skrajnosti. Če je ta vest točna, tedaj velja v prvi vrsti za družbe Messageries Mariti-mes, Compagnie Transatlantique itd. Pariz, 24. junija. AA. Položaj stavk v prestolnici je v glavnem neizpremenjen. Velike trgovine vsakovrstnega blaga so zopet začele obratovati z izjemo Samariaine, kjer se osebje še ni vrnilo na delo. Sporazumeli so se tudi lastniki in osebje cvetličaren, delavnic umetnega cvetja in podobnih okraskov. Prav tako je dosežen sporazum z osebjem na vlačilcih, s strokovnim osebjem na parnikih pa pogajanja še trajajo. Solun, 25. junija, m. Tekom resnejših borb stav-kujočega delavstva, ki so se vodila na ulicah Pireja, je policija aretirala okrog 100 stavkujočih delavcev. Stavkajoče delavstvo in demonstrante je vodil komunistični poslanec Manolea. Do spopadov je prišlo radi tega, ker se demonstranti na zahtevo policije niso hoteli raziti. Cim so bile demonstracije udušene, se je vršila konferenca oblasti, na kateri je bilo sklenjeno, da bodo aretirali komunističnega poslanca Manolea, ki je povzročil demonstracije. Prvi mučenci palestinske revoiucife Jeruzalem, 25. junija. o. Včeraj so arabske čele napadle avtobuse -kalijeve tovarne ob Mrivem morju, ki so vozili iz Jeruzalema v Jeriko. Avtomobile, je spremljal močan oddelek vojaštva, ki je takoj stopiil v akcijo. Razvila se je bitka, ki je trajala kakih 40 minut, potem pa je angleško voj n Sivo upornike pregnalo. Boj je bil krvav in ie bilo na obeh straneh nekaj mrivih in ranjenih. Štraik se vzdržuje v vseh krogih palestinskega prebivalstva. Ker je glasna propaganda zanj prepovedana, zato se razvija tem živahnejša tiha agitacija. Arabsko prebivalstvo smatra vse, ki se ne drže zapovedi o stavki ze. odpadnike n jim grozi z maščevanjem. Vse žrtve, ki so padle v boju z angleškimi čeiami, zlasti v Nablusu, je »Ognjeni križi" na delu: arabska narodna zveza proglasila za mučenike. Jeruzalem, 24. junija. Pri Bethalphi so Arabci napadli angleško patruljo. Po daljšem streljanju so sc napadalci razbežali. V Jeruzalemu so ludi danes na nekaterih mestih vrgli bombe. Skoda je samo gmotna. V Kalundiji ie bil cn jud ranjen s kroglo iz puške. Preteklo noč so bfit čete izvrš:le v arabski vasi Delilabanu okoli 20 km vzhodno od Jeruzalema hišne preiskave. Pri tem so trčile ob Arabce. En Arabec je mrtev, pet jih je pa ranjenih. Na britanski strani ni izgub. Arabci so napadli neki židovski avtobus med Rosphino in Safedom v sev. Palestini. En Zid je ubit, 5 jih je pa ranjenih. Ustanovitev »Francoske socijalne stranke" Pariz, 25. junija o. Včeraj so komisarji francoske politične policije po nalogu notranjega ministrstva naredili preiskave po sedežih bojevniške organizacije »Ognjeni križi« in predstavnikom organizacije javili razpust. Ko je predsednik republike podpisal naredbo notranjega ministra o razpustu desničarskih organizacij, je vodja »Ognjenih križev« rtolkovn k De la Rocque izjavil, da gre sedanja rdeča vlada za tem, da uniči v Franciji vsako domoljubje in vsak narodni preporod. Zato mora vlada sprejeti nase odgovornost za stanje, katero je povzročila s temi svojimi naredbami. _ »Ognjeni križi« so takoj po razpustu zaceli s pripravami za organizacijo lastne stranke v francoskem parlamentu. Stranka se bo imenovala »Francoska socialna stranka«. Priča,kujejo, da se ji bo pridružilo že takoj precejšnje število poslancev v sedanjem parlamentu. Seznam predstavnikov nove stranke bo objavljen čez tri dni. »Ognjeni križi« so bili na razpust pripravljeni, pripravili so pa že prej vse potrebno, da bodo začeli s svojim delovanjem v novih oblikah. Njihova organizacija je v Franciji izvedena do zadnje podrobnosti, trenutno štejejo okrog poldrugi milijon discipliniranih članov. Vodja »Ognjenih križev« De la Rocque je poslal predsedniku republike protestno pismo, v katerem pravi, da gre zdaj za boj med komunistično internacionalo in med francoskim narodom, da gre za spopad med rdečo zastavo in med francosko tribarvnico. »Ognjeni križi« bodo borbo, kak. j ?o začeli za osvobojenje francoskega naroda i/pod rdečega pritiska, vodili do konca. Schmeling dobi zlate rokavice Berlin, 25. junija. Nemški boksarski mojster, ki je pred tednom dni zmagal v Ameriki, potuje z »Grofom Hindenburgom« v Nemčijo. Nemški državni športni vodja von Tschammer-Osten bo pri prihodu podaril Schmelingu, ki je tako uspešno zastopal nemški šport v Ameriki in s tem toliko storil za veličino Nemčije, zlate boksarske rokavice. »Hindenburg« bo pristal v Frankfurtu, kjer bo Sclnnelinga čakala njegova žena, filmska igralka Any Ondra. Z njo bo Se!ljska dela. V tem ddloktj je bilo tudi povedano, da smejo stroje uporabljati le lastniki in še ti le na svojih posestvih. Na tujih posestvih pa se ne sme uporabljati, niti če stroje vodi lastnik sam. ( Francoska vojska za sporazum z Nemci Pariz, 24. junija. AA. (DNB). Izjave, ki jih je maršal Pčtain dal v nedeljo v Verdunu o nujnosti čim boljšega razumevanja med Nemci in Francozi, so deležne odobravanja lista »R6publique«, organa sedanjega vojnega ministra Daladierja. List poudarja besede maršala Pčtaina, da Francija nima prav, če gleda v Nemčiji neprestano svojega sovražnika ter se ravna po tistih Francozih, ki bi hoteli, da si Francija svojo politiko Ureja po politiki Moskve. Vse dotlej, dokler bo Francija imela svoj dosedanji sistem, pravi člankar dalje, bo imela Francija tudi sivojo neodvisno politiko. Pred vojno, pravi člankar, smo zagrešili veliko napako, da smo vse žrtvovali za zvezo, ki je ni vodil Pariz, temveč na bregovih Neve, zaradi česar v odločilnem trenutku Francija ni mogla izvesti politike miru in je evropska civilizacija zašla v nevarnost, da doživi strašno katastrofo. Glede Nemčije mislimo, da ji osemnajsto leto po premirju lahko ponudimo roko, kajti prav zato, ker se je ne bojimo, hočemo dati izraza ne naše želje, nego naše volje, da hočemo živeti s tretjim rajhom v miru. Sofija, 25. juni ja. A A. Vlada je imela snoči sejo, ki je trajala od 18. do 22 ure. Po seji je ministrski predsednik Kjoseivanov izjavil časnikarjem, d je vlada sklenila ukiniti sankcije proti Italiji in da je naročila svoji delegaciji v Ženevi, da naj podpre predlog za ukinitev sankcij pri DN. Sofija, 25. junija. AA, DNB: Odločitev vlade, da naj se ukinajo sankcije, ee spravlja v zvezo z bližnjim potovanjem kralja Borisa v inozemstvo. Pariz, 25. junija. AA. DNB: Med delodajalci in delavci v luki Marseille se bodo danes vršila pogajanja in bo že tekom dneva najbrž začelo zopet redno delo. Varšava, 255. junija. AA. Pat: Senat je včeraj z vsemi glasovi proti enemu sprejel zakon o pooblastilih predsedniku republike. Frankfurt, 25. junija. AA. DNB: »Grof Zepe-linc je odletel snoči ob 21.50 na svoje sedmo potovanje v Južno Ameriko. Na ladji so zavzete vse kabine. Pariz, 24. junija. AA. (DNB). Postajo Saint Lazare so danes zasedli večji oddelki policije in mobilne garde, da se preprečijo ponovni spopadi med pristaši ljudske fronte in raznih desničarskih društev. Pariz, 25. junija. AA. Danes so komisarji politične policije obvestili vse krajevne odbore razpuščene desničarske organizaciie »Ognjenih križev« o njihovem uradnem razpustu, ki je stopil 23. t. m. v veljavo. Pariz, 25. junija. AA. Parlament ie v nočni seji izglasoval zaupnico vladi s 382 glasovi proti 198. Prihodnja seja bo jutri popoldne. Milan, 25. junija. AA. Stefani poroča, da bo na mednarodni konferenci za štedenje Italije v Pragi zastopal senator de Capitan. Na zasedanju v Pragi bo 40 delegatov zastopalo razne države. pskega samostana, nagrobni kamen je iz leta 1500 iz Firence. Vse jjredmete so caritrki organi spravili v skladišče carinarnice ter jih popisali. Občni zbor Tujskoprometne zveze Maribor, 24. junija. Danes popoldne se je vršil pri »Orlu« izredni občni zbor Tujskoprometne zveze. Ker eo se na zadnjem letošnjem rednem občnem zboru sprejela nova pravila, ki jih je kr. banska uprava odobrila, so bile danes na dnevnem redu samo volitve. Na predlog mariborskega podžupana Žebota je sestavil novo listo poseben kandidacijski odbor, ki se je po daljši debati zedinil na sledeča imena: Predsednik je ing. Vladimir Šlajmer (predsednik SPD Maribor, I. podpredsednik magistratni direktor Iv. Šubic (za mestno občino in olepševalno društvo Celje), II. podpredsednik ravnatelj Ivan Gračner (za ban. zdravilišče Rogaška Slatina). V upravni odbor delegirajo kot člane sledeča društva svoje delegate: Olepševalno in tujskoprometno društvo Maribor, Olepševalno in tujskoprometno društvo Ptuj, SPD Celje, SPD Črna, Združenje trgovcev Maribor, Združenje gostilničarjev Maribor, Avto- klub, sekcija Maribor, Aeroklub »Naša krila« Maribor, Zimskošportna podzveza Maribor. Namestnike določi; SPI) Maribor, SPD Slovenjgradec, SPD Konjice, SPD Ruše ter Tujekopromtena in olepševalna društva v Ljutomeru, Ribnici na Pohorju, Gornjem gradu in Mozirju, dalje zdravilišče Dobrna in Slatina Radenci, Jug. Touring-klub v Mariboru, ISSK Maribor. V nadzorstvu so: ing. Oskar Dra-čar (za Mariborski teden), direktor Franjo Rodošek (za Pohorski dom), Miha Zavadlal. mag. direktor v Ptuju. Namestnike določijo: Olepševalno in tujskoprometno društvo Sv. Lovrenc na Pohorju, SPD Slovenska Bistrica, Združenje gostilničarjev Celje. Poleg tega delegirajo v odbor po enega člana in namestnika banska uprava, mestno poglavar-, stvo v Mariboru, Zbornica TOI v Ljubljani in direkcija drž. železnic v Ljubljani. V nadzorstvo pa delegirajo svoje zastopnike banska uprava in mestno poglavarstvo v Mariboru. SSomškovi dnevi v Mariboru Celjske novice Celje, 24. junija. Ban dr. Natlačen na inšpekcijskem potovanju v celjskem okraju. Danes nadaljuje ban g. dr. Natlačen inšpekcijsko potovanje po celjskem okraju. Najprej si je zjutraj ogledal umobolnico v Novem Celju, nato se je podal v Sv. Jurij ob juž. železnici, zatem bo šel v Vojnik in Dobrno ter nazadnje v Braslovče. V vseh zadnjih štirih krajih je bil oziroma bo prirejen g. banu sprejem. Lahkoatletski dvomatch med SK Jugoslavijo v Celju in varaždinsko SK Slavijo. V nedeljo, dne 28. t. m. priredi lahko-atletska sekcija SK Jugoslavija v Celju dvomatch z varaždinsko SK Slavijo, katera je priznana lahko-atletska cdinica ter šteje med svoje člane prvovrstnega srednjeprogaša Takača. Pa tudi drugi njihovi atleti so zelo dobri, kajti Varaždin je priznano športno središče tako v nogometu kakor tudi lahki atletiki. Njihovi metalci kopja so med najboljšimi v državi ter celo prvaki. Pa tudi SK Jugoslavija postavi močno ekipo, ojačeno z gosti Pleterškom in Urbančičem. Zastopal bo pa njihove barve tudi priznani športnik Gujznik. Identiteta neznane utopljenke ugotovljena. Včeraj je bila ugotovljena identiteta neznane utopljenke, ki so jo našli v ponedeljek popoldne v Savinji pri Liscah. Gre za 44-letno Ivanko, ženo kočarja Andreja Leberja. Pokojnica ie stanovala s svojim možem v Megojmicah št. 40, obč. Griže pri Celju, kjer sta imela majhno kočo. leberjeva je odšla od doma že pretekli četrtek in so jo od takrat že pogrešali. Ker je le ni bilo nazaj, se je začel za njeno usodo zanimati tudi mož, ki je zadevo prijavil tudi orožnikom. Na podlagi obvestila orožniški postaji, se je Lebar oglasil včeraj v Celju, kjer je na podlagi fotografije utopljenke in njenega trupla samega ugotovil v njej svojo ženo. Po zdravniški ugotovitvi se je nahajala Leberjeva v vodi samo kake pol ure, ker so tudi v ponede.-ljek, ko »o našli, kakor smo že poročali, io tudi poskušali obuditi in spraviti k življenju z umetnim dihanjem, ker je še kazala nekatere znake življenja, kar se pa ni bilo posrečilo. Ali gre za nesrečo, zločin sli samomor, za enkrat še ni bilo mogoče ugotoviti. Lebarjevo so pokopali vcera) na bol-' niškem pokopališču v Celju. Dve žrtvi opeklin. 5-leini Turnšek Jože, sin posestnika iz Ržiš pri Šmarju, se je v ponedeliek ponesrečil z wočo mastjo, ki se mu ie zlila po desni nogi in ga močno opekla. — Podobna nesreča se " je pripetila tudi 7-letnemu Pnslanu Martinu, pos. sinu iz Pariželj pri Braslovčah. Pred dnevi se je doma polil z vročo vodo po glavi tn rokah ter dobil opekline. Žrebe ga je brcnilo. 29-letnega posest, sina Fingita Jožefa iz Trnovca pri Rečici ob Savinji je doma brcnilo žrebe med noge in ga močno poškodovalo. Uboj i* sovraštva. 22 letni posestnikov sin Strniša Franc iz Zgornje Kostrivnice in 28 letni posestnikov sin Kamenšek Jože iz čačje vasi, obe vasi se nahajata v občini Rogaška Slatina okolica, sta dne 18. maja letos v Cačji vasi, oborožena z ročico, pobila z udarci 62 letnega posestnika Dolca Karla tn ga pri tem telesno tako poškodovala, da je M dobljenimi poškodbami, zlasti hrbtenice in hrbtnega mozga s posledico otrpnjenja trebušnih organov, vnetja pljuč in odpovedi srca, dne 27. maja umrl. Posestnik Dole Karl je šel dne 18. maja ®ve' Jer v hlev, kjer sta molzla njegova dninarja Sket Vincenc in Pepelnik Simon. Ko se je vrnil Dole iz hleva, sta ga pri vratih nenadoma napadla Strniša Franc in Kamenšek Josip, današnja obtoženca, ter ga z udarci z ročicami pobila do nezavesti na tla. Zakaj sta to storila, Dolcu ni bilo znano. Obdolženca se zagovarjata, da sta nameravala napasti Šketa in Pepelnjaka, ker sta ta dva malo prej v mraku pretepla Strniša Franca, ko je nesel panj s čebelami. Gospodar Dole, da je menda pretep celo odobraval in rekel, da bo še on vrgel v Strniša Franca vile. Nameravala sta napasti, kakor pravita, Šketa, napadla sta pa Dolca, ki je prišel prvi iz hleva. Oba obdolženca priznavata dejanje, pravita, da sta se dogovorila, oborožila in prežala na svojo žrtev z naklepom, da enega ali drugega ali vse tri pretepeta z ročicami. Bila sta obsojena vsak na 3 leta zapora in na izgubo častnih pravic za 2 leti. Trije usodepolni padci s češnje. Poberaj Valentin, sin pošinega zvoničnika iz Loke pri Zidanem mostu, star tt let, je padel s češnje in si poškodoval desno ključnico. — Jevšnik Ana, 36-letna žena posestnika iz Košnice pri Slivnici je v torek doma padla s češnje in si zlomila obe roki. — Enaka nesreča se je zgodila 18-letnemu hlapcu Vervku Antonu v 2«čah pri Konjicah. Tudi ta je v torek padci doma s češnje in si zlomil desno roko. Surov napad. V nedeljo so v Lučah napadli neznanci 22-letnega žagarja jegovnika Franca, ga sunili in vrgli na tla. Pri padcu si je Jegovnik poškodoval desno roko. Nesreča v cementarni v Zidanem mostu. Delavec Dremelj Anton, star 29 let in uslužben v cementarni v Zidanem mostu, se ie včeraj zjutraj hudo ponesrečil. Ob 7 zjutraj mu je padla pri delu na glavo opeka in ga težko poškodovala. Nesreča gozdnega delavca. Dremelj Franc, 55-letni stari gozdni čuvaj v Marijinem domu pri Radečah se je pred nekaj dnevi ponesrečil pri nakladanju hlodov; hlod mu je padel na prsni koš in ga močno poškodoval. Koroški slovenski abiturijenti pridejo. Danes, v četrtek popoldne pride z ljubljanskim osebnim vlakom ob tri četrt na 4 v Celje 10 koroških slo-; venskih abiturijentov iz Celovoa. V Celju ostanejo dva dni. Dobava kamenja lomljenco za Ložnico. Mestna občina celjska namerava še tekom tega leta nabaviti 1000 kub. metrov kamenja lomljenca za zavarovanje obrežij ob Ložnici. Interesente, dobavitelje opozarjamo na ta razpis mestne občine celjske, ki je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva. Odpravite nedostatke! Zadnje čase se opaža, da prehivalstvo območja mestne občine celjske odlaga razne odpadke (smeti, ostanke gradbenega moterijola, suhljad itd.) na občinske ceste, pota in obcestne jarke. Na raznih mestih se zadeljujejo odtočni jarki ali se celo s privatnih zemljišč napeljujejo odtoki odpadnih vod (vodnjakov), napajališč, perišč itd.). Nekateri lastnik« živih mel ne skrbijo za pravočasno obstriženje mej. Prebivalstvo se opozarja, da je po naredbi bana dravske banovine o zaščiti javnih cest, varnosti prometa in snagi na njih CS1. 1. z dne 14. jun. 1933, št. 307-48, §§a 63 m 64) tako početje zabranjeno in kaznjivo. Istočasno se opozarjajo lastniki ob cestah in javnih poteh se nahajajočih živih mej in drugega drevja, da so dolžni pravočasno skrbeti za odse-kanje v cesto visečih vej ter obstriženje živih mej, čim te ovirajo promet. 2ive meje, nasadi in grmovje, ki stoje bliže od 2 m od zunanje meje cestnega zemljišča, ne smejo segati višje, nego 1.50 m nad cestni nivo in se morajo obsekati ali obstriči, kadar presežejo to višino. — Mestno poglavarstvo Celje. Za pogrešanim Vavpotičem še ni sledu Kamnik, 25. junija. Za pogrešanim Vavpotičem v Kamniških planinah še ni nobene sledi. Zdi se nam potrebno, da tudi naši javnosti obvestimo veliko sKrb, s katero tajništvo SPD Kamnik zasleduje gibanje vseh ekspedicij, ki so v gorovju. Prva ekspedicija je bila poslana preko Kpkr-škega sedla na Kalškov greben. To ekspedicijo tvorijo znani bratje Erjavški, ki so v tem poslu najbolj verzirani. Druga ekspedicija je šla na Krvavec in na Dolge njive. Tretja ekspedicija je krenila pod Kalško goro v Žlebove čez Oklo na Krvavec. V ponedeljek je bilo vsako reševalno delo zaradi nevihte in neprodirne megle nemogoče. — Nato se je v torek usmerila prva ekspedicija na Kolško goro, v Gornje in Spodnje Kalce proti Grebenu, kjer se je sestala z drugo ekspedicij Ulčar-Kolman Jože iz Kamnika. Od tam so sku-paj nadaljevali pot na Košutno, Kompotelo in pa Mokrico, kjer so se sestali s tretjo ekspelicijo. Odtod so krenili čez Kalce, preiskali in pregledali vse sledi in prepade ter obronke. V snegu »e namreč nahajajo velike luknje in razpoke, ter so pregledali vse količkaj dostopne kraie. loda ves trud vseh treh ekspedicij je ostal brez uspeha. Danes pa vse tri ekspedicije nastopijo še enkrat pol v planine, iz Logarske doline pride na pomoč še četrta ekspedicija pod vodstvom Plesnika Mihe. Naskočili bodo vse terene mel Kamniškim delom in savinjskim delom Kamniških planin. — $e o nesreči v Kamniških planinah Kamnik, 25. junija. Prejšnji teden, v sredo se je napotil osmošolec g. Srečko Vavpotič na Kokrško sedlo. Tam se je vpisal v knjigo ter navedel, da je namenjen na Krvavec. Istotako je tudi govoril z oskrbnikom koče na Kokrškem sedlu. Drugi dan po prihodu na Kokrško sedlo, je zapustil kočo in odšel na pot Sicer je še isti dan neki turist sledil njegovim Ob priliki Slomškovih dnevov v Mariboru bo urejena tudi saniteUka služba. V ta namen bodo poslovale sledeče ainbulance: Stalne ainbulance: 1. Glavni kolodvor (tel. št 20-49). Poslovala bo od 27. junija od 17. ure do 29. junija do 23. ure. 2. Zadružna gospodarska banka (tel. št. 23-11) Poslovala bo od 28. junija zjutraj od 6 do 29. junija zvečer do 22. 3. Kazina na Miklošičevi ulici (tel. št. 23-28). Poslovala bo od 28. junija dopoldne ob 11 do 29. junija zvečer do 18. 4. Bogoslovje na Glavnem trgu (tel. št. 23-20). Poslovala bo 29. junija zjutraj od 6 do 14 popoldne. 5. Rešilna postaja na Koroški cesti (tel. št.22-24 in 23-36). Poslovala bo vse dni ponoči in podnevu. Pomožne ambulancc: 1. Koroški kolodvor (tel. št. 22-11). 2. Rotovški trg. 3. Ljudski vrt. 4. Tezno stopinjam iz KokrSkega sedla proti Grebenom, m pa polagal sledovom dovolj pažrtje, ter m ugotovil, ali gredo sledovi proti Grebenu ali na Kalško goro. Omenjeni turist pa se je zaradi bližajoče vremenske spremembe obrnil nazaj na Kokrško sedlo ter ni nadaljeval nameravanega izleta do Krvavca. Srečko Vavpotič bi se moral vrniti domov že v petek zvečer, oziroma najkasneje v soboto, kakor je doma obljubil svoji stari materi. Njegova stara mati je takoj slutila nesrečo ter v ponedeljek obvestila SPD v Kamniku, ki je nemudoma odposlalo najprej dve, proti večeru pa še eno ekspedicijo da poiščejo pogrešanega Vavpotiča. Tretja odprava se je že včeraj popoldne vrnila v Kamnik brez uspeha ter takoj nato zopet krenila nazaj, odkoder namerava nadaljevati iskanje proti Logarski dolini ter se tam sestati z ono iz Logarske doline. Do danes še nimamo nikak:h drugih poročil, upamo pa, da bomo v najkrajšem času lahko poročali o uspehih ekspedicij. Domneva se, da je nesrečnež postal žrtev neurja, k. je divjalo v petek in soboto po naših planinah, al' pa je morebiti krenil na Grintovec in od tam strmoglavil na štajersko stran. Srečko Vavpotič je bil navdušen planinec ter se je popolnoma posvetil temu športu. Edirfo napako pa ie imel, da je bil napram kolegom nezaupljiv in je radi tega najraje sam hodil po naših planinah, kar pa je bila za njega usodno. Sijajno uspel cerkven koncert Kamnik, 25. junija 1936. Preteklo soboto zvečer ob 8 je priredilo pevsko društvo »Lira« svoj prvi cerkveni koncert v cerkvi oo. frančiškanov v Kamniku. Cisti dohodek tega koncerta je namenjen preslikanju frančiškanske cerkve. Kako so oo. frančiškani priljubljeni v mestu samem in okolici m kaj je bil pravzaprav namen koncerta, je dovolj že to, da je bila cerkev nabito polna poslušalcev. Tudi orgle so za ta koncert nanovo uglasili, kar se je že takoj pri prvi točki opazilo z izvajanjem Cesar Franckove suite (orgle). Zenski zbor je pri izvajanju Premrlove pesmi Mati dobrega sveta pokazal vse svoje pevske sposobnosti. Moški zbor pa ie prišel do popolne veljiivr v RiliurieVi pesmi »Ko jasnem pasu...« Vso pohvalo pa zasluži pevovodja »Lire« „Mariborskemu Večerniku" za uho Srčno nas veseli, da je dobilo mariborsko glasilo podeželskega dolgočasja vsaj en razlog za svoj obstanek. Namreč ta, da lahko kolone svojega poceni prostora zabija s svojim opletanjem po tem in onem, kar mu ni pri nas všeč. Njegovim posrednim in neposrednim očetom je itak dobro znano, da je opletanje znak agonije. Veseli smo, če mu s svojim nemogočim pisanjem podaljšujemo življenje v tem ali onem smislu. Tudi mu radi prepustimo v izrabljanje vse, kar pri nas kot takem in takem listu pogreša, magari tudi uvodnike o Slomšku, ali organizacijah JRZ. Mi to lahko storimo, ker vemo, kaj delamo, njemu ne bo nihče zameril, če zagreši tudi kako vrsto verske propagande, saj je itak znano, da ne ve kaj dela. Tako bo morda vsaj enkrat v svojem pisanem obstanku storil kaj koristnega in zanimivega, poleg tega pa bo lahko vsaj malce pametno zaposlil svoje sotrudnike, da bodo izkoristili obširno znanje, ki so si ga nabrali kjerkoli po svetu, v svojem dolgoletnem pisanju tu ali tam. Ker nimamo zastonj na razpolago toliko prostora, kakor se zdi, da ga ima »Večemik«, končujemo to sicer prijetno zbadanje s peresi in vprašamo kolege od »Večernika«, kdaj bodo odgovorili na to, kako pridejo do tega, da ponatisku-jejo tako ničvreden list, kakor je »Slovenski dom« in še bolj ničvredne novice iz njega dosledno z vsemi napakami? Ce se bo to še dolgo vršilo, naj bodo tako lojalni in naj nam za vsako vest, ki jo sunejo iz našega lista, plačajo v bodoče po eno malo pivo. Mi bi bili sicer za cviček, toda, ker jim ta zaradi bodeče kisline očividno ni pri srcu, lahko izbirajo po svoji volji. Če pa jim ni to tega, jim pa svetujemo, naj za ustvarjanje tiskarskih škratov in drugih takih dobrih stvari rajši angažirajo vse tiste žive, ki so jih zadnje čase v svojem listu poslali v nebo, saj so hvala Bogu še zmeraj pri življenju, kakor je in bo kljub »Ve-černiku« in njegovim — »Slovenski dom«. Belgrajčan! gostujejo v Sofiji Soli j«, 25. Junija. Sofijska javnost ka£e veliko zanimanje za gostovanje belgrajskih gledaliških igralcev. Vsi sofijski llšti prinašajo izčrpna potočila o predvajanju jugoslovanskih dram v sofijskem narodnem gledališču ter prinašajo slike najznamenitejših jugoslovanskih dramatskih igralcev. »Slovo« priobčuje članek pod naslovom »Mili gosti«. Člankar pravi: Pravijo, da so bila leta tik pred balkansko vojno zlata doba v bolgarskem življenju. Bil je takrat mladeniški polet za duhovne in materialne sile naše male države. Prav iz tistih let nam je ostal svetel spomin na nekaj lepih dni, ko so umetniki belgrajskega gledališča gostovali na našem odru. Minilo je mnogo neveselih let od tistih dob in te dni bomo spet srečni, ko bomo doživeli nov kulturni praznik, ponovno bomo sprejemali umetnike belgrajskega gledališča, ki nam bodo priredili nekaj predstav. Ne dvomimo, da bo sofijsko občinstvo sprejelo drage goste s tistim veseljem, ki nam je prirojeno in ki so ga popolnoma vredni. Ob istem času bodo tudi naši umetniki gostovali na belgrajskem odru in veseli smo, ko lahko ugotovimo, da jim Belgrad pripravlja prisrčen sprejem. Takšni pojavi zbujajo radost in upanje. 2e nekaj let živimo v dobi duhovnega občevanja z bratskim jugoslovanskim narodom; naj bi te duhovne zveze sluzile za zdrav temelj za čim prisrčnejše in tesnejše razmerje z našo zahodno so3edo. Pripravimo se, da bomo sprejeli naše drage g06te z bratsko prisrčnostjo, da bodo odnesli iz naše države najlepie spomine. Jesenice Jesenice, 24. junija. Korensko sedlo je pravcati naravni park, sprehajališče, kakršnega je treba iskati in nihče ne bi pričakoval, da vrhu tega lepega prelaza vidi nekaj tako naravno lepega. Sredi tega sprehajališče pa Ie preko ceste spuščena prečnica ki pove, da je tu :onee države, da smo na meji. Na avstrijski strani imajo finančni stražniki i«i orožništvo planinskemu kraju primerno zelo lično stražnico, da se je kar ne moreš nagledati. Poleg te pa gostilna ki je že sama na sebi prikupljiva in vabljiva tako, da ima vedno dosti gostov tako avstrijskih kakor od naše strani. Celotno sliko pa kazi na jugoslovanski strani čuvajnica finančne straže, kateri bi se prav lahko reklo, »šilderhaus« kajti nič večja ni. Kadar je treba vpisovati v veliko knjigo avtomobile, ki prihajajo čez mejo, polovice te knjige gleda iz stražnice, tako je tesna. Gospod, ki pozna razmere, mi je pravil, da so komisijski ogledi za to stražnico stali trikrat toliko kot pa »šilderhaus« sam. Bilo je to v onih vsemogočnih JNSkih časih, ko brez dragih komisij nikakor ni šlo. Porazno mora vplivati na tujca, ki se pripelje na to mejo in vidi na prvi korak prav balkanske primere. Sedanji režim je omogočil, da se bo sezidala stražnica, ki bo vsaj nekoliko sličila oni na avstrijski strani. In zadnji čas je, da se to izvrši. g. Ciril Viemšak, ker je pokazal toliko razumevanja za cerkveno glasbo, obenem pa v dobrih 2 mesecih toliko izvežbal svoj zbor, da je koncert tako sijajno uspel. Izvajane so bile pesmi od najstarejših pa do najmodernejših, višek pa je dosegla pri mešanem zboru Job sto va pesem Vnebovzetje Marijino. Pevskemu društvu »liri« seje č. gvardijan p. Bernardin Mlakar vse vzradoščen nad tako sijajno uspelim koncertom zahvalil in še za njih trud, občinstvu pa za obilen obisk in naklonjenost do frančiškanskega samostana. Organist franč. samostana p. Kanizij Fricelj pa je imel orgle popolnoma v oblasti, in izlil je vso svojo umetniško dušo v krasne melodije. Pozna se mu, da ie izšel iz šole mojstra Premrla. Tn koncert ie pevskemu društvu »Liri« triumf vsega 50 letnega pevskega udejstvovanja. pri Mariboru. 5. Banovinski dečji dom v Strossma-yerjevi ulici. Pomožne ambulance bodo jKislovale v času, ko bo na teh mestih največ ljudi, t. j. ob času zbiranja, med mašo in med sprevodom. Stalne in pomožne ambulance bodo označene z belo zastavo z rdečim križem. Samarijani (strežniki z okrepčili in pitno vodo) bodo nosili na levem rokavu bel trak. Pitno vodo bo dobiti pri hidrantih z označbo »Pitna voda«. Poleg tega bo pitno vodo dobiti pri vseh stalnih in pomožnih ambulantah. Zdravniške pomoči potrebni naj ee obrnejo do rediteljev oziroma do sanitetskega osebja, ki jih bo odpremilo v pomožne ali stalne ambulance. To velja za manjše nezgode (omedlevica, slabost, soln-čarica itd.). Večje nezgode je takoj prijaviti preko reditelja ali Samarijana rešilni postaji. Slomškova družina. Drobiž iz domovine Zagrebška „boljša gospoda nemorale v blatu Posebni oddelek zagrebške policije je pred nekaj dnevi izvršil obsežno racijo na podlagi prijav, da se v nekaterih zagrebških zabaviščih na debelo kodi nemorala. Policija je imela hitro uspeh. Odkrila je nekaj pravih lukenj, v katerih so bili stalni gostje najbolj ugledni zagrebški meščani. Na dan eo prišla taka imena, ki kar zaprepaščajo policijo. Za enkrat policija še ni hotela izdati v javnost imena teh članov »boljše družbe«, ki so s svojim bogastvom izkoriščali bedo mlečnozobih deklet. Ob tej priliki je policija aretirala tudi nekaj zvodnic, žensk starejših let, ki so dobavljale živo meso »boljši gospodi«. Te zvodnice se rekrutirajo vse iz vdov in ločenk. Policija jih je že vse izročila sodišču. Zapeljana dekleta pa je policija deloma tudi izročila sodišču, deloma pa jih je dala v poboljše-valnico in bolnišnico. Ta odkritja so izzvala v Zagrebu veliko senzacijo in vsa javnost čaka samo še na imena te »gosjjode«, za katera pravi policija, da jih bo izročila javnosti, čim zaključi preiskavo. Kmet s US leti V vasi Dubnici pri Svilanjcu v Srbiji je umrl pred nekaj dnevi kmet Milan Stoiadinovič, najstarejši človek bližnjih krajev, ki je bil rojen leta 1823. Umrli kmet je bil srbski dobrovoljec in se je že leta 1848. udeležil srbske vstaje na Madžarskem. Mož je bil potemtakem star 112 let, vendar je treba povdariti, da je bilo vse njegovo življenje bolj irpko in le redkokdaj posuto z rožami. Živel je v revščini in jx>manjkanju, nazadnje pa mu je svetona vojna ugonobila dva sina, ki sta skrbela zanj. Po njuni smrti je ostal brez svojcev, ker doljrii sorodniki niso hoteli 6krbeti za njega, ker so dois ra [.vedeli, da nima nobenega premoženja in si tako niso mogli obetati nobene zapuščine. Sosedje pripovedujejo, da se je starec preživljal večinoma le ob mleku in siru in da ni nikdar pil alkoholnih pijač. Bil je tudi nekadilec ter vedno zdrav. Kot mlad človek je bil zaposlen vedno pri težkih delih na stara leta pa je postal pastir. Tik pred smrtjo pa so mu začeli rasti novi zobje. Sosedje pravijo, da bi še precej dolgo živel kljub svojim rekordnim letom, či bi bil boljše hranjen. Domači kapital črpa rudne zaklade v Dalmaciji Šibeniška občina je imela včeraj svojo sejo, na kateri je sprejela in odobrila prošnjo rudarske družbe Aluminiutn d. d., ki je prosila dovoljenje za postavitev nove tovarne za aluminij pri slapovih Krke. Občina je dala v ta namen podjetnikom brezplačno na razpolago svet, z omejitvijo, da preide svet zopet v last občine, čim podjetje preneha s produkcijo kovine. Občina se je za tak korak odločila zaradi velike brezposelnosti, ki vlada med tamkajšnjim delavstvom in zaradi velikega obrata, ki ga ima v načrtu podjetje. Gradbeni stroški bodo presegali vsoto 30 milijonov dinarjev, v katero vsoto pa so všteti tudi stroški za gradnjo delavskih stanovanj v neposredni bližini tovarne. 'Kakor se zdi, bodo podjetniki začeli graditi tovarno že naslednje dni m jo bodo dogotovili do konca letošnjega leta. Podjetniki tudi povdarjajo, da v podjetju ni udeležen niti dinar tujega kapitala. Vzporedno s tem društvom pa polaga nove temelje za izrabljanje rudnega bogastva Dalmacije društvo »Dinara« v Splitu. V prvi vrsti bodo te no- to podjetje sprejelo 3000 delavcev! Italijani love ribe v našem morju Pred nekaj dnevi je krenila običajna policijska patrola, ki nadzira ribolov na Jadranu, z motornim čolnom izpred Šibenika proti visokemu morju. Nenadno je opazila neko italijansko motorno jadrnico, ki je lovila ribe v našem morju. Taki primeri sicer niso redki, vendar je treba povdariti^ da Italijani predrzno kršijo dogovore in meje. Pogostokrat zaplovejo prav globoko v naše morje in tod love ribe, ki jih je v naših morjih mnogo več kakor pa na njihovi strani. Cim so Italijani opazili naš policijski čoln, so takoj potegnili mreže na krov in hoteli odpluti. Vendar so se morali na zahtevo naše patrulje obrniti in zaviti v Zlarin, kjer so jim zaplenili vse nalovljene ribe in jih nato razdelili med ubožno prebivalstvo. Zraven tega pa so naše oblasti kaznovale Italijane z večjo globo za ta prekršek. Dokler pa ne plačajo, mora ostati jadrnica v zlarinski luki. Jadrnica se je dejansko morala usidrati v luki in čakati na jx>ravnavo sjx>ra. Vendar so Italijani takoj izrabili nepazljivost naših organov, ki so stražili jadrnico in jo nenadoma odkurili na visoko morje. Še preden so utegnili naši poklicati na po-moč službene motorne čolne, so bili Italijani že tako daleč, da jih je bilo nemogoče zasledovati. Seveda niso plačali odmerjene globe. DANES RAZSTAVA KRASNIH SOI.SKIH ROČNIH DEL IN RISB NA MEŠČANSKI l ŠOU PRI URŠULINKAH. - BREZ VSTOPNINI:! Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 25. junija: Prosper. Jutri, petek, 26. junija: Pavel. * Proslava 350-letnice Trubarjeve smrti. V petek dne 26. t. m. ob 19. uri, na predvečer 350-letnice smrti očeta slovenske književnosti, se bo vršila skromna spominska slavnost z govorom in položitvijo venca pred Trubarjevim spomenikom v Tivoliju. Vabimo naše občinstvo, zlasti mladino, da se slavnosti udeleži v čim večjem številu. Polaganje venca je uvod v proslavo v večjem obsegu, ki bo v jeseni v obliki akademije in posebnega spominskega tiska. Pripravljalni odbor. Ob zaključku umetnostne razstave bratov Vidmarjev je bilo prodanih nekaj njunih slik in sicer je ljubljanska mestna občina kupila za Narodno galerijo Dragotove »Delavce« in Nandetove »Vaško dekle«. Banska uprava je odkupila od prvega »■Pokrajino« in bratovega »Kopača«. Razstavo je po-setilo nad 500 obiskovalcev. Gorenjski prosvetni dan V nedeljo, 5. julija se bo vršil v St. Vidu nad Ljubljano prosvetni dan za gorenjsko in ljubljansko okolico. Po sprejemu na kolodvoru ob 8 se bo razvil manifestacijski sprevod udeležencev na igrišče v škofijskem zavodu, kjer bo služba božja na prostem. V cerkvenem govoru bo g. urednik Količek označil pomen apostolov Cirila in Metoda za slovenske narode. Pri sv. maši ljudsko petje ob špremljevanju godbe. (Pesmi z evhar. kongresa). PO službi božji prosvetni tabor. Spregovorita gg. prosvetni referent F. Erjavec o 70-letmci Blaž Potočnikove Čitalnice in dr. K. Capuder o krščanski prosveti. Po 11 sprejem g. bana in slovesna otvoritev obrtne razstave. Popoldne veselica s koncertom, srečelovom, narodnimi igrami in tekmovanjem narodnih noš. Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani opozarja svoje člane na razpis natečaja za banovinske kolke, objavljen v službenem listu. Nagrade 60 določene: I. Din 3000, II. Din 2000 in ITI. Din 1000. Termin poteče 31. julija 1936. Even-tuelne informacije daje društveni tainik. Razvitje prvega dobrovoljskega prapora v Ljubljani. Na Vidov dan, dne 28. t. m. se vrši v Ljubljani svečano razvitje prvega dobrovoljskega prapora Jugoslovanskih vojnih dorovoljcev — Slovencev. V počastitev gostov bo ob tej priliki mestna občina ljubljanska na svojih hišah razobesila zastave in vabim vse ljubljanske hišne posestnike, da tudi oni na svojih hišan razobesijo zastave. Predsednik: Adlešič Juro, m. p. Razpis službenih mest pfi mestnem poglavar-atvu ljubljanskem. Rapisuje so: 1. eno službeno mesto pogodbenega uradnika s trgovsko izobrazbo in najmanj 10 letno prakso v trgovsko industrijskem knjigovodstvu. 2. eno službeno mesto začasnega pragmatičnega desinfektorja II. kat. 1. plač. stop. — Prošnje je vložiti najkasneje do 11. julija 1936 pri personalnem oddelku mestnega poglavarstva ljubljanskega. Natančneje v Službenem listu dravske banovine z dne 27. t. m. — Ljubljana, dne 27. junija 1936. ao 3i sn r Repertoar narodnega gledališča Vj LJUBLJANI DRAMA: Začetek ob 20. Sobota, 27. junija: Plesna produkcija šole Mete Vidmarjeve. Izven. OPERA: Začetek ob 20. Četrtek, 25. junija: Vesela vdova. Red A. Petek, 26. junija: Othelo. Red B. Gostuje Marij Šimenc. OPERA. V petek 26. t. m. zaključi ljubljanska opera svojo sezono z of>era »Othelo« z Marijem Šimencem ko tgostom v naslovni partiji. Desdemono poje ga. Zlata Gjungjenac, v ostalih glavnih vlogah gosoa Kogejeva, gg. Primožič, Banovec, Zupan in Ko-lacio. Predstava je za red B, in je s to predstavo zaključena letošnja operna sezona. Premestitve in dodelitve suplentov Radio Programi Radio Ljubljana Četrtek. 25. junija: U2 Bal«tna godba (.plošče). 12.46 Vrome, poročila. 13 čas, spored, obvestila. 13.15 Radijski orkester. 14 Vrome, borv.a. 19 čas , vreme, poročila, program, obvestila, 19.30 Nec. ura: Škof Ivan Amtunovič, lmnjevski Stro«smayer (Sokifi iv. Bedgrnda). To.50 Ha/vadake kitaro (plošue) 30.10 Nuša areloja šola - n. predavanje (g. prof. Miroslav AdleSif). 20.30 Pevski koncert gojeaioov ge. Pavle IsivSetove. 21.30 Operetni venfiki (Radijski orkester). 22 Cas, vreme, poročila, apored. 22.15 Radijski Jazz. Drugi programi Četrtek, 25. junija: Belgrad I.: 30 Simfonični koncert .orkestra kraljeve garde. 22 Narodne pesrrn. — Bel urad //■: 14 I.ipovčervo predavanje »Južno Primorje«. — Zagreb: 20 Prenos te Belgrada. 22.15 Narodna glasba. — Dunaj: 19.50 R. Straussova opereta 86an-.plemič« (po Molieru). 22.10 Vojaška godba. -3.4a Plesna glasba. — Budimpešta: 19.45 Fauchoiseva igr* «Ubogi Majvrier«. 31.45 Operni orkester. 23.20 Otroftči ciganski orkester. — Trst-MUan: 17.15 Vokalni koncert-20.35 Igra, nato plesna glasba. — Flim-Bari: 17.15 Instrumentalni koncert. 20.35 Trocaledeva opera »Navihani Bertold«, nato plesna glasba. — Praga: 19.21 Lebarjev« opereta »Vesela vdova«. 20.45 Orkestralni in zborovaki koncert. 21.35 Vokalni koncert. 22,15 Šramel. — Varšava: 20 Komorni orkester. 21 Oernelineova opera «Cid, — Konigsberg-VratMava-Upiko-KSln-Stuttgart: 20.10 Orkester, zbor in solisti. — Hamburg: 20.10 Plesni večer. — Manakavn: 30.10 Večer nemftke umetnosti. — Beromiineter: 20.50 Radijski odkotder. 21.10 Faurejev »Rekvijom«. Prometna nezgoda Ljubljana, 25. junija. Sinoči ob pol osmih je prišlo na križišču Fug-nerjeve ulice in Sv. Petra nasipa do prometne nezgode, ki bi lahko bila usodna za 23-letnega pekovskega pomočnika Avgusta Vimarja. Ta se je namreč s hudo brztino pripeljal na svojem dirkalnem kolesu navzdol po Sv. Petra nasipu ter pridirjal v Fiignerjevo ulico baš v trenutku, ko je po tej ulici v smeri proti Krekovemu trgu privozil tramvaj. Vimar je imel kolo brez prostega teka ter ni mogel pravočasno zavreti. Skušal je radi tega še pred tramvajem pasirati cesto. Vendar bilo je prepozno in Vimar je z vso silo treščil v tramvaj. Tramvaj ga je vrgel nazaj po cesti, kolo pa ie vlekel s seboj še kakih 6 metrov. Tramvaj je takoj ustavil, ravno tedaj pa ie pripeljal tudi drug tramvaj iz nasprotne strani. Vimar je obležal s precejšnjimi poškodbami na cesti. Naložili so ga takoj v drug tramvaj in prepeljali v bolnišnico. Kakor izvemo ima poškodbe na des 'i nogi, posebno v kolenu ter na desnem ramenu. Ljubljana, 24. junija. Letos v aprilu ie bilo iz Ljubljane premeščenih na srednješolske zavode v ostala mesta dravske banovine,a dodeljenih nazaj na delo na dosedanja mesta v Ljubljani, 18 mladih učnih moči — suplentov. Časopisje o tem ni poročalo, ali hote ali ker za takšne papirnate transakcije ni zvedelo. Zamolčati stvari nima smisla, ker se prav nič in načelno ne tiče politike, povedati pa je treba, kaj nas boli, da tudi javnost za to zve. Paragrafi § 83 srednješolskega zakona določa, da profesorska kandidati morejo (a ne morajo!) prva leta, predvsem pred profesorskim izpitom (ki ga je treba narediti v dobi od 3.-5. leta drž. službe) dobiti službeno mesto v večjih, univerzitetnih krajih Jugoslavije. Taki kraji so Belgrad, Zagreb, Ljubljana; torej kraji, kjer je več učnih zavodov, kjer so različne druge kulturne institucije, po domače povedano »boljši kraji«. Suplenti naj bi prihajali na takšna mesta zaradi tega, da bi se mogli pripravljati za izpit, predvsem pa, da bi se metodično kar najbolj izobrazili. Jasno je, da so se s takšnim paragrafom vršile nekatere zlorabe. Oni, ki so dobili službeno mesto v teh krajih, so ostali leta in leta tam. So pa drugi, ki so bili leta in leta v provinci, a niso nikoli videli prvega dra-ginjskega razreda. Metodičnemu cilju sovpade tudi razlika v draginjskem razredu, torej čisto enostavno — denarno vprašanje. Za nekatere je ostalo univerzitetno mesto obdano z visokim obzidjem, noter ni bilo mogoče, a tudi ven ne, kot se je zdelo. Polno je v provinci ljudi, ki so kot učitelji strokovnjaki, ki so sc metodično izvež-bali brez osrednjih krajev, polno ie ljudi, k« pa bi res rabili te kraje za izvežbanje, a ne morejo tega doseči; so nadalje ljudje v teh krajih, ki jim metodična bližina ni usposobila m izboljšala poklica. Vsepovsod so ljudje, ki jim poklic ni resna zadeva. Ni torej čudno po vsem tem, da je v javnosti živelo prepričanje, da ta »boljša« mesta dobivajo samo ljudje s protekcijo. Zal, je treba priznati, da je v mnogih primerih to res, ne pa v vseh! Paragraf določa nadalje, da je po petih letih službe v provinci mogoče zopet priti v univerzitetna mesta, ako se uslužbenec izkaže z znanstvenim delom. Seveda, se v provinci običajno zopet težko udejstvuje. De sedaj so bile tozadevne razmere precej neurejene. Letos pa ie Glavna kontrola, kot čuvarka zakonskih določb izvela pritisk in uspeh je bilo imenovano »papirnato premeščenje in do- deljevanje«! S tem je bilo zadoščeno zakonu, tu in tam kateremu suplentu, ki kljub temu raje ostane v glavnem mestu kot v provinci, a hotelo se je najbolj zadostiti, kot se zdi, državni blagajni. Vsi prizadeti zgubijo namreč prvi draginj-ski razred in so prevedeni v drugega (razlika okrog 250 din), Poudariti je treba, da je to za državo ničla, za posameznika z družino pa krut udarec. Glavni kontroli sc je zdelo tudi pametneje, da izvrši premestitev samo na papirju, da ni treba plačati potnih shoškov za selitev. Vsekakor je nerodno, da suplent dela v kraju, la je zaradi draginje v prvem razredu, dobiva pa plačo po drugem razredu. Skoraj je potem boljše, če živi v provinci. „...up In nada" Jasno pa je zopet, da vprašanje draginjskih razredov vsaj pri nas še daleko ne odgovarja i resničnemu stanju. Razlika je, če je suplent sanj ali pa ima družino. A izjem zakon ne pozna, ker pozna samo uslužbenca in njegovo delo, ne pa tudi njegovih osebnih in rodbinskih razmer. Resnično, mlad človek se danes ne more osamosvojiti, ne more graditi doma in si ustanoviti družine. Ko se bodo pokazale- posledice, bo že pozno. Zanimivo je torej, kje pri državni blagajni najbolj Sledijo... Kakor se torej splošno trdi, se bo to papirnato premeščenje prevedlo v prakso najbrž v jeseni, če bo dovolj nadomestil za Ljubljano. Zanimivo bi bilo vedeti, kako in v koliko se je § 83 izvedel tudi v ostalih glavnih mestih države. Z dodelitvami je tudi zmešnjava. Nekateri živijo v provinci, dobivajo pa plačo prvega razreda. V dodatek si predočimo trnjevo pot profesorjev po prevratu. Prvi zakon o srednjih šolah je bil uveljavljen leta 1929. Pred njim so dobivali profesorji nagrade za prekomerne ure, za tečajne, privatne, diplomske in praktične učiteljske izpite ter za razredno starešinstvo. Z navedenim zakonom so hile vse te ugodnosti ukinjene ter nadomeščene* z uvedbo položajnih doklad (ki so jih imeli še pred tem sodniki). Zakon iz leta 1931 ie skoraj., onemogočil napredovanje v 111/2 Poleg vseh ugodnosti pred letom 1929 je odpadla tudi možnost privatnih inštrukcij. Zlasti mlajše tovariše ie to zelo hudo zadelo, ker so s temi dohodki prej mogli vračati kredite, ki so jim v mnogih primerih sploh omogočili študije. Da bo lista omejitev zadnjih let popolna, omenimo še uredbo, po kateri ne sme profesor srednjih šol imeti na stanovanju ali hrani učencev teh zavodov. Janez Lojtra, uničevalec sadovnjakov, na Studenec Ljubljana, 25. junija. Janeza Lojtre življenje je kaj pisano tn čudovito. Rojen je bil 20. oktobra 1897 v St. Juriju ob Taboru, okraj celjski. 2e mlad je garal kot kmečki delavec, pa rad kolovratil po svetu. Pred 5 leti je prišel v Trojane, kamor je tudi po starših pristojen. Sprva — tako pravi trojansko županstvo — je bil Janez videti normalen, zadnja leta pa jo postajal bolj.slabe pameti, pa tudi zelo hudoben in maščevalen. Vtepel si je fiksno idejo, da ga vsi preganjajo in sovražijo kot občinskega reveža. Sklenil je veliko maščevanje. Največjo piko je imel na 63 letnega posestnika Urbana Kamnika v Jelševici. Bila je temna noč 24. marca letos. Posestnik Urban je spal v hlevu pri konjih. Nekdo se je priklatil v hlev in ga mahnil s sekiro. Urban je sprva mislil, da ga je konj brcnil. Ker so pa močni udarci še sledili, je zbral zadnje moči in k sreči zadnji, smrtonosen udarec na glavo prestregel. Napadalec je izginil. Urban, ko je prižgal električno luč, je spoznal v napadalcu Janeza Lojtro. Janez Lojtra pa je nato izvršil vandalsko pokončanje sadnih dreves. S sekiro, ki jo je pobral pri posestniku Javoršku, je začel sekati in guliti sadna drevesa ob državni cesti. Pokončal je na škodo cestnemu erarju 64 lepih sadnih dreves. Škodo so cenili na 16.000 din. Mnogo dreves pa je posekal in [»končal po sadovnjakih pri raznih posestnikih, tako da so celotno škodo ocenili na 27.750 din. Orožniki so Janeza Lojtro zaradi poskušenega umora posestnika Urbana Kamnika in zaradi pokončanja tuje lastnine aretirali in odvedli v zapore okrajnega sodišča na Brdu. Pozneje je bil Lojtra prepeljan v zapore okrožnega sodišča v Ljubljani. Proti njemu uvedena kazenska preiskava je imela za posledico, da je sodišče odredilo preiskavo po psibijatrih o duševnem stanju Janeza Lojtre in če je kazensko odgovoren. Kako gledajo Nemci na finale v Zagrebu Zadnja številka ugledne nemške strokovne revije »Tennis m Golf« se bavi z letošnjim finalnim tekmovanjem za Davisov pokal, ki se bo vršil v dneh od 11. do 13. iumja v Zagrebu, in te razvoju jugoslovanskega teniškega športa posvetila precej dolg članek v zvezi z finalom za evropski pas. Nemcem ne prija, da morajo iti v Zagreb in odigrati najvažnejšo tekmo na tujem terenu in ne na lastnih igriščih v Berlinu. Bojijo se, da zanimanje za igro v Zagrebu, ki ima komaj dobrih »100.000 prebivalcev«, še daleč ne bo tako veliko kot bi bilo v Berlinu in da bo finančni uspeh tudi mnogo slabši. Toda športni pomen našega obiska v Zagrebu bo zelo pomemben, tako namreč pravijo ker bomo v ta oddaljeni kraj, ki je skoraj docela zaprt za svetovne igralce, prinesli nekaj novega in na ta način oplodili z nemškim tenisom tudi to deželo, kar bo velikega pomena za lepi teniški šport. »SVOJE ZMAGE SMO GOTOVI« Svoje zmage so Nemca popolnoma gotovi in ne računajo z nikakim presenečenjem. Svojih na-sprotnikov — pišejo — ne podcenjujemo prav nič in dobro poznamo njihove predrznosti in njihove slabosti. Jugoslavija v dosedanjih nasprotnikih ni našla najhujših igralcev, čeprav so morali svoje zmage izvojevati proti prav dobrim m znanim rivalom. Punčec in Pallada sta bila že večkTat naša gosta in jih cenimo kot prav dobre igralce. Toda njihova igra bazira na tem, da igrata zelo sigurno in da se omejita predvsem na defenzivno taktiko. Napram Gotifriedu v. Cram-mu in napram Henklu se jima pa ta taktika ne bo obnesla, če bosta naša igralca v svoji običajni formi. Naša dva igralca bosta s svojim tempom, s svojo taktiko in s svojimi napadalnimi udarci dala igri popolnoma drug značaj. Sicer imajo jugoslovanski igralci prednost v domačem igrišču, ampak naši igralci so že tako vajeni tu- Lojtra je zadnji čas nastopal proti ljudem z raznimi grožnjami. Govoril je v vinjenosti: »Koga bom ubil ali bom pa požgal, da bom potem za vse življenje preskrbljen in pod streho.« Preiskala sta ga psihi,jatra vseuč. prof. dr. Alfred Serko in dr. Žvokelj. Izdala sta mnenje, da je Janez Lojtra duševno omejen, imbecilen, zato za izvršeno dejanje nevračunljiv. Ko sta ga psihijatra preiskovala, je začel vpiti s pravim ognjem fantasta. Imel je kar dolg govor: »Kaj? Zapeljali so me, goljufali so me! Cisto neumen sem od samih božjih skrbi. Boga sem prepozno našel... V hosti sem ga našel... Ptički so peli... Veste, da mi pride preveč krvi v glavo? ... Sedem let sem bil star, ko me je neka deklina zapeljala v greh, tam v hosti... Nisem bil pri pravi pameti, ker sem Boga izgubil... Ljubice sem pa rad imel... Sem mehkega srca ... Ženske so pa brez vesti... Prej sem bil prismoden, sedaj ne več... »Zakaj si Kamnika s sekiro?« — »Dolžil me je, da sem mu ukradel čokolado, piškote in 2 sekiri. Vzel sem, ker me ni hotel plačati za delo.« »Zakaj si posekal drevesa?« — »Od Boga imam pravico, da sem jih udaril, ker so me v greh zapeljali.« »Kakšna je razlika med konjem in 06lom?< — »Nobena. Oba sta neumna, ker garata.« Okrožno sodišče je odredilo, da se Janez Lojtra odda zaradi duševne omejenosti in ker je j bližnji okolici zelo nevaren, v zavod za očuvanje in zdravljenje v Lepoglavo. Od tam pa so pisali, da je stari zavod prenajx>lnjen takih bolnikov, novi zavod pa še ni dograjen. Sodišče se je nato obrnilo na državno splošno bolnišnico, da bi Lojtra sprejeli na VIL oddelek. Tudi tu je bil Lojtra odklonjen. Najbrž pride naposled Janez Lojtra na Studenec. jih igrišč, da iu tudi to ne bo mnogo motilo. Boli pa bo našima igralcema škodovalo to, da igrajo sedaj v Wimbledcmu »n da bosta od tega teniškega turnirja močno utrujena, medtem ko se Pallada in Punčec popolnoma v miru pripravljata na končno boTbo. Na oba naša igralca bo tudi neugodno vplivalo to, da igrajo v Wimbledonu na travnatih igriščih, v Zagrebu bodo pa morali igrati na trdem igrišču. Vendar pa vsa ta dejstva nc zmanjšajo nadc, da gre Nemčija v finale kot velik favorit. Ob pripravah za Berlin Prvo olimpijsko moštvo v Berlinu Berlin, 24. junija. Včeraj je prispelo v Berlin prvo olimpijsko moštvo, in sicer kompletna reprezentanca petega kontinenta: Avstralije. Na kolodvoru je bila reprezentanca slavnostno sprejeta in se je takoj odpeljala v olimpijsko vas, kjer se je nastanila v hišah, ki nosijo ime Worms in Nauheim. Vsaka hiša v olimpijski vasi ima namreč ime kakega nemškega mesta. Avstralska reprezentanca šteje M olimpijskih tekmovalcev. 100 m v 10.2 sekundah Pri prvenstvu ameriških univerz v Chicagu je dosegel črnec Jesse Awens v teku na 100 m čas ■ 10.2 sek. Rezultat bi pomenil nov svetovni rekord, ki pa najbrže ne bo priznan, ker je imel Awens v hrbet rahel veter. V teku na 200 m je dosegel čas 21.3 sek. Henncth Carpenter je zmagal v metu diska z 52.73 m in s tem dosegel najboljši letošnji rezultat v tej disciplini. Nov evropski rekord v štafeti 4x200 m Nov rekord v tej disciplini so postavili Nemci pri izbirnih tekmah za olimpijske igre. Štafeta je bila sestavljena iz najboljših nemških plava-čev in je postavila čas 9:23.5. Dosedanji rekord so imeli Madjari z časom 9:24.8. Madiari so sicer dosegli 9:07.2, toda rekord dosedaj še ni priznan Naš najboljši rezultat v tej disciplini je postavila v nedeljo Ljubljana s časom 10:08.7. Maribor Predprodaja vstopnic za ljudsko igro na prostem »Naša apostola« v Ljudskem vrtu se vrši v pisarni Slomškove družine na Koroški cesti 1 in na Aleksandrovi cesti 6, predprodaja za koncert »Vnebovzetje« pa je v knjigarnah Cirilove tiskarne. Koncert bo v slučaju lepega vremena v ponedeljek na prostem v Ljudskem vrtu. Prodava Vidovega dne. V nedeljo, 28. junija bo ob 8 tvoritvena sv. maša Slomškovih praznikov v stolnici. Ob tej priliki bo obenem proslava Vidovega dne. Zastopniki oblasti se udeleže službe božje po običajnem redu. Študijska knjižnica. Od 1. julija do 8. septembra je čitalnica zaprta. Knjige se v tem času izposojajo vsako sredo in soboto od 8 do 12.30. — Morebitne želje glede uporabe knjižnice v znanstvene namene naj se javijo ravnateljstvu. V cerkvi sv. Alojzija odpadejo zaradi bogoslovnih počitnic od nedeljo do oktobra večernice, pridiga in blagoslov. Redno bo vsak dan sv. maša ob pol 6. Šahovske novice. V Ljubljani se bo vršil v začetku julija turnir za prvenstvo naše banovine. Mariborski šahovski klub pošlje Ivana Lešnika, ki bo zastopal barve kluba tudi na turnirju za državno amatersko prvenstvo v Zemunu. Zaradi silobrana — oproščen. Včeraj smo poročali o razpravi, ki se je vršila pred senatom proti Karlu Žižku in Maleku zaradi uboja bratov Krepek v Vurbergu pri Ptuju. Sodišče je Malčka zaradi silobrana oprostilo, Žižka pa je obsodilo na 3 leta robije in 3 leta izgube častnih pravic. Uspela intervencija gostilničarjev Ljubljana, 25. junija. Poročali smo že, da se je pred nedavnim zgla- 5 Prl županu dr. Adlešiču potem pa še pri banu dr Natlačenu posebna deputacija ljubljanskih gostilničarjev. Zahtevala je, da se naredi konec izigravanju zakonskih predpisov, ki jih nekateri dalmatinski trgovci tolmačijo jx» svoje. Dovažajo namreč v Ljubljano cele vagone vina, v Ljubljani »si sposodijo« ime kakega gostilničarja, potem pa kar na kolodvoru točijo vino »iz vagona«. Tako imamo na Gorenjskem kolodvoru vedno videt \ da ločijo dalmatinski vinogradniki svoje vino zelo po ceni. Ker so s takim načinom točenja oproščeni raznih taks, ki sem jim izognejo. Seveda lahko potem vino tudi cenejše prodajajo. Vse to pa se vrši na škodo ljubljanskih gostilničarjev, ki morajo plačevati davke in takse in zato južnim kolegom ne morejo konkurirati. Gostilničarji so pri županu in banu zahtevali, da se to v bodoče prepreči. Intervencija je imela popolen uspeh Pred nekoliko dnevi so namreč oblasti zaplenile na Gorenjskem kolodvoru celo cisterno vina, prepovedale na-daljno točenje vina na Gorenjskem kolodvoru ter v stvari sami uvedle strogo preiskavo. Olimpijski desetoboj za prvenstvo države Maribor, 24. junija. Pod pokroviteljstvom mestne občine mariborske priredi Jug. lahkoatletska zveza v organizaciji SK Železničarja v Mariboru na njegovih igriščih oh Tržaški cesti dne lil. in 12. julija t. 1. »Olimpijski deeetoboj« za prvenstvo države, združen z mednarodnim juniorskim mitingom po sledečem sporedu : 11. julija oh 17 popoldne: tek 100 m — deseto-boj, skok v daljino — deeetoboj, tek 9000 m, met krogle — desetoboj, štafeta 400X300X200X100 m, skok v višino, tek 1000 m juniorji, tek 400 m — desetoboj. 12. julija ob 15.30 popoldne: 110 m zapreke — desetoboj, 100 m juniorji B. C. — predteki, met diska — desetoboj, skok v daljino juniorji B. C., skok s palico — desetoboj, 100 m juniorji B. C. — finale, met krogle — juniorji B. C. (juniorji B — 4 kg, juniorji C — 5 kg), met kopja — desetoboj, met kopja juniorji B. C., skok v višino B. C., tek 1500 m — desetoboj, tek 1000 m juniorji B. C., štafeta 4X100 ni juniorji B. C, Pravica do nastopa po pravilih JLAS-a. Tekmovanje se vrši na tekališču, ki je posuto z ugaski, ima dva nedvignjena zavoja ter meri 428 metrov. Kvalifikacija se vrši po novih finskih tablicah. Nagrade prejme v desetoboiu prva šestori-ca in to prvak pokal pokrovitelja, prvi najboljši Mariborčan pokal prireditelja in ostali plakete. Za juniorje ni nagrad. Prijave z desetoboj se morajo poslati Jug. lahkoatletski zvezi, Zagreb, Gunduli-čeva ulica 22, najkasneje do 4. julija 1986 ob 12 z vložkom 15 Din za klube v Mariboru, medtem ko «0, ostali klubi prijavnine oproščeni. Kopija prijave se mora poslati SK Železničarju, Maribor, Del. drž. žel. Vse ostale prijave na SK Železničarja brez vložka. Naknadne prijave se ne bodo sprejele. Športne vesti iz Belgrada Belgrad, 25. junija, m. Kakor smo že poročali, je BSK obvestil jugoslovanski pokalni komite ▼ Zagrebu, da ne bo sodeloval v tekmah za jugoslovanski cup, Svojo odločitev je utemeljil s tem, da sodelujejo v pokalnih tekmah samo pod pogojem, če se dopusti tekmovanje tudi SK Ljubljani. Brzojavka BSK-a se glasi: »Ostanemo nepopustljivo pri prvotnem predlogu za Ljubljano v Jugocupu. Zaradi tega je jujfocup-komite v Zagrebu izdal daljši komunike, v katerem prinaša ves histo-rijat jugocupa in dokazuje, da je bilo na prvem sestanku, dne 22. februarja t. 1. sklenjeno, da v tekmah za jugo-cup sodeluje prvoplasiranih 8 klubov iz tekmovanja za državno prvenstvo — torej z ljubljansko Ilirijo. Dne 21. t. m. pa so se delegati v Zagrebu sestali brez delegata Ilirije in ko je delegat BSK zahteval, da se udeleži tekmovanja tudi novoustanovljeni SK Ljubljana, so štab delegati ugotovili, da novoustanovljeni SK Ljubljana ni nič drugega, kakor nadaljevanje Primorja. Ker pa se Primorje ni plasiralo med prvih 8 klubov in ker novi klub z Ilirijo nima ničesar skupnega, novi klub v tekmovanju za jugo-cup ne more sodelovati. V na-daljnem jugocup-komite izjavlja, da se bo tekmovanje za jugocup izpeljalo brez ozira na to, ali bo BSK sodeloval ali ne. Belgrad, 25. junaja. m. Sinočna igra med BSK-om in madžarskim klubom Bočkaj je končala z neodločenim rezultatom 3:3 (0:1). Belgrad, 25. junija, m. Sinoči se je pod reflektorji in v prisotnosti kakih 2000 gledalcev vršila nogometna tekma med Počkajem in BSK-om. — Državni prvak je nastopil brez Glaserja, ki je šele proti koncu igre zamenjal rezervnega vratarja. -Tekma je potekla v mali nadmoči gostov, ki bt * malo sreče lahko zmagali. Pri domačih se je opazila nekaka mlačnost in zaspanost, ker je gotovo posledica kopanja. V prvem polčasu je bil Počkaj v znatni premoči, BSK je pritisni) šele v drugem polčasu ter uspel v toliko, da je obdržal neodločen rezultat. Dardanele v bajki in zgodovini Pred nekaj dnevi se je pričela v Monfreuxu .konferenca o ponovni oborožiivi Dardanelske morske ožine. Na lej konferenci naj bi se rešilo enkrat za vselej vprašanje morskih vrat, ki je Evropo razburjalo vsaj tolikokrat, kakor vsako drugo mednarodno vprašanje. Dardanele so predstavljale začaran prehod med morji, za katera so se potegovali vsi narodi, ki prebivajo ob Sredozemskem in Črnem morju v vseh časih. Sedanja konferenca v Montreuxu je že 22. mednarodno razglabljanje o vprašanju plovbe skozi Dardanele. Z njo se pričanja novo poglavje v zgodovini evropskih morskih ožin. Dardanele so tudi po svoji zgodovini docela svojevrstna pomorska pot. Okrog njih je spleten neminljiv soj romantike m pravljičnosti. Se danes Se spominjamo zgodbe o grških zaljubljencih Heri in Leandru. V tej zgodbi zaljubljeni Leander najde smrt, ko plava čez Dardanele proti gradu svoje drage. To bajko so Grki imeli za resnico, zgodovinar Pausanias piše v svojem delu celo, da je videl še lučko v tistem gradu; lučko, ki je prinesla Heri in Leandru pogubo, ko je prej toliko noči kazala LeandTU pot čez morje. Popotnika, ki se vozi skozi to morsko ožino, pozdravljajo od daleč razvaline trojanskega mesta, in ga spominjajo na prihajanje in odhajanje neštetih ljudstev in rodov, ki so tu gradili na razvalinah enega mesta zmeraj nova in nova naselja. Cesar Hadrijan, ki mu je sodobnost dala naslov »popotnik«, je imel ob dardanelski obali svojo nailiubšo vilo. Tu je živel zagonetni Biti-nijec Antinous, ki si je pozneje sam zadal smrt v Nilovih valovih, da bi se žrtvoval za srečo svojega gospodarja. Se bolj ob morju se dviga Ahilov grob, kateremu je Byron posvetil nekaj najlepših strani v svoji poeziji. Ni čuda, saj je pesnik, čeprav je bil šepav, sam preplaval Dardanele po vzoru junaka Leandra in je bil zelo ponosen na ,ta svoj uspeh. Se južneje izginja na obzorju grob kartagm-skega junaka in zmagovalca Hanibala, ki je baje hotel od tu podjarmiti Vzhod. Na dnu Dardanel počivajo razvaline orjaškega, čez 400 ladij broječega bTodovja Arabca Maslama, katero so leta 696 Bizantinci s pomočjo glasovitega »grškega ognja« potopili. Z brodov-jem je šel na dno eden najglasovitejših mohamedanskih poveljnikov. Za trdnjavo na obali leži na hribu, ki se razgleduje daleč čez kopno in čez morje, grob tuniškega pomorskega roparja Hajredino lldirima. lldirim pomeni blisk, spomin nanj je ohranjen v Bvronovi pesnitvi »Kor z ar«. Današnje male vasi na dardanelskih obalah so nekdaj predstavljale venec cvetočih mest, katera je 1403 mongolski osvojevalec sveta Timurlenk razTušil v prah in pepel. Uničevalec tolikih narodov in tolikih cvetočih pokrajin je stal na desnem bregu Dardanel in gledal čez ožino evropske obale, kateri naj bi veljal njegpv naslednji pohod. Toda nemiri v Aziji in vstaje v njegovem svetovnem cesarstvu so ga poklicale nazaj; v Samarkandu je krvoločnega vladarja, ki ni bil nikdar truden od vojskovanja dohitela snwt in mu preprečila načrt, da bi čez Dardanele udaril v Evropo. _ Zgodovina angleškega zanimanja za Daroa-ifiele ste pričenja leta 1807. Tedaj je odmirat Duckworth 16. lebruam kot vodite!) angleškega brodovta proti volji Turkov prvič prodrl v morsko ožino. Toda tam mu je postalo jasno, da pomeni napad na Dardanele »najnevarnejši in najležn podvig v vojni zgodovini«. Naslednji časi so to njegovo trditev v resnici dokazali. Dokler so TuTki paziti na Dardanele in so njihovo naravno lego, ki nudi vse ugodnosti za obrambo, izkoriščali ter jo podpirali še s trdnjavami, do takrat ni mogel Dardanel nihče zavzeti. Poseben vojaški pomen pa so Dardanele dobile z razvojem topov. Ko se je to orožje razvilo tako, da ga jc bilo lahko uporabljati tudi na večjo razdaljo, so Turki s topovi zaprli prehod skozi Dardanele, kadar so hoteli. Zdaj bi bilo treba več brodovja, da bi varovalo vstop vanje. Do tedaj so Dardanele igrale v vojni zgodovini sveta vlogo samo, kadar so hotele orjaške vojske iz Azije na evropsko celino. 2e perzijski kralj Kserkses je tu stopil na evropska tla, ko je zgradil orjaški most iz kakih 700 ladij. Tudi Aleksander Veliki se je tu prepeljal v Azijo. Leta 1356 so Turki prekoračili morsko ožino in so tako kot gospodarji Carigrada zavladali nad deželo, ki se je do zdaj imela bali napada samo z morske strani. Od tedaj naprej je utrdilev Dardanel postala za sultane življenjsko vprašanje, kateremu so zmeraj obračali vso svojo pozornost. Najprej je leta 1462 sultan Mohamed II. zgradil utrdbi Seddil-Ballr in Ča;kan-Kalessi. Nasproti tema dvema je Mohamed IV. postavil tako zvane nove Dardanelske gradove: Kum, Kale in Kallid-Bahr. Vse poznejše utrdbe so se razvrstile okrog teh gradov, ki so jih sčasoma zelo razširili in oborožili z velikimi topovi. Turki so si zmeraj prizadevali, da bi svoje utrdbe prilagodili napredku orožne tehnike. Dolgo časa so s temi trdnjavami pojjolnoma varovali Carigrad. S pomočjo teh trdnjav so tudi lahko dolgo časa preprečevali Benečanom prehod skozi Dardanele, če so kdaj malo popustili v svoji j>ažnji, se je to pozneje bridko maščevalo. Dne 26. julija 1770 se je sedmim ruskim vojnim ladjam pod admiralom Elphinstoneom posrečilo, da so Turke presenetile. Neovirano so prodrle mimo prvih utrdb, ker niso bile trdnjave dovolj založene s streljivom. Toda dalje si Rusi niso upali. Ta napad je Turkom povzročil zdravilen strah, ki jim je dal pobudo, da so svoje utrdbe ob Dardanelah izboljšali. Pozneje so pa to svojo pažnjo spet začeli zanemarjati. Zato se je leta 1807 spet posrečilo osmim angleškim linijskim ladjam, 4 fregatam in večjemu številu manjših ladij, da so brez vsakega zadržka prešle morsko ožino in se 20. februarja prikazale pred glavnim mestom otomanskega cesarstva. Prav velikih uspehov s tem svojim podvigom angleško brodovje ni doseglo, edina [posledica je bila, da so Turki začeli zdaj svoje utrdbe z mrzlično naglico oboroževali. Angleži so se zbali, da ne bi zabredli v past in so se 2. marca naglo umaknili. Pri umiku pa so jim turški tojjovi, ki so zdaj bili sposobni za delo, prizadejali silne izgube. To je bil zadnji nasilni j>oskus za prehod skozi Dardanele. Odslej se noben tak poskus ni več posrečil. Kdor je hotel s svojimi ladjami skozi Dardanele, je moral dobiti dovoljenje Turkov. Ti pa so pustili tuje bojne ladje skozi Dardanele samo, kadar je šlo za varstvo njihovih koristi. Leta 1912 so Italijani med tripolitansko vojno zastonj poslali veliko brodovje nad Dardanele in jih obstreljevali. Morali so se vrnili praznih rok. Prav tako tudi v svetovni vojni ni zaveznikom vse do zadnjega uspelo, da bi se polastili te važne pomorske poti. Vsem so še v spominu siloviti boji, ki so divjali ves čas svetovne vojne ob Dardanelah. posameznimi oddelki, sobami in mizami, brez te* kanja in brez zamud. Za lažje prevažanje' diplo* matov je pripravljenih 21 dvigal. Vrh tega se nahaja v novi palači vsega skupaj 250 električnih žic, 3 km cevi, 688 umivalnikov, 23.000 m’ linoleia. Zato ni čudno, da jc palača Zveze narodov neke vrste začarani grad. * 1*'* I Posledice socialistične vlade v Franciji: brez zlata, zmeda na borzah, kakor vidimo na sliki. Novi sedež Zveze Narodov v Ženevi Zveza narodov je bila razmeroma Še mlada, ko sc je odločila, da si postavi lasten dom ih da da zgraditi mogočno palačo, ki bo dostojno predstavljala njeno silo in moč. Leta 1929 je bij a v Madridu razstava načrtov za novo palačo ZN. Arhitekti vsega sveta so ppslali nič manj kakor 337 načrtov za ta dom narodov. Razsodišče jih je pridržalo. pet, ki so dobili nagrade. Izbira je bila pri tolikem številu težka, zlasti pozneje, ko je bilo treba izmed petih izbrati enega. Kmalu potem so začeli palačo tudi graditi. Pravijo, da je to največja stavba na svelu. Poleg prostorov, ki jih ZN potrebuje za svoje urade, je bilo treba računati tudi z novo knjižnico, ki šteje 2 milij. zvezkov. Ta dva milijona knjig je podaril amerikanski milijarder Rockefeler. Palača leži v ženevskem parku Ariana. Palača šteje v vsem 1650 oken, ki so odprta na ves svet. Osrednje poslopje tvori sedež glavnega tajništva. Njegovo jjročelje gleda na Mont Blanc. Opremljen je ta del z jeklenim pohištvom, hodniki pa so preoblečeni z dragocenim lesom, ki so ga darovale ZN za novo palačo holandske kolonije. Po vseh krilih, ki se raztezajo od sedeža tajništva na obe strani, so ostali oddelki, ki jih ima osrednji urad ZN. Tudi ti so nadvse razkošno urejeni in opremljeni. Povsod tečejo drage debele preproge, da ne bo mogel noben šum motili odposlrncev raznih držav, ko bodo stopali po hodnikih in premišljevali težka vprašanja, zaradi katerih so morali priti v 2enevo Glavna dvorana, v koten bo zasedal plenarni zbor ZN, je poslikana v srebru in predstavlja v številnih freskah nazorno dobrote, katere človeštvu prinaša mir. To dvoTano je poslikal španski slikar Sert. Kadilni salon, na katerega so tudi polagali veliko skrb, je kotiček, ki spada med najudobnejse v novi palači. Kdo ve, koliko važnih sklepov se bo odločilo pri dehtečih cigarah in dragih cigaretah. Ta oddelek so opremili francoski obrtniki in umetniki. Tako je prijeten, da človek v njem ne more imeti drugačnih misli — kakor dobre in miroljubne. Za opravo so skrbele posamezne države, predvsem za tiste oddelke, ki so namenjeni njihovim delegacijam. Človek vidi v tej sobi italijanski marmor, v drugi francoske preproge, kor-dovansko usnie in angleško klubsko opravo. Potem spet kose oprave, ki nas spominja na Brazilijo, na Jugoslavijo, na Avstrijo, na Dansko itd. Skupščinska dvorana je dolga 40 m in ima 2000 sedežev. Veljala jje 5 milij. frankov. Služila bo vsega skupaj mesec dni na leto. Knjižnica ima knjige, zložene v desetih vrstah. Razdeljena je na majhne sobe, kjer lahko 10—20 ljudi bere in študira. Na jeklenih policah je tu razvrščenih dva milijona zvezkov. V podzemlju palače je urejen artiiv in majhna železnica, ki bo služila za prenešanje aktov iz enega konca palače v drugega. V petem nadstropju je restavracija in krasna terasa, zasajena z drevjem in rožami. Palača ima vsega skupaj 1000 telefonov, ki bodo omogočal« zvezo med Romun našel 87 element Kakor je znano, je genijolni ruski kemik Men-delejev ugotovil, da je vsa tvarina sveta sestavljena iz 92 elementov ali prasnovi. Mendelejev je sestavil svoj periodični sestav 92 elementov. Ta sestav jc zasnovan na atomski teži elementov. Tedaj, ko je Mendelejev svoj sistem dovršil, niso bili še vsi elementi znani. Treba je bilo, da jih najdejo drugi učenjaki. Mendelejev jc na podlagi svojega sistema natančno opisal lastnosti, ki jih imajo še nepoznani elementi v njegovem zaključenem krogu. Treba pa jih je bilo najti še v naravi. Učenjaki so polagoma ugotovili te manjkajoče elemente drugega za drugim._ Tako, da je ostal neznan samo še element številka 87. Mendelejev je našel vsega samo dve tretjini elementov. Toda njegova domneva se je izkazala za resnično. Odkar so učenjaki našli vse druge prasnovi, so z vso vnemo iskali številko 87. Pred nekaj leti sta dva francoska kemika izjavila, da se jima je posrečilo sestaviti čisti 87. element, ki spada v skupino alkaličnih kovin. Pozneje pa se je ugotovilo, da sta se ta dva znanstvenika zmotila, ker elementa, katerega sta iskala, nista dobila v čistem stanju. Zdaj pa poročajo iz Pariza, da je predsednik Znanstvene akademije na' zadnji seji poročal, da se je romunskemu znanstveniku, prof. Holubciu posrečilo, da je izoliral 87. element. Holubeiu je prof. na univerzi v lassiu, zdaj pa dela poskuse v Parizu. Svojo najdbo jc na čast domovini imenoval »moldavium«. Vlomilec: »Ničse ne bojte, gospa, meni gre samo za denar, vaša osebnost me nič ne briga.« Gospa: »Oh, vi krutež, tedaj ste prav taki, kakršni so vsi moški.« Prvi lovec: »Krasno! Ustrelil sem divjega petelina, ki je meril tričetrt metra. Drugi lovec: »To še ni nič. Jaz sem ga lani ustrelil, ki je meril en meter.« Prvi lovec: »Nisi me prav razumel, Jaka. Moj je meril tričetrt metra po dolgem.« Neka grda ženska vpraša trgovskega uslužbenca po gospodarju, češ da bi rada osebno z njim govorila. Uslužbenec sporoči njeno željo gospodarju. »Kakšna ženska je to?« vpraša gospodar. »Privedite jo torej I« Ko je gospa odšla, pravi šef uslužbencu: »No, zares dobro ee razumete na žensko lepoto.« »Ne vem, toda mislil sem, da bi utegnila bfli dama vaša žena.« ' ‘ * »Saj tudi je,« pritrdi gospodar. S Novo! Novo! F. M. Willam Da§ Leben Marias der Planer lesi 587 strani z mnogimi slikami, vezano Din 102— JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r. z. z o. z., v Ljubljani I Življenje In trpl|en!e v najstrašnejši vojski sveta Zaklela legija 49 Za nas mislim, da v začetku sploh nismo nameravali zares pobegniti. Toda polagoma je ta zamisel postajala stvarnejša in nam je objemala vso dušo. Skušnjavo je večal neki zemljevid, ki ga je Harvey od časa do časa izvlekel. Kot or-donanc je lahko razpolagal z zemljepisnimi kartami svojega poročnika. Razvil je zemljevid, ko smo sedli pod šotor, potem smo pa vsi pazljivo pregledovali, kar je bilo na njem. Južno ne daleč od Bosraka je bila meja. Po zemljevidu leži Suejda komaj štirideset kilometrov severno od črte, ki deli Sirijo od Tiansjordanije. Transjordanija pa je angleški mandat. Če prekoračimo to črto, potem smo svobodni. Izmuznili bi se temu težkemu, enoličnemu in obupnemu delu. Morda bi se tako lahko vrnili domov. Odkar sem stopil v legijo, sem sam sebi »branil vsako misel na dom. Pet leti Če ho-že Človek to misel prenesti, ne sme gledati ne naprej, ne nazaj. No, ta zemljevid je pa človeku neubranljivo klical v spomin dom* Zdelo se je, da je treba samo skočiti iz Suej-de čez mejo naravnost v svobodo. Na drugi strani meje je Anglija ,ki ni francoskim oblastem še nikdar vrnila niti enega tujskega legijonarja. Štirideset kilometrov, to je komaj nekaj več, kakor dan hoda. Pa naj bosta tudi dva, zato ker moramo hoditi po stranskih potih, ker je pokrajina hribovita. Treba je samo malo sreče in v dvodnevnem sprehodu bo-I mo skočili z legije v svobodo. Pa vendar se ne moremo zares odločiti, ; krušne peči pa bodo kmalu gotove. Za tem bomo morali spet graditi trdnjavo. Tisto trdnjavo, katero smo pred letom dni pognali v zrak. Zdaj jo moramo dvigniti štiri nadstropja visoko. V duhu gledam, kako nosim mesece in mesece kamenje. A to ni vse. Zdaj, ko je mir popoln in ko človek lahko gre nabirat mak in marjetice, če se mu da, se širijo glasovi o vseh mogočih načrtih: Suejdo bodo silno polepšali, tako da bo enako krasna, kakor je bila nekdaj. Cesto bodo podaljšali do Bosraha. Zdaj vem, čemu legija služi v mirnem času. Po krušnih pečeh pride trdnjava, za trdnjavo pride kaj drugega. Še štiri leta tako, dokler ne odslužim svojega roka ... Vidim kako se oddaljuje konec teh šti* rih let. To je cela večnost. Jaz pa bom ves ta dolgi čas tovoril kamenje na ledjih, kakor felahi in sužnji, ki so gradili piramide. Neprenehoma gledam Harveyev zemljevid in poslušam njegove krasne obljube. Ta čas sem spoznal ameriškega časnikarja Georgeja Seldesa. Bil sem v kantini s Harveyem, ko so me obvestili, da me kliče poročnik. Odšel sem. Seldesu so povedali, da se v kompaniji nahaja tudi en Američan in zaželel me je videti. Prišel je z avijonom iz Damaska in se je vprav pripravljal, da bi spet odšel. Po kratkem razgovoru mi je zaželel svidenje in obilo sreče. Gledam ga z brega, kako je startal in kako se dviga, Svoboden je. Bilo mi je že vsega dosti. Spominjam se, kako nam je general Andrea obetal, kakšen bo ta sprehod v Suejdo. Ali je to garanje tisti obljubljeni sprehod? Treba je bilo ves dan samo tlačaniti in tlačaniti pod vročim soncem. To je v resnici preveč. Pograbil me je silovit »caffard«, kakor smo v legiji imenovali otožnost. Odločil sem se torej, da sprejmem Harveyev načrt. On je bil že od nekdaj pripravljen, da bi pobegnil. Večkrat mi je dejal, da bo odšel sam, če Weis-ser in Lass ne pojdeta z njim. Razmere so nam bile naklonjene. Dobil sem nagrado pet in dvajsetih frankov, ker sem tako spretno in vešče streljal pri Mesifreu in pri Resasu. Dobivala sva se vse pogosteje in tako sva se pri neki priliki odločila čisto za- res, da bova ta denar porabila za beg. Harvey je bil v svoji torbi skril hrane, katere je bilo cela zaloga. Kopičil je tja počasi in potrpežljivo. Imel je konzerve, steklenico konjaka in dva bidona kave. Nisva pa vedela, kaj bi z orožjem. To je bila velika neprilika. Ce bi bila vojska, bi vsekakor puške vzela s seboj. Zdaj pa, ko smo delali tlako,, je bilo orožje razporejeno po cesti in spravljeno pod dobro stražo. Ne bi mogel ne jaz, ne kdo drugi vzeti svoje puške, da ne bi vzbudil pri kom sumnje. Harvey pa, katerega je njegova služba osvobojala našega' de-la in mu kot ordonancu ni treba vršiti naših ubijalskih poslov, zmeraj razpolaga s svojim mousquetonom. Ta karabinka bo zadostovala. Treba pa se je zapomniti, da vodi beg po krajih, ki so se komaj dobro podvrgli, ki so napol pu?ti in polni beduinskih roparjev. Tu je polno vasi, v katerih se tujec izpostavlja nevarnosti, da mu bodo z nožem malo pobrili grlo.., Nekega jutra je prišel z letalom general Gamelin, da bi pregledoval čete. Defilirali smo pred njim v svečani obleki. Sledil je generalov pozdravni govor. Godba je igrala: »Voila le general, qui passe ...« Po paradi ob enajstih dopoldne smo bili prosti za ves ostali del dneva. Brez vsake šale sva se kar takoj in na mestu odločila, da je ta dan udarila ura odhoda. In tako sva po »juhi« odšla od Harveye-vega šotora. »Slovenski domt izhaja vsak dHavnik oh 12 Mračna naročnina 12 Din zn Inozemstvo M Din nredniMvo: Kopitarjem nliea