Na razliodu. Z 22. jaaijem je drž. zbor svoje aeje pretrgal ter jih prične z nova ae le v dragi polovici meaeca septerabra. Dotlej imajo tedaj gg. poalanci počitaice, v vseai blizu eetrt leta. Kakor je bila v zadnji aeji podoba, ao jili veseli, kajti pri vaakeai glaaovanju jih je že bilo maajše število. Načrt postave glede carine pri petroleja je v tretjem braaja še samo 251 poslaacev pričakalo. vai drugi ao se bili že podali proti doma. Tega jiai ne jemlje nibče za zlo, saj ao že bili veliko vročine prestali, to pa ne toliko od solnca, kolikor od zlib. jezikov. Liberalna stranka je storila v tem ozira veliko, ker je apala, da se bode konservativaa veiina razcepila ter se tako atoril koaec sedanji vladi. Kdo da bi za ajo pa priael na krmilo, to jim jebila najmaajša preglavica, čea, da bodi kdorkoli, samo da pade Taaffe! Ni ae izgodilo. Ve6ina se je aicer cepila, ali razcepila se ni. Pri glasovaaja o Siissovem predloga še je ostala večiaa v večiai, da si le a šestimi glaai. To pa je bilo dovolj. Prec na to ae jame tadi iz manjšine mož za možem pomikati iz zbora, češ, da jim za to ai več mari, kar se aklene ae nazadaje. Sli ao tedaj gg. poalaaci domov, ne da bi se bili veliko poalavljali. Tega tadi ni bilo treba, aaj se bodo čez inal eetrt leta aopet ae- šli. Samo avstrijako-aemaki klnb je imel akupno slovo. Imeli so ai še pač veliko praviti. posebno re.-i, katerili ae v zbora niao hoteli dotakniti. Pri tem aloveau pa je imel prvo beaedo pl. Plener. 0 njem ae pravi, da je ,,rojen" mi aister za fiaaace. Mož pa ae tega tadi zaveda ter se sploh nosi tako, kakor da se ma godčva velika krivica, ker še ni takist miniater. Da se izliva njegov srd na konaervativao večino drž. zbora, to so razumeje ali njemu preseda tadi nemški klab, ker ae mara biti pod njegovo zaatavo boja za ,,atiskaao" nemštvo ter hodi raji svoja pota. Ta pa ae v6, da so taka, ki grpd6^z avstrijakili tal ven v pruako deželo. Cisto lebko verjame torej človek, da peče to moža, v čegar arcu ae živi avstrijako domoljubje. Da je tako pri pl. Pleaerja, 0 tem ni dvoma, zato pa tadi verjamemo, da mu je bila resnica. kar je rekel v onem razboda. rV nemskem klaba1', pravi, nizpodkopava in ruši se avstrijaka miael." Mi amo možu hvaležni za to izpoved in vemo, da jo je težko izgovoril. Ker pa je to vendar-le atoril. vpraša se: čenra jo je izgovoril ? — Najprej pafi za to, ker ga boli, da so možje v aemškem klaba že tako malo avatrijci, potlej pa, ia meaiaio, da ae bolj za to, naj bi kje vsi nemški poalanci, ne nemško Jjad3tvo, ae prišli v sum, da dajo le ae malo za avatrijako cesarstvo. S tem bi jim za vselej odkleaknilo ia ni6 bi ae imeli veo apaaja, da se jim ae položi kedaj krmilo vlade v roke. Kaj bi pa bilo potlej z ajim, z ,,rojenira" miaiatromV Temu, miali ai, mora ae priti v okom ia torej izreče oao sodbo, da ai ma je težko bodila. Ker mož ni atoril tega prej v drž. zbora, marveč še le pri sloveau avatrijskonemških poalancev, to aili aas. da ei le tako tolmačimo njegove beaede. V zbora bile bi te beaede imele pao pomen, tako pa, 0 razhodu enako mialečib mož oatane vea njih pomen blizu tal in mi se od naših Nemcev, aaj že sedč potlej v nemškem ali avstrijskonemškem klaba, aikar ae vičimo domoljubja!