g l a s il o zveze d r u š t e v g r a d b e n ih INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN m a t ič n e s e k c ije g r a d b e n ih INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Leskoškova 9e, 1000 Ljub ljana, telefon 01 52 4 0 200; faks 01 52 4 0 199 v sode lovan ju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izda ja te ljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin izr. prof. dr. Matjaž Mikoš Jakob Presečnik MSG IZS: Gorazd Humar mag. Črtomir Remec doc. dr. Branko Zadnik FGG Ljub ljana: doc. dr. Marijan Žura FG M aribor: Milan Kuhta ZAG: prof. dr. Miha Tomaževič G lavn i in odgovorn i urednik: prof. dr. Janez Duhovnik S odelavec pri MSG IZS: Jan Kristjan Juteršek Lektorica: Alenka Raič Blažič Lektorica ang lešk ih povzetkov: Darja Okorn Tajnica: Anka Holobar O blikovalska zasnova: Mateja Goršič Tehnično urejanje, pre lom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 3 0 5 0 izvodov P odatki o ob javah v reviji so navedeni v b ib liog ra fsk ih bazah COBISS in ICONDA (The Int. C onstruc tion D a tabase) te r na htto://www.zveza-daits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za ind iv idua lne naročnike znaša 5 5 0 0 SIX' za š tudente in upokojence 2 2 0 0 SIT; za družbe, ustanove in sam osto jne podjetnike 4 0 .6 8 7 ,5 0 SIT za en izvod revije; za naročnike iz tu jine 8 0 EUR. V cen i je vš te t DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB L jub ljana: 0 2 0 1 7 -0 0 1 5 3 9 8 9 5 5 Gradbeni vestnik • GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 0 5 :6 2 5 ; ISSN 0017-2774 Ljubljana, december 2 0 0 6 , letnik 55 , str. 301 -332 Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov • Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. • Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. • Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. • Besedilo mora biti izpisano z znaki velikosti 12 pik z dvojnim presledkom med vrsticami. • Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. • Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka v slovenščini (velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); oznako ali je članek strokoven ali znanstven; nazive, imena in priimke avtorjev ter njihove naslove; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; naslov SUMMARY, in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno);..., naslov SKLEP in bese­ dilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam lite­ rature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B, C, itn. • Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. • Slike, preglednice in fotografije morajo biti omenjene v besedilu prispevka, oštevilčene in oprem­ ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. Vse slike in fotografije v elektronski obliki (slike v običajnih vektorskih grafičnih formatih, fotografije v formatih ,tif ali .jpg visoke ločljivosti) morajo biti v posebnih datotekah, običajne fotografije pa priložene. • Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. • Kot decimalno ločilo je treba uporabiti vejico. • Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki: (priimek prvega avtorja, leto objave). V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označe­ na še z oznakami a, b, c, itn. • V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime prvega avtorja (lahko okrajšano), priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. • Način objave je opisan s podatki: kniiae: založba: revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka poaodbe:za druae vrste virov: kratek opis, npr. v zaseb­ nem pogovoru. • Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: FGG, Jamova 2,1000 LJUBLJANA oz. janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Pri­ spevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v formatu MS WORD in v 8. točki določenih grafičnih formatih. Uredništvo Vsebina • Contents Srečno 2 0 0 7 stran 302 Novoletno voščilo predsednika ZDGITS M arjan Vengust, dip l. inž. grad. Članki • Papers stran 303 H arun Hozo, univ. dip l. inž. grad. RAZVOJ V SCT IN VKLJUČEVANJE V EVROPSKE RAZVOJNE PROJEKTE SCT DEVELOPMENT AND INTEGRATION WITH EUROPEAN DEVELOPMENT PROJECTS stran 310 izr. prof. dr. Tom až Tollazzi, univ. d ip l. inž. g rad., m ag. S ebas tian Toplak, univ. d ip l. inž. prom ., G oran Jo vano v ič , univ. d ip l. inž. grad. OCENA KAPACITETE TURBO KROŽNEGA KRIŽIŠČA CAPACITY ESTIMATION OF A TURBO-ROUNDABOUT stran 319 Franc M aleiner, univ. d ip l. inž. kom . UPORABA BIOLOŠKEGA BLATA IZ ČISTILNIH NAPRAV USING OF SEWAGE SLUDGE FROM W W TP Vsebina letnika 5 5 /2 0 0 6 stran 330 Novice iz društev in ZDGITS stran 332 Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov M aribor v novih prostorih 10 in NO DGIT M a rib o r Novi d iplom anti J. K. Ju te ršek, univ. dip l. inž. grad. Koledar prireditev J. K. Ju te ršek , univ. d ip l. inž. g rad . Slika na naslovnici: gradbišče osnovne šole Bonifika v Kopru, foto Damjan Kodelja, SCT NOVOLETNO VOŠČILO PREDSEDNIKA ZDGITS ' poslavlja. Menim, da je bilo to leto dobro tudi zaradi ugodnih vremenskih pogojev, ki nom je podaljšalo gradbeno sezono. Pre­ pričan sem, da smo imeli gradbeniki v tem letu dovolj poslov in da bi vas večina potrdila dejstva, da nam je včasih najbolj primanjkovalo tako ma­ terialnih virov, opreme in kvalitetnega kadra. Prav kvaliteten kader je danes ključ do uspeha, zato upam, da bomo v prihodnosti s skupno vizijo naredili več pri razreševanju te problematike. Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije je tudi letos ure­ sničila svoje cilje. Zahvala za dobro delo gre pridnim sodelavcem ter do­ bremu sodelovanju med člani iz­ vršnega odbora in izdajateljskemu svetu našega Gradbenega vestnika. Uresničili smo tudi težnjo, da naši zvezi najdemo ustrezne prostore, ki bodo omogočili ohranjanje dela zveze ter seveda tudi nadaljnji razvoj, ki pa je odvisen od vsega našega članstva. Naš novi naslov je: ZDGITS, Leskoškova 9e, 1000 Ljubljana Telefon: 01 /52-40-200 Faks: 01/52-40-199 Elektronski naslov: a radb. zveza @siol. net Ob iztekajočem letu se zahvaljujem vsem predavateljem na strokovnih izpitih, posameznim društvom ter strokovni sodelavki za vestno delo. Zahvaljujem se tudi vsem sponzor­ jem za oglase v Gradbenem vest­ niku. Posebna zahvala gre skupščini skupnosti cestnih podjetij in direk­ torju Miru Vrbeku za razumevanje in pomoč pri rešitvi prostorske proble­ matike ZDGITS. V letu 2007 vam vsem želim obilo sreče, zdravja in uspeha p r i vsakda­ njem delu in uresničevanju osebnih in skupnih ciljev. Naj vas povsod sprem­ ljata sreča, dobra volja, tako med so­ delavci kot med svojimi bližnjimi. Srečno 2007. Marjan Vengust, predsednik ZDGITS O l/tedništi/o RAZVOJ V SCT IN VKLJUČEVANJE V EVROPSKE RAZVOJNE PROJEKTE SCT DEVELOPMENT AND INTEGRATION WITH EUROPEAN DEVELOPMENT PROJECTS Harun Hozo, univ. dipl. inž. grad. Strokovni članek SCT d. d. Ljubljana UDK 061 SCT: 339.9 EU : 65.016 Povzetek | Prispevek ponuja odgovore na nekatera vprašanja, vezana za razvoj: kje so učinki razvoja v naprednem gradbenem podjetju; kaj so njegovi cilji in kako ga obvladovati; kakšen je pomen ustanovitve tehnoloških grozdov, mrež in parkov za razvoj gospodarstva in kako so s tem povezane evropske in državne subvencije za razvoj in raziskave (R & R). Slike kažejo nekaj konkretnih primerov razvoja v SCT d. d. Končna ugotovitev je, daje nujna prilagoditev zahtevam za enotno organiziranost in dokumen­ tiranost poslovanja vseh razvojnih aktivnosti. Summary | The paper addresses certain issues concerning development: the effects of development in a progressive construction company; development goals and how to manage them; the significance of establishing technological clusters, networks and parks in economic development; and the European and national development subsidies for research and development (R&D). The illustrations show the concrete examples of development at SCT d.d. The conclusion was that the adjustment to the needs for the uniform organisation and centralised business records in all development activities is urgently needed. 1 • UVOD Med vrsticami je opaziti, da je v naši javnosti pa tudi v stroki dokaj uveljav­ ljeno mnenje, da gradbeni izvajalci ne potrebujemo razvoja, saj je že vse raz­ vito, narisano, izračunano, le še zgraditi je treba. Obstaja pa tudi definicija, daje gradbeništvo obvladovanje sprememb ter dejstvo, da se noben projekt ne izvede v popolnoma enakem obsegu, načinu, času in financah, kot so predvideni. Razvoj potrebuje tudi izvajalsko podjetje, saj poleg razvoja stroke potrebuje nove dejavno­ sti in tehnologije, vpeljavo novih materialov in proizvodov ter obvladovanje spreminjanja končnih produktov (zgradb). 2 • ZGODOVINA IN PERSPEKTIVA RAZVOJA V SCT SCT je že desetletja eden od nosilcev raz­ voja slovenskega gradbeništva. Organizi­ ranost razvoja se je nenehno prilagajala dinamičnim zahtevam okolja ter velikosti in organiziranosti podjetja. Po prvih letih ob­ stoja, ko so bili razvojni rezultati predvsem plod inventivnosti in sposobnosti posamez­ nikov, so se aktivnosti začele bolj siste­ matično urejati in organizirati. Tako kot seje podjetje v celoti najbolj razširilo v osem­ desetih letih, se je tudi razvojni oddelek v tem času najbolj razvil in izdelane so bile številne konkretne naloge, katerih sadove pobiramo še danes. Devetdeseta leta so bila težka in prelomna za celotno slovensko gospodarstvo. V SCT d.d. je bil med številnimi reorganizacijami med prvimi ukinjen prav ta oddelek in posamezne aktivnosti so bile prenesene na posamezne enote in tehnični sektor. V zad­ njem desetletju smo priča ponovnemu raz­ mahu razvojnih nalog in aktivnosti, ki so organizirane projektno, znotraj obratov in posameznih gradbenih projektov, in niso vodene z enega mesta (slike 1 do 8). Slika 1 • Z usklajenim delovanjem sodelujočih je bil železniški nadvoz Dragučova potisnjen na svoje mesto v 32 urah, železniški promet pa je bil prekinjen le 9 dni Slika 2 • Sistem montažnih dvoranskih konstrukcij SCT, uporabljen za center Rutar v Ljubljani, je bil razvit v 80. letih prejšnjega stoletja Slika 3 • Ker je vedno več konstrukcij iz prednapetega betona, je oprema za napenjanje polno izkoriščena Slika 4 • Pri graditvi mostov, kot je viadukt Lešnica, je potrebno veliko znanja, izkušenj in inovativnosti Slika 5 • Na viaduktu Črni Kal je bila poleg drugih posebnih rešitev uporabljena tudi drenaža vozišča Asphadrain Slika 6 • Absorbcijske protihrupne ograje PH AC 1 v industrijski obrtni coni v Trzinu so bile razvite v SCT S lik a 7 * Sistem podpiranja N44, uporabljen pri viaduktu Bistrica v Črni Gori, je plod lastnega razvoja HHH Planiranje - sistemska rešitev, II faza PRINS-a Izredno zahtevne procedure integriranja PRINS - Ms Project Server Razširjeni projektni skupin i Web Access PS, OP - vod, O briti, Podizvajalci iS trukturi projekti: W BS - znotraj PRINS-a Project Manager - Project Professional C E N T R A L N I S E R V E R - P R IN S S Q L P R O J E C T S E R V E R S Q L Sistematizirati in poenotiti projektne počeše I faza MODUL - PLANIRANJE Integracija: PRINS - MsProject server II faza Project server 2003 - Microsoft Splošno orodje za vodenje projektov. Za gradbeništvo (brez integracije) delno uporabno Slika 8 • Shematični prikaz integracije sistema za vodenje projektov PRINS in programa MS Project 1 Nenehno povečevanje intenzitete razvojnih aktivnosti v zadnjem desetletju na eni strani in dolgo pričakovana zainteresiranost države (in EU) za subvencioniranje razvojnih aktivnosti na drugi zahtevata skupno, enotno vodeno razvojno pisarno, v kateri je zago­ tovljen pregled nad vsemi potekajočimi razvojnimi nalogami, stroški, rezultati in sub­ vencijami. Zelo pomembnoje, da struktura posameznih projektnih skupin ostaja še naprej prilagod­ ljiva in projektno organizirana, z večino osebja iz ciljne organizacijske enote, razvojna pisarna pa brez številne kadrovske zasedbe, ampak le kot organizacijska in strokovna pomoč (»vrtnar«) organizacijskim enotam pri reševanju razvojnih zahtev. 3 «INVENTIVNA KLIMA, KORISTNI PREDLOGI, INOVACIJE IN IZUMI Vse omenjene aktivnosti lahko uspešno potekajo le v urejenem okolju, ki neposredno nagrajuje vsako koristno spodbudo in vzgaja občutek pripadnosti, nenehnega izobraževanja, nagrajevanja in napredova­ nja slehernega posameznika. Že leta 1997 je ameriška avtomobilska industrija naročila izdelavo študije, ki naj bi odgovorila na vprašanje, v čem je skrivnost uspeha Toyote. Analiza je pokazala, da v Toyoti ne upoštevajo zlatih pravil industrijske proizvodnje, ampak izhajajo iz drugačnih predpostavk. Najpomembnejše je znanje, s katerim je mogoče zniževati stroške, izbolj­ šati izkoristek uporabljenega dela, materiala in premoženja. Pri tem izhajajo iz dejstva, da imajo v podjetjih samo eno vrsto zaposlenih - vse delavce. Vsak delavec prispeva del znanja v procesu ustvarjanja nove vrednosti. Znanja ni mogoče kupiti, ustvarja se s sprot­ nim učenjem. Prenašanje tujega znanja v lastno okolje pa kaže na velike neto izgube znanja v takih prenosih (Semolič, 2006). Dokaj znane so pozitivne izkušnje z neposrednim nagrajevanjem koristnih pred­ logov zaposlenih. V praksi (tudi v Sloveniji - Revoz, Gambit trade, Merkur, Adria mobil) je najbolj zaživela varianta fiksne nagrade (v Sloveniji 6 do 20 EUR) za vsak koristen predlog, v primeru učinkovite rabe predloga pa se na podlagi internih pravil dodeli še odstotek prihranka (5 do 10 odstotkov). Je pa pogosto problem, kako ločiti koristne predloge od tistih, ki so že tako in tako naloga zaposlenega. Nekatere izkušnje pravijo, da za vodilne zaposlene več moti­ vacije prinašajo indirektne spodbude, kot so letni seznami, pohvale (pozabljeno?), osebne ocene in druge spodbude, ki posameznike bolj mehko nagrajujejo. Pred podobnimi odločitvami je treba predelati veliko preverjenih izkušenj za izbiro naj­ boljše kombinacije neposrednih in posred­ nih spodbud. Na podoben način je zelo koristno (vendar malo manj popularno) zbirati tudi negativne izkušnje, tako imenovane »lesson learned«, kar učinkovito preprečuje ponavljanje na­ pak. Bistvo razvoja in inventivnosti je, da poskusiš nekaj novega in neizogibno je, da delaš tudi napake. Če nikoli ne delaš napak, pomeni, da to, kar delaš, delaš mehansko, brez poglabljanja in razširjanja znanj. Ampak šele to, da napake, ko jih narediš, zapišeš, analiziraš in z njimi seznaniš ostale, omogoča, da podjetje napreduje. V SCT je področje inovacij in izumov urejeno s pravilnikom o inovacijah. Pravilnik določa postopke za izume in daje dobre osnove in merila za določanje nagrad tudi za tehnične izboljšave in nove rešitve. I KORISTNI PREDHODNA PREDLOG, ANALIZA [ i D E J A ^ J (RAZVOJNI ODDELEK) REZULTAT RAZVOJA: DOSEGANJE CILJEV RAZVOJA, DOKUMENTACIJA IN NAVODILA UVAJANJE V REDNO PROIZVODNJO, UPORABO, NOVE ZAHTEVE IN NALOGE, MERITVE, NAVODILA, ELABORATI IN CERTIFIKATI Dela je veliko, ker je treba dograditi celotno podporno okolje in natančno opredeliti pri­ padajoče postopke ter predpise, ki določajo pot od koristnih predlogov do uspešno za­ ključene naloge, vključno z vsemi dokumenti za nadaljnjo uporabo (baza znanja). Šele potem se lahko pristopi k registraciji razvoj­ nega oddelka in aktivnemu uporabljanju subvencij EU in RS. Hkrati je treba zgraditi bazo znanja, sistem nagrajevanja idej in koristnih predlogov. Dejstvo je, da je prav inventivna in ustvarjal­ na klima podlaga za vse nadaljnje razvojne aktivnosti, zahteva pa največ časa, da lahko v celoti zaživi in začne sproščati oprijemljive rezultate. Splošni postopki, koraki, dokumenti in ob­ vladovanje razvojnih nalog so opredeljeni v organizacijskemu predpisu na način, kot je predstavljeno na sliki 9. Slika 9 • Diagram poteka aktivnosti pri razvojnih projektih 4 • CILJI RAZVOJA Da bi bolje razumeli razvojne naloge v grad­ benem sistemu, jih moramo najprej razdeliti na skupine glede na različne parametre: po trajanju so lahko kratkoročne, srednje­ ročne in dolgoročne, po dejavnosti so lahko gradbene, obrtniško/inštalaterske, informa­ cijske, ekonomsko-računovodske, organiza­ cijske in podobno. Nas najbolj zanimajo cilji naloge - kaj želimo z nalogo doseči: A. Razvoj projekta B. Razvoj podjetja C. Razvoj stroke Kot vsaka druga delitev je tudi zgoraj nave­ dena zgolj teoretična, v praksi govorimo o raz­ vojnih nalogah, pri katerih prevladuje eden od omenjenih ciljev. A. Razvoj projekta (zgradbe) - obvladovanje sprememb Projektne rešitve so skupek optimalnih rešitev projektnih nalog, gledanih skozi oči projek­ tanta, skladno z njegovimi in investitorjevimi interesi, znanjem, razgledanostjo, drznostjo, stanjem stroke in okoliščinami v času, ko seje projektna dokumentacija pripravljala. Med izvedbo se pojavijo drugačni pogledi, okoliščine, ugotovijo se razmere, drugačne od predvidenih, uporabljajo nova znanja, mate­ riali in tehnologije, tržne razmere in predpisi se spremenijo, vremenske razmere in za­ poredje del so drugačni,... Lahko navedemo nešteto razlogov, zakaj je marsikatero projektno rešitev treba spreme­ niti. Predlogi sprememb tehničnih rešitev in teh­ nologije, predvidene s projektom, so v bistvu razvojne naloge projekta. Izvaja in vodi jih predvsem vodstvo projekta v smislu izboljša­ nja ekonomičnosti, kakovosti in hitrosti grad­ nje. Cilj podjetja in zahteva ISO 9001 je, da se tovrstne postopke vodi dokumentirano, ker je edino tako možno ustvariti bazo sprememb, iz katere bi lahko presojali potenciale izboljšanja rezultatov na posameznih ponudbah in po pridobitvi del pravočasno pričeli postopke za njihovo realizacijo (ena od točk obvladovanja tveganj - tehnične spremembe). Prvi pogoj je pravočasno imenovanje projekt­ nega tima projekta, polna angažiranost in individualna motivacija ključnih udeležencev na projektu, ker je samo tako možno zagoto­ viti pravočasno ugotavljanje priložnosti (ali nevarnosti), izvedbo in dokumentiranje rezul­ tatov izvedenih nalog (slika 10). S lik a 10 • Za parkirno hišo na letališču Brnik so bile armiranobetonske plošče preprojektirane v prednapete B. Razvoj podjetja - uvajanje novih tehnologij in proizvodov Vsako uvajanje novih postopkov, tehnologij, proizvodov, sistemov, strojev in opreme je razvoj podjetja. Pobude in viri potencialnih tehnologij za uvajanje so lahko: -p la n investicij podjetja, kjer so jasno označene postavke, ki pomenijo razširitev poslovanja in ne zamenjave obstoječe opreme in strojev, - pobude vodstev posameznih projektov, kjer se pojavljajo dejavnosti v obsegu, ki opra­ vičujejo uvedbo, - druge pobude - komerciale, inženiringa za podizvajalska dela, tehnologov, nabave, odjemalcev in ne nazadnje ostalih zapo­ slenih, -pobude zunanjih subjektov, partnerjev, projektantov, dobaviteljev,... Na podlagi pobude izda odločbo uprava ali pristojni direktor (odvisno od obsega naloge) o oblikovanju razvojne skupine in ustreznih nadaljnjih korakih, skladno s predpisanim postopkom. Zelo pomembno je poudariti, da tehnologij in proizvodov nima smisla uvajati za en projekt (pod točko A), ampak le na podlagi dolgo­ ročne strateške odločitve. Uvedba je sicer lahko upravičena že na enem velikem pro­ jektu, vendar je v vsakem primeru smiselno že uvedeno tehnologijo, uporabljene stroje in izurjene kadre plansko tržiti naprej, ker se vložek uvajanja ponavadi težko poplača iz prvega projekta, inje dejavnost šele »v drugo« lahko konkurenčna (slika 11). C. Razvoj stroke - raziskave, novi materiali in tehnologije Razvoj stroke ni primarna dejavnost podjetja, je pa vsekakor nujna (skladno s predvidenim letnim proračunom) zaradi sekundarnih učinkov na razvoj preostalih dveh ciljev raz­ voja. Ta se ne financira direktno iz poslovanja enot, ampak le iz skupnega fonda podjetja ter delno tudi subvencij. Tukaj je predvsem bistveno, da: - so v razvojnih timih vključeni lastni stro­ kovnjaki, ki lahko nova znanja, materiale in tehnologije uporabijo v tekočem delu in lastnih razvojnih nalogah (točki A in B), ker imajo razvojne naloge brez aktivne udeležbe lastnih strokovnjakov dokaj omejeno korist za podjetje in v skrajnem primeru mejijo s področjem sponzorira­ nja, - so naloge skladne s smernicami EU, RS, tehnološkimi platformami in drugimi smer­ nicami, kar pomeni, da so (oziroma bodo lahko) predmet subvencij, - imajo v svojem obsegu elemente, ki vključu­ jejo lastne storitve v delu, materialu, opremi in strojih, - so s področja, kije zanimivo za dobičkonos­ nost osnovne dejavnosti. Podoben značaj imajo tudi strateške naloge, študije, navodila in analize, ki pa so poslovna skrivnost in niso in ne morejo biti predmet subvencij. 5 • EVROPSKI IN SLOVENSKI PROGRAMI ZA SUBVENCIONIRANJE RAZVOJA Z vstopom v EU so se odprla vrata širnemu in zelo kompleksnemu sistemu subvencionira­ nja razvoja in raziskav (R & R). Gre predvsem za dve področji subvencij: - subvencije, ki jih razdeljujejo vlada in mini­ strstva RS in so iz proračuna RS ali EU (npr. iz sklada za regionalni razvoj), - subvencije, kijih razdeljuje neposredno EU, kot sta razvojna stebra VI in Vil in drugi programi. Vlada RS in predvsem novo ministrstvo za razvoj je zastavilo dokaj ambiciozen program spodbujanja R & R v gospodarstvu. Za zgled so si izbrali predvsem finske, pa tudi ame­ riške, avstrijske in irske izkušnje. Osnovne ugotovitve so: - Dosedanji model državnega razdeljevanja denarja za R & R javnim zavodom ne po­ večuje uspešnosti in konkurenčnosti gospo­ darstva. Vsa uspešna gospodarstva spod­ bujajo R & R po sistemu »bottom up« tako, da spodbuja gospodarske družbe in združenja za izbiro, vodenje in (vsaj delno) financiranje nalog R & R. Zanimiv je podatek, ki se sicer nikjer ne poudarja, da so rezultati teh nalog last in skrivnost gospodarskih (z)družb, ne sme pa biti predmet raziskave le redna izboljšava konkurenčnega izdelka, ampak predvsem prispevek k širjenju znanj; - Gospodarski razvoj se učinkovito spodbuja s podpiranjem tehnoloških parkov, grozdov, mrež in drugih bolj ali manj formalnih inte­ resnih panožnih združenj (obravnavano v nadaljevanju); - Za razvoj imamo premalo raziskovalcev v gospodarstvu, kar potrjuje evidenca javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (AARS); - Vodenje razvojnih spodbud vodi neodvisna agencija in ne ministrstvo za visoko šolstvo, kajti le tako se prepreči netransparentno in neučinkovito prelivanje denarja v univerze in inštitute. Iz teh prvih treh alinej se tudi pripravljajo in so že izvedeni prvi razpisi za subvencioniranje razvojnih nalog, združenj in prehodov kadrov in inštitutov v gospodarstvo. Nekateri še oce­ njujejo, da so to šele prvi poskusi in da glav­ nina šele prihaja, je pa res, da v njih ni vse tako, kot smo pričakovali. V razpisnih pogojih še vedno opazimo pridihe etatističnih zahtev, kot je na primer zahteva po registraciji raz­ iskovalcev pri državni agenciji ARRS. Državnim subvencijam razvojnih aktivnosti lahko pripišemo še davčno olajšavo, ki pa gospodarskim družbam povrne le stroške posebnega dokumentiranja in knjiženja (do 5 % vlaganj). Splošen vtis je, da so dosedanji razpisi pisani na kožo inštitutom in premalo spodbujajo inovativno gospodarstvo. EU ima številne programe za subvencioniranje R & R. Za nas je najpomembnejši razvojni ste­ ber VII in že decembra 2006 pričakujemo prvi paket razpisov v obsegu 570 milijonov evrov, skupni obseg v obdobju 2007 do 2013 pa znaša 72.726 milijonov evrov! Je pa še več kot deset drugih programov v različnih fazah, ne­ kateri so ozko opredeljeni za razvoj visoke in biotehnologije, drugi za povračilo potnih stroš­ kov medregionalnega sodelovanja in podobno. Prvi pogoj in ena od ključnih ocen pri oce­ njevanju nalog VII. razvojnega programa bo usklajenost ciljev naloge s strateškim pro­ gramom panožne tehnološke platforme. Zaradi splošne koristi za okolje na eni strani in lažjega (samo)financiranja zajetnejših pro­ jektov na drugi so pravila subvencioniranj postavljena tako, da točkujejo tiste naloge, ki imajo več udeležencev (3-8, za največje tudi več kot 30), ki povezujejo gospodarstvo, inšti­ tute, univerze in uporabnike produktov. Še posebej je točkovana večnacionalna struk­ tura udeležencev (skupin podjetij). Vse te zahteve lahko poenotimo kot zahteve po združevanju interesnih skupin tako, da bo rezultat naloge čim prej zaživel v čim širšem krogu izdelkov in storitev. 6 «TEHNOLOŠKE PLATFORME Tehnološke platforme bi lahko poenostavljeno imenovali logistični centri, kjer se koncentrira­ jo moči za uveljavljanje zahtev gospodarstva. Evropsko gospodarstvo si želi, da se davki vračajo gospodarstvu, in to prek subven­ cioniranja razvoja tam, kjer ga gospodarstvo potrebuje. Kje ga potrebuje, pa bo povedalo s strateškimi raziskovalnimi programi ali po­ enostavljeno s prioritetnimi listami različnih panog, ki se izoblikujejo v panožnih tehno­ loških platformah. Za gradbenike sta predvsem zanimivi dve platformi, SGTP - slovenska gradbena teh­ nološka platforma in ERTRAC - slovenska tehnološka platforma za vozila, ceste in pro­ met. SGTP (slika 12) je platforma, ki pokriva celot­ no gradbeništvo. Teme so razdelili na sedem prepletajočih se podtem: mesta in stavbe, podzemne gradnje, nadzemna omrežja, ma­ teriali, kakovost življenja, kulturna dediščina, procesi in ICT. ECTP - EUROPEAN CONSTRUCTION TECHNOLOGY PLATFORM EGTP - EVRO PSKA GRADBENA TEH NO LOŠKA PLATFORMA • M + • 3§ Mesta in Podzemne gradnje Infrastrukturni objekti Kulturna dediščina Cities and buildings Kakovost bivanja Materiali V iz i ja r a z v o ja p o d r o č ja , p o tr e b n e te h n o lo g ije Slika 12 • Delovne skupine Slovenske gradbene tehnološke platforme Delovne skupine Mobilnost, Varnost Okolje, energija Načrtovanje in transport in in naravni viri proizvodni ceste sistemi Slika 13 • Organizacija slovenske platforme za transport \ 7 «TEHNOLOŠKAZDRUŽENJA: MREŽE, PARKI IN GROZDI Obstajajo različne oblike združevanja interes­ nih skupin za izvedbo razvojnih projektov, vendar ni nikjer predpisano, s kom in kje se bodo udeleženci razpisov združevali, mrežili in grozdili. Možnosti je nešteto. Visokotehnološka podjetja država še posebej (na žalost gradbenikov) privilegira in jim ponuja še dodatno pomoč v smislu zagoto­ vitve prostorov v tehnoloških parkih, ki so v regijskih centrih, da bi tako na določenih območjih skoncentrirali hitro rastoča podjetja. Manjša podjetja se udeležujejo stalnega član­ stva v panožnih grozdih, ki omogočajo stalen dostop do zainteresiranih partnerjev. 8 «SKLEP Razvoj je treba razumeti kot široko platformo ust­ varjalnih in inventivnih aktivnosti, ki jih podjetje aktivno spodbuja, vodi, uporablja in razširja. Vstop v EU je na marsikaterem področju po­ vzročil preusmeritve in postopne spremembe poslovnih procesov, pravil delovanja in poslovanja nasploh. Na področju razvoja in raziskav v gospodarstvu prav tako uvaja številne spremembe in spodbude. Priložnosti za uporabo razvojnih potencialov je veliko, le izpolniti je treba vse zastavljene zahteve. Platforma ERTRAC (slika 13) je osredotočena na obvladovanje transporta in se za ceste ter posebej gradnjo cest zanima predvsem z vidika hitre gradnje in obnove ter trajnostne cestne infrastrukture z vidika uporabnikov SCT d. d. je član obeh omenjenih platform. V SGTP ima tudi člane v organih od strateškega sveta do koordinacijskega odbora in delovnih skupin. Srednja in velika podjetja se mrežijo in pove­ zujejo s poljubnimi zainteresiranimi partnerji glede na potrebe konkretne naloge. Bistvo pa je, da so najbolj uspešna tista part­ nerstva in združenja, ki se vsaj delno ponav­ ljajo v številnih nalogah, ko se odnosi poglo­ bijo, izkušnje razširijo in naloge dodelajo. Zahteve niso pretežke, veliko je že narejenega, manjka nam le še malo večji red, širše spod­ bude zaposlenih, potrpljenje in veliko pravilno izpolnjenih obrazcev. 9 • LITERATURA IN VIRI Dr. B. Semolič, Profit, Ljubljana 2006 www.rtd.si/slo/ www.cordis.europa.eu/fp7/ www.ec.euroDa.eu/research/future www.svr.aov.si www.satD.si www.ertrac.si www.tia.si www.ectp.ora www.tp-li.si www.profit-on.net www.ef.uni-li.si/enote/cek www.sfpo.si www.inovativnost.net OCENA KAPACITETE TURBO KROŽNEGA KRIŽIŠČA CAPACITY ESTIMATION OF A TURBO-ROUNDABOUT Znanstveni članek UDK 656.05:625,739 Povzetek I Turbo krožna križišča so novejšega datuma, kar pomeni, da trenutno še ne poznamo vseh njihovih prednosti, še manj pa slabosti. Do današnjega dne je bilo izvedeno le nekaj primerov takih krožnih križišč, in še to le na Nizozemskem. Torej imamo le malo rezultatov raziskav in izkušenj, te izkušnje pa so pridobljene na zelo majhnem številu konkretnih primerov. Rezultate raziskav, izvedenih na tako majhnem vzorcu, ne moremo upoštevati z veliko gotovostjo, niti jih ne smemo posploševati za vsako turbo krožno križišče. To posebej velja za rezultate s področja izračuna kapacitete in ravni prometne varnosti takih krožnih križišč. Ideja turbo krožnih križišč seje v zadnjih dveh letih prenesla tudi v Slovenijo. Pred izvedbo prvega konkretnega primera v Sloveniji pa bo potrebno izvesti celovito raziskavo prometnotehničnih, projektnotehničnih in prometno- varnostnih lastnosti turbo krožnih križišč. Nekatere lastnosti bo sicer možno ugotoviti s teoretičnim postopkom, druge s simulacijami, za ugotavljanje nekaterih lastnosti pa bo po vsej verjetnosti potrebno izvesti pilotski projekt. Članek obravnava le majhen del prometnotehničnega aspekta oz. problematiko izračuna kapacitete turbo krožnega križišča in predstavlja prispevek k »pripravi terena« za resno in odgovorno uvedbo turbo krožnih križišč pri nas. Prispevek obravnava rezultate prvih raziskav kapacitete dveh predlaganih slovenskih turbo krožnih križišč. Prvi primer je obravnavan s teoretičnim postopkom, drugi pa z mikroskopskim simulacijskim modelom. Summary | Turbo-roundabouts are a modern formation, therefore all advantages and disadvantages have not been known yet. Up till now, only a few turbo-roundabouts can be found in practice (in The Netherlands). So, a small number of researches has been known and the experiences are limited only to the realized projects. The results of re­ searches, based on such a small number of samples cannot be reliable, neither genera­ lized for all turbo-roundabouts, particularly when discussing about capacity and traffic safety. The idea of turbo-roundabouts has been transmitted to Slovenia in last two years. However, before the construction of the first turbo-roundabout in Slovenia, integrated re­ search on traffic-technical (capacity), design elements and traffic-safety characteristics should be performed. Some of them could be established with the theoretical approach, for others the simulations should be performed. However, there are some characteristics that could be achieved only on the base of a pilot project. The presented paper discusses only a small part within the traffic-technical aspect, dealing with turbo-roundabout capacity. It represents a contribution to the responsible introduction of turbo-roundabouts in Slovenia. The results of the first capacity researches of two proposed Slovenian turbo­ roundabout are also presented. The theoretical approach has been used in the first example, while the microscopic simulation model has been applied in the second one. izr. prof. dr. Tomaž Tollazzi, univ. dipl. inž. grad. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Center za prometne gradnje mag. Sebastian Toplak, univ. dipl. inž. prom. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Center za tehnologijo in organizacijo prometa Goran Jovanovič, univ. dipl. inž. grad. APPlAd.o.o., Ljubljana 1 • OSNOVNE LASTNOSTI KROŽNEGA KRIŽIŠČA S SPIRALNIM KROŽNIM VOZIŠČEM - »TURBO KROŽNEGA KRIŽIŠČA» Glavna lastnost turbo krožnega križišča je ločenost prometnih tokov. Prometna toka se ločita že pred uvozom v krožno križišče, lo­ čena sta na krožnem vozišču, ločeno pa sta vodena tudi na izvozu iz krožnega križišča (sl. 1). Ločevanje se doseže z deniveliranimi otoki, delineatorji, spuščenimi robniki ali na podoben način, prekinja pa se le na mestih predvidenega uvoza (notranji krožni vozni pas) v krožno križišče. Ko se voznik pred uvozom v križišče odloči, na katerem izvozu ga bo zapustil, odločitve ni več možno spreminjati, saj turbo krožno križišče ne omogoča spremembe voznih pasov v krožnem vozišču (prepletanja). Ta navidezna pomankljivost je v bistvu osnovna prednost turbo krožnega križišča pred »običajnim« dvopasovnim krožnim križi­ ščem, saj odpadejo konfliktne točke pre­ pletanja (sl. 2) na krožnem vozišču (Tollazzi, 2006). Posledici fizične ločenosti prometnih tokov na celotnem območju turbo krožnega križišča (z izjemo točk uvozov) v primerjavi z »običajnim« dvopasovnim krožnim križiščem sta: • večje hitrosti vožnje skozi križišče (dejstvo, da je vsakemu smernemu prometnemu toku namenjen svoj vozni pas in da ni nevarnih prepletanj, povzroča pri voznikih občutek večje varnosti, posledica česar pa je večja hitrost), • večja kapaciteta (uporaba notranjega krožnega voznega pasu postane atrak- tivnejša in ta prične »delovati« s polno močjo, uvozni prometni tok ni več omahljiv pri uvozu v krožno vozišče (voznik opazuje vozila samo na enem krožnem voznem pasu), s čimer se poveča kapaciteta uvo­ zov, odpadejo pa tudi zastoji in zmede v primeru zapuščanja krožnega vozišča z notranjega krožnega voznega pasu. Negativna posledica prej navedenega je zmanjšanje ravni prometne varnosti nemo- toriziranih udeležencev v prometu, ki pa jo v takih primerih rešujemo z vodenjem le-teh v drugi ravnini. Slika 1 • Ločenost prometnih tokov v turbo krožnem križišču; Heerlen, Nizozemska 2 • DOSEDANJE RAZISKAVE KAPACITETE TURBO KROŽNIH KRIŽIŠČ 2.1 Splošno Turbo krožna križišča so novejšega datuma, kar pomeni, da trenutno še ne poznamo vseh njihovih prednosti, še manj pa slabosti. Prvi članek s področja turbo krožnih križišč, z naslovom »Multi-lane roundabouts: exploring new models«, napisala sta ga Fortuijn in Hartej, je bil predstavljen šele leta 1997, drugi leta 1999, tretji pa leta 2003 (Fortuijn, 2003). Doslej je bilo izvedenih le nekaj turbo krožnih križišč, vsi na Nizozemskem. Zaradi tega je potrebna pred njihovo uvedbo v drugih okoljih posebna pazljivost, zlasti na začetku, ko ne poznamo »odziva« končnih uporabnikov. * Pred izvedbo prvega konkretnega primera v Sloveniji bo tako potrebno izvesti celovito raziskavo prometnotehničnih, projektnoteh- ničnih in prometnovarnostnih lastnosti turbo krožnih križišč. Nekatere lastnosti bo sicer možno ugotoviti s teoretičnim postopkom, druge s simulacijami, za ugotavljanje nekate­ rih lastnosti pa bo potrebno izvesti pilotski projekt, spremljati »odzive« in obnašanje voznikov ter analizirati stanje »prej - pozneje«. Ta članek obravnava le majhen del promet- notehničnega vidika oz. problematiko izra­ čuna kapacitete turbo krožnega križišča in predstavlja prispevek k »pripravi terena« za resno in odgovorno uvedbo turbo krožnih križišč v Sloveniji. 2.2 Obstoječe stanje na področju izračuna kapacitete turbo krožnih križišč Do danes je bilo izvedenih le nekaj raziskav s področja turbo krožnih križišč, zato imamo le malo izkušenj, pa še te izkušnje so pri­ dobljene na zelo majhnem številu konkretnih primerov. Zato jim z znanstvenega stališča sicer lahko pripišemo izreden pomen, ne velja pa jim pripisovati velikega pomena s strokovnega oz. uporabnega stališča. Rezul­ tate raziskav, izvedenih na tako majhnem vzorcu populacije (pet križišč) ne moremo jemati z gotovostjo, niti jih ne smemo posplo­ ševati za vsa turbo krožna križišča. Še pose­ bej to velja za rezultate s področja izračuna kapacitete in prometne varnosti. Ta delna zadržanost je v tujini dokaj velika, kar se vidi tudi iz večjega števila načinov izračuna kapacitete turbo krožnih križišč. Dosedanje načine izračunov kapacitete turbo krožnih križišč lahko v splošnem razdelimo v tri skupine: teoretične, eksperimentalne in simulacijske. V nadaljevanju poglavja pod­ robneje opisujemo posamezne dosedanje pristope in njihove izsledke. 2.2.1 Teoretični postopek Klasična Bovyjeva metoda, ki se uporablja na Nizozemskem in je služila kot osnova za raz­ voj modificiranega postopka za izračun ka­ pacitete turbo krožnih križišč, je naslednja (Yperman, 2003): , _ ( 1 5 0 0 - 8 /9 + a * M J ) L , -----------------------------------------------( I ) Y kjer je: Le kapaciteta uvoza (EOV/h) Mk jakost krožnega prometnega toka (EOV/h) Mi jakost prometnega toka na izvozu (EOV/h) a faktor uvoznega prometnega toka v primerjavi z izvoznim (-) ß faktor števila voznih pasov na krožnem vozišču (-) Y faktor števila voznih pasov na uvozih (-) V publikaciji »Multi-lane roundabouts: explo­ ring new models« se za izračun kapacitete turbo krožnega križišča predlaga modificira­ na Bovyjeva enačba. Modifikacija oz. dopol­ nitev enačbe omogoča njeno uporabo tudi za krožna križišča s spiralnim potekom krožnega vozišča. Modificirana Bovyjeva enačba za izračun kapacitete turbo krožnih križišč (For­ tuijn, 1997), (Fortuijn, 2003) se glasi: Cn = 1550-8/9* ( ß * ^ + q y + q z)+ + a„,„ (ft *'?(+//*'?(+ 25 dni), ki bi omogočala zadostno aerobno stabi­ lizacijo. Prostornina biološke stopnje je nam­ reč funkcija obremenitve ter starosti blata. Zadostna starost blata pomeni zadostno sposobnost mikroorganizmov za ustrezno biološko razgradnjo organskih snovi. Ker in­ vestitor razpiše »najcenejšo čistilno napravo« (njeno kasnejše delovanje pa ga sploh ne zanima), projektant običajno »prihrani« inve­ sticijske stroške pri prostornini biološke stop­ nje, saj se bo ta premajhna čistilna zmo­ gljivost čistilne naprave (zaradi premajhne prostornine) praviloma izrazila šele po nekaj letih, ko bodo (v končni fazi) nanjo priključene vse populacijske enote. (Medtem pa bodo vsi garancijski roki že potekli.) Obratovalni stroški pa pri nas tako ali tako nikogar ne zanimajo, saj jih bodo morali kriti porabniki teh storitev. Na prvi pogled tudi slabo dehidrirano blato »zmanjšuje« obratovalne stroške čistilnih na­ prav, saj se pri nas pri razpisu ne upoštevajo višji stroški transporta (zaradi pretežnega deleža vode), višje dajatve na deponijah (večja prostornina oziroma teža) ter znatno višji stroški čiščenja znatno večje količine izcednih vod deponije. Zaradi nedopustnih pre­ komernih emisij (izcedne vode) ter zaradi možnega ogrožanja statične stabilnosti depo­ nije se namreč v Nemčiji zahteva dehidracija blata na vsaj 30 % SS. Ker je taka stopnja de­ hidracije običajno težko dosegljiva, se ta za­ hteva pri nas dosledno »spregleda« in se reše­ vanje povzročenih posledic prepušča naravi. Odpadki se torej na komunalni deponiji še nadalje biološko in kemično razkrajajo. Neza­ ščitene odpadke padavine (ali celo podtal­ nice!!!) izpirajo, topijo itd. V obliki vsemogočih škodljivih emisij (plini, izcedne vode, smrad, samovžigi, eksplozije, korozija itd.) se torej ti odpadki nenehno vračajo, vplivajo ter uničuje­ jo naše okolje. Kdor se spozna na sestav iz­ cednih vod komunalnih deponij ter doživlja smrad v njihovi okolici, ve, da so v podtalnici ležeče deponije na ljubljanskem barju (delo­ ma tudi v neposredni bližini zajetij pitne vode) hudi ekološki peklenski stroji, ki so že ali bodo prej ali slej za stoletja uničili vso barjansko podtalnico (ter preskrbo s pitno vodo). Poleg neposredne uporabe zgoščenega ali dehidriranega biološkega blata na kmetijskih površinah se biološko blato lahko kompostira s primesjo različnih odpadnih strukturnih ma­ terialov, na pr. s pokošenim rastlinjem, lubjem, žagovino, slamo itd. Ta kompost se lahko prav tako uporablja za gnojenje ter rekultiviranje. Zaradi lokalnega pomanjkanja ustreznih kme­ tijskih površin za gnojenje oziroma površin za rekultivacijo v okolici nemških velemest pre­ ostaja velikokrat le še ustrezno sušenje ter sežiganje biološkega blata. Nasprotno pa Slovenija z dovolj velikimi kmetijskimi površi­ nami na sorazmerno majhnih razdaljah razpolaga s popolnoma neizkoriščeno mož­ nostjo, da bi z gnojenjem lahko vso ne­ oporečno stabilizirano blato na ta nedvomno najbolj ekološki ter ekonomični način vrnili v naravni krogotok. Klasično sušenje blata zahteva visoke inves­ ticijske ter obratovalne stroške, zatorej se v zadnjih letih za veliko število manjših ter sred­ nje velikih čistilnih naprav v vedno večjem ob­ segu uporablja manj zahtevno in znatno bolj varčno, tako imenovano solarno sušenje bio­ loškega blata. Trenutno obratuje v nemško go­ vorečih deželah preko 70 solarnih naprav v velikosti med 1.000 ter 300.000 PE. 3.1 Ponovna uporaba biološkega blata na kmetijskih površinah Hitremu naraščanju uporabe biološkega blata v nemškem kmetijstvu je v letih 1988/1989 neodgovorna, strokovno neutemeljena in demagoška politična diskusija (o vsebnosti dioksinov v biološkem blatu) prizadejala hudo škodo. Tudi naši politični ter strokovni dema­ gogi še dandanes radi občasno posegajo po tedanjih (napačnih) argumentih. Napačni re­ zultati meritev so tedaj tako rekoč preko noči popolnoma sesuli vso že odlično organizirano reciklažo tega blata na kmetijskih površinah. K temu so izdatno pripomogli tudi nemški živilskopridelovalni kombinati, saj so z javno pavšalno prepovedjo gnojenja s tem blatom na njihovih pridelovalnih površinah s pridom izrabili ter še dodatno napihnili prestrašenost ljudi kot najprodornejše sredstvo za reklamo svojih izdelkov. Navkljub tej prvotni in nadaljnjim neutemelje­ nim občasnim krizam si je uporaba omenje­ nega blata v Nemčiji vseeno hitro ponovno opomogla ter se njen delež že desetletja celo stopnjuje (kot daleč najbolj ekonomičeni ter okolju najkoristnejši način reciklaže blata). Le v Sloveniji se še nadalje neomajno in - naj stane kolikor hoče - odločno vztraja pri teh strokovno neutemeljenih stališčih iz leta 1988/1989. Z velikanskimi količinami tega medsebojno količinsko ter sestavinsko usklajenega bio­ loškega gnojila torej pridno polnimo sloven­ ske komunalne deponije, od koder se njihove škodljive sestavine (s pomočjo emisij) vra­ čajo v okolje ter tako med drugim še dodatno in izdatno »gnojijo« našo podtalnico ter vodo­ toke. Naše kmetijstvo pa mora za gnojenje kupovati ogromne količine dragih (znatno bolj onesnaženih) umetnih gnojil. Poleg tega po­ vzroča gnojenje s enostranskimi (posamez­ nimi) umetnimi gnojili praviloma tudi huda delna pregnojenja, ki se kažejo v slabšem stanju naše podtalnice ter vodotokov, saj presežki vodotopnih gnojil (nprimer: nitratov itd.) odtekajo neizrabljeni v podtalnico. Glede neoporečnosti biološkega blata iz čistilnih naprav si upam celo trditi, da bi bila (navkljub izredno močnemu kmetijskemu lobiju) uporaba pretežne večine umetnih gnojil že zdavnaj prepovedana, če bi tudi v kmetijstvu morali upoštevali iste stopnje zakonskih omejitev glede čistosti ter ne­ škodljivosti sestavin, kakor se že desetletja zahtevajo pri biološkem blatu iz čistilnih naprav. Zaradi nizke cene poljedeljščin se namreč uporabljajo le cenena umetna gno­ jila, zato so le-ta velikokrat odpadni proiz­ vodi, z vsemi nepotrebnimi primesmi ter škodljivimi onesnaženji. V biološkem blatu prevladujejo snovi s pozi­ tivnimi lastnostmi (hraniva, organske snovi), zato se biološko blato iz komunalnih čistilnih naprav v nemških predpisih za gnojenje (Düngemittelverordnung) že od leta 1997 uradno prišteva (kot organsko N-P-gnojilo) med sekundarna surovinska gnojiva (Se­ kundärrohstoffdünger). Kot politični protiargument za uporabo bio­ loškega blata na kmetijskih površinah se po­ gosto navajajo škodljive primesi težkih kovin ter težko razgradljivih organskih spojin, ki so sestavina (v večjih ali manjših količinah) prav­ zaprav vseh organskih gnojil. Desetletne prak­ tične izkušnje in meritve pa jasno kažejo, da pri gnojenju z neoporečnim biološkim blatom iz čistilnih naprav ne nastopajo nič višje onesnažitve kakor pri gnojenju z ostalimi organskimi gnojili. Pri pravilni, predpisani uporabi biološkega blata (Maleiner, 2002) tako gnojenje nikakor ne poslabša lastnosti tal. Poleg tega so izredno ostre vodnopravne ter kemijskopravne zahteve v zadnjih letih povzročile zmanjšanje škodljivih snovi v biološkem blatu za okoli 90 odstotkov. Pri meritvah vsebnosti kadmija (kot ekotoksično najbolj zahtevne težke kovine) se je celo iz­ kazalo, da so tla, gnojena z umetnimi gnojili, pretežno znatno višje onesnažena od tal, gnojenih z biološkim blatom. Biološko blato vsebuje poleg hranilnih snovi tudi organske strukturne snovi za izboljšavo poroznosti tal. Taka tla lahko zato vsrkajo ter zadržijo znatno večje količine vode. Z uporabo biološkega blata varčujemo tudi z naravnim bogastvom in varujemo naše okolje, saj s tem nadomeščamo in tako zmanjšujemo visoko porabo energije za produkcijo umetnih gnojil. Varovanje naravnih nahajališč surovin se izraža še zlasti pri produkciji neonesnaženega fosfata, za ka­ terega se že v prihodnjih letih pričakuje dokončna izraba njegovih nahajališč. Uporaba biološkega blata na kmetijskih po­ vršinah je ekološko ter ekonomsko najboljši ter najcenejši način odstranjevanja, če so izpoljnjeni in zagotovljeni naslednji pogoji: • dobra kakovost blata z zanemarljivimi količi­ nami škodljivih snovi, • visoka vsebnost za rastlinstvo lahko raz­ gradljivih hranilnih snovi v blatu, • zadostna regionalna razpoložljivost ustrez­ nih kmetijskih površin za uporabo blata. Kmetijcemje potrebno poleg ustreznih količin biološkega blata nuditi še: • obsežno svetovanje na podlagi ustreznega vzorčenja, • ustrezne analize tal na površinah za nanos blata, • ustrezne analize blata in • možni stalni vpogled v celotno dokumenta­ cijo in pregledno vodenje ustreznega ka­ tastra površin za nanos tega blata. Uporaba biološkega blata na kmetijskih povr­ šinah mora v Nemčiji potekati v skladu z zakonsko predpisanimi mejnimi vrednostmi parametrov za težke kovine ter organske snovi, podanimi v Odredbi o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav na kmetij­ skih površinah (Klärschlammverordnung (AbfKlärV)) izleta 1992. Odstranitev biološkega blata iz komunalnih čistilnih naprav ne spada pod vodnogospo­ darsko tehnično zakonodajo, temveč pod Zakon o gospodarjenju z odpadki (Abfall­ gesetz). Po temu zakonu je potrebno nastanek vseh odpadkov v prvi vrsti preprečiti oziroma zmanjšati (predvsem njihovo količino in škodljivosti) ter šele v drugi vrsti: a) ponovno uporabiti kot snov ali surovino in b) jih uporabiti za pridobivanje energije. Brez predhodne raziskave možnosti ponovne uporabe, je v Nemčiji odstranitev odpadkov (biološkega blata) protizakonita. Ponovna uporaba odpadkov ima po temu zakonu pred­ nost pred odstranitvijo. Torej je obvezna ponovna uporaba odpadkov ne glede na vrsto in sestavo odpadkov, če je to tehnično možno in gospodarsko upravičeno, še poseb­ no, če za ponovno uporabo teh snovi ali pri­ dobljeno energijo obstaja tržišče oziroma ga je možno vzpostaviti. To pomeni, da mora uporabnik čistilne naprave (sam ali preko poverjene osebe ali podjetja) uporabiti neoporečno blato na kmetijskih površinah ali za pridobivanje energije. Ta prioritetni način ponovne upo­ rabe je skoraj v vseh primerih tehnično iz­ vedljiv in predstavlja ekonomsko optimalno rešitev. Ponovna uporaba za pridobivanje energije je dopustna, če znaša kurilna vred­ nost posameznega odpadka brez tujih pri­ mesi najmanj 11.000 kJ/kg, vendar so pri sežigu blata iz komunalnih čistilnih naprav dopustne tudi nižje kurilne vrednosti. Huda onesnaženost kmetijskih tal, predvsem s težkimi kovinami, je svojčas (deloma iz neznanja in deloma zaradi neodgovornega ravnanja z določenimi vrstami blata) hudo škodovala uporabi blata iz čistilnih naprav na kmetijskih površinah in končno 1982. leta prisilila nemško zakonodajo, da je izdala odredbo o uporabi blata (Klärschlammverord­ nung (AbfKlärV)). Na podlagi zakona o odpadkih (Abfallgesetz, 27. 8. 1986) je bilo sredi leta 1992 sprejeto novelirano zakonsko navodilo o direktni ali indirektni (npr.: kompost) uporabi stabilizi­ ranega blata iz čistilnih naprav na kmetijskih in vrtnarskih površinah. Čistilne naprave v smislu tega navodila so vse naprave za čiščenje odpadnih vod, ne glede na njihovo velikost. Majhne čistilne naprave so več- prekatne naprave za čiščenje hišnih odpadnih vod z dnevnim dotokom pod 8 m3/dan. Greznice brez odtoka njso čistilne naprave v smislu tega navodila. Surovo blato, ki se odvzema čistilni napravi brez predhodne popolne stabilizacije, ne velia za blato iz čistilne naprave v smislu te zakonodaje. Vzporedno s tem noveliranim zakonom je Nemško zvezno delovno združenje komu­ nalnih zavarovalnic (Bundesarbeitsgemein­ schaft Deutscher Kommunalversicherer (BADK)) ustanovilo denarne fonde za komu­ nalno blato (Klärschlammfonds), ki rizično zavarujejo pred eventuelno povzročeno škodo na podlagi gnojenja s tem blatom. Tudi ATV e.V. in Nemška zveza kmetovalcev sta 1990 ustanovila take fonde za komunalno blato. Ti denarni fondi so na prostovoljni bazi. V fonde vplačujejo uporabniki čistilnih naprav. Do leta 2002 je preko 800 vplačnikov nabralo že pre­ ko 35 milijonov €, saj je bil do tega leta znan le en primer izplačila odškodnine (13.000 €). Tako je ob prevzemu biološkega blata iz nemških komunalnih čistilnih naprav vsak kmetovalec avtomatično zavarovan. Na raz­ polago so mu tudi obrazci vzorčne pogodbe za sklepanje pogodb o odvozu in uporabi blata. Zaradi omejenega prostora navajam samo pregled glavnih zahtev in določb Odredbe o blatu iz komunalnih čistilnih naprav (AbfKlärV): • v 3. členu so navedeni predpogoji za na­ našanje blata na kmetijske površine, • v 4. členu so navedene omejitve oziroma prepovedi za nanašanje blata na kmetijske ali vrtnarske površine, • v 5. členu je določeno, da sme v po­ samičnih primerih odgovorni državni urad v soglasju z uradom za zaščito okolja izda­ jati izjemna dovoljenja za nanos blata na kmetijske ali vrtnarske površine v zaščitenih naravnih področjih, naravnih spomenikih, nacionalnih parkih, zaščitenih področjih (20c člen Bundesnaturschutzgesetz), • v 6. členu so določene količine blata za nanos, • v 7. členu so določeni obvezni spremni dokazi ter navedena zahtevana evidenca in dokumentacija, • v 8. členu se zahtevajo načrti letnega na­ našanja blata, • v 9. členu so določene visoke kazni za pre­ krške ter • v prilogi 1 te odredbe so natančno opisani načini odvzema ter priprave zahtevanih vzorcev blata in tal, kakor tudi načini nji­ hovih raziskav ter analiz. Glede na zahteve te odredbe se pod idealnimi pogoji sme na hektar poljedelske površine nanesti v treh letih največ 5 ton SS blata oziroma 10 ton SS komposta (s polovično vrednostjo organskih snovi ter polovično vrednostjo omejitvenih parametrov težkih kovin). Pri predpostavljenih 37.000 tonah SS letno znaša potrebna površina za popolno reciklažo stabiliziranega blata iz slovenskih komunalnih čistilnih naprav teoretično le okoli 22.200 ha. Glede na skupno kmetijsko površino Slovenije je ta površina skoraj zanemarljiva. Stalno naraščanje uporabe biološkega blata na kmetijskih področjih v Evropi nedvomno potrjuje pravilnost, ekonomočnost in uspešnost tega v Nemčiji že desetletja uveljavljenega ekološkega načina recikliranja biološkega blata iz komunalnih čistilnih naprav. Strogi nadzor in natančno evidentiranje ter doku­ mentiranje izvora, vrste in uporabe blata so zadnja desetletja onemogočili pojav obratoval­ nih motenj ali škode na kmetijskih površinah, poleg tega pa so dodatno povzročili postopno kvalitativno izboljšanje biološkega blata iz komunalnih čistilnih naprav. Navkljub občas­ nim demagoškim napadom se v Nemčiji ni samo povrnilo, temveč tudi narašča zaupanje v ta varčni in ekološki način odstranitve blata. Dvomim, da se bo naše ministrstvo za okolje v doglednem času lotilo organiziranja takih ukrepov, saj je zgolj prepisovanje ter prevaja­ nje predpisov, pravilnikov, obrazcev itd. znat­ no lažje ter predvsem strokovno bistveno manj zahtevno. Strokovno neznanje ter ne­ sposobnost sta pri nas postali vrlini, ki se uspešno kultivirata in garnirata z leporečjem, sklicevanjem in odrivanjem krivde na druge ali na Bruselj. 3.2 Solarno sušenje biološkega blata Na podlagi evropske prepovedi odlaganja biološkega blata na komunalnih deponijah so se predvsem pri manjših in srednje velikih W@ W W JL M M 3 c a prezračevalna loputa, b mikroprocesor, c odvod vlažnega zraka, d ventilatorji, e drenaža (opcijsko), f električna svinja Slika 5 • Shematski prikaz tehnologije solarnega sušenja komunalnega biološkega blata nemških čistilnih napravah znatno zvečale transportne količine in oddaljenosti ter s tem tudi stroški za ustrezno odstranitev blata. Pogosto je vzrok za sušenje ter sežiganje biološkega blata lokalno pomanjkanje ustrezno velikih kmetijskih površin za gnojenje oziroma površin za rekultivacijo. Ustrezna redukcija prostornin blata s po­ močjo solarnega sušenja postaja zato vedno bolj aktualna (slika 4). Način sušenja ter dosežena stopnja osušitve sta odvisna od klimatskih okoliščin, velikosti čistilnih naprav, kakor tudi sestave ter nadalj­ nje uporabe osušenega blata. Pri manjših ter srednje velikih čistilnih napravah, kjer strojna dehidracija blata ni ekonomična, se tekoče blato lahko črpa neposredno na osuševalne površine, kjer se najprej težnostno zgosti ter nato soiarno osuši do želene stopnje (maks. okoli 90 % SS). Pri večjih čistilnih napravah se za sušenje običajno uporablja predhodno strojno de­ hidrirano biološko blato. Iz ekonomskih razlogov se biološko blato solarno osuši le na za nadaljnjo uporabo potrebno stopnjo. Za uporabo na kmetijskih površinah ali za kompostiranje je stopnja osušitve namreč znatno nižja od stopnje osušenega blata za sežiganje. Pri sežiganju blata lahko del sproščene toplotne energije uporabimo tudi za dodatno ogrevanje blata ali stanovanjskih površin (npr.: Bad Vöslau južno od Dunaja). Meritve v nemško govorečih deželah so po­ kazale, da se v solarnih sušilnicah blata pri sušenju tekočega blata (z integrirano dre­ nažo) lahko letno pričakuje na m2 sušilne površine osušitev od 2 do 4 ton blata. Pri sušenju dehidriranega blata se lahko v let­ nem povprečju pričakuje izparevanje 0,6 do 1,0 tone vode na m2 sušilne površine; pri Slika 6 • Pogled na sušilne dvorane dodatnem ogrevanju pa celo do 3,5 tone vode na m2. Stroški sušenja so v prvi vrsti odvisni od in­ vesticijskih stroškov, medtem ko znašajo obratovalni stroški le od 10 do 25 % celotnih stroškov. Glede na način, velikost naprave, njeno izgradnjo ter opremljenost se stroški sušenja dehidriranega blata gibljejo med 30 in 60 € na tono izločene vode, medtem ko se pri klasičnem sušenju in sežiganju blata ugotavljajo stroški med 70 in 100 € na tono izločene vode. Klasični način sušenja blata je tako postal ekonomsko neupravičljiv. Od mnogih načinov solarnega sušenja pred­ stavljam po mojem mnenju tehnološko ter ekonomsko vodilno solarno sušenje blata, ki ga je skupno z Univerzo v (tohenheimu razvilo nemško podjetje THERMO-SYSTEM Industrie- & Trocknungstechnik GmbH (slike 5 do 13). Solarno sušenje poteka v zaprtih, toplotno izoliranih, prozornih »šotorskih« dvoranah. Tekoče ali strojno dehidrirano stabilizirano biološko blato se razprostre na ustrezne sušilne površine ter osuši s pomočjo solar­ nega sevanja. Na nosilnem ogrodju dvorane, prekritem: • s prozorno polietilensko z zrakom izolirano dvoplastno folijo, • s prozornimi polikarbonatnimi ploščami ali • z ustreznim varnostnim steklom, so na čelni strani predvidena 2,5 do 5 m visoka ter za strojno uporabo dovolj široka industrijska vrata. Vgrajene so tudi ustrezne avtomatične ozračevalne ter prezračevalne naprave. Prekritja in ogrodja dvoran morajo brez posledic prenašati vse vremenske vplive ter obtežbe (težo snega, pritisk vetra, led in točo, UV-sevanje, temperaturne spremembe itd.). Slika 7 • »Električna svinja« Slika 8 • Nakladaš blata Slika 9 • Prečrpavanje tekočega blata Slika 11 •Prezračevalna loputa Slika 10 • Obdelava dehidriranega blata Slika 12 • Ventilatorji Tla dvoran se izvajajo v dveh tehnoloških iz­ vedbah. Za sušenje dehidriranega blata se predvidijo vodonepropustna tla, medtem ko se pri sušenju tekočega blata izvedejo po­ rozne talne površine, ki omogočajo odvajanje izcednih vod in s tem težnostno predzgostitev blata. S pomočjo nakladačev se običajno dehidri­ rano blato nanaša in razprostre na sušilne površine v sloju od 10 do 30 cm. Ustrezno programirani, računalniško vodeni robot, tako imenovana »električna svinja« (nemško: elek­ trische Schwein), se s pomočjo ultrazvočnih senzorjev samodejno orientira v prostoru ter računalniško vodeno enakomerno (oziroma po potrebi) obdela (z mešanjem, obračanjem in drobljenjem blatnih grud) celotno delovno površino. V odvisnosti od konfiguracije sušilne naprave ter sušilnih okoliščin deluje ta robot dnevno 1 do desetkrat po 20 do 60 minut. Pri tem porabi 1,5 kWh/dan energije. Robustna in masivna izdelava robota iz ne­ rjavečega jekla ter uporaba industrijsko pre­ izkušenih komponent opreme omogoča visoko življenjsko dobo ter minimalni obseg vzdrževanja. Ustrezno programirani mikro­ procesor nadzoruje ter vodi delovanje tega okoli 300 kg težkega robota. Z uporabo raz­ lično oblikovanega orodja za obračanje bla­ ta se robot (D /Š/V = 2150/1320/1100 mm) lahko prilagodi obdelovalnim okoliščinam ter vpliva na vlago ter granulacijo končnega izdelka. Pri manjših čistilnih napravah (brez strojne dehidracije blata) se mokro blato prečrpava neposredno na z ustreznimi prekatnimi ste­ nami omejena drenažna sušilna tla. Na- našalni sloj naj znaša od 20 do 50 cm. Po začetni gravitacijski zgostitvi blata deluje robot podobno kakor v že opisanem primeru. Izcedne vode se vračajo v komunalno čistil­ no napravo. Na efektivno sušenje blata vplivajo naslednji faktorji: • temperatura sušilnega zraka, • vlažnost sušilnega zraka, • hitrost zračnega strujanja preko sloja blata, • površinska struktura sloja blata ter • temperatura blata. Računalniško vodenje naprav upošteva in optimira te faktorje v odvisnosti od klimatskih okoliščin, od lastnosti blata ter zahtev na- daljne uporabe. Računalniško vodeni ventilatorji ter ozračevalne lopute omogočajo stalno opti­ malno izmenjavo ter pretok za sušenje potreb­ nih količin zraka. Merijo ter regulirajo se vsi podatki, ki so namenjeni ustvarjanju optimal­ nih mikroklimatskih razmer v sušilnih dvo­ ranah. Raven emisij smradu stabiliziranega biološkega blata med sušenjem je nižja od običajne ravni teh emisij na čistilni napravi, zato čiščenje izpušnega zraka s pomočjo bio­ loških filtrov praviloma ni potrebno. V izjemnih primerih (nprimer pri uporabi le delno stabi­ liziranega ali celo fekalnega blata) pa je možna dodatna oprema z ustreznim biofil- trom. Zaradi doseganja optimalnega efekta suše­ nja ter preprečevanja možnih emisij (na pr. smradu) deluje sušilna naprava v šaržnem obratovanju. Tako se lahko proces sušenja optimalno prilagodi padajoči vlažnosti blata. Do dosega želene (programirane) stopnje osušitve, poteka celotni proces sušenja popol­ noma avtomatsko. Celotna šaržna količina doseže enakomerno stopnjo SS. Natančno in enakomerno razprostiranje blata lahko prevzame tudi robot, saj lahko razgrne kupe blata tudi do 1,5 m višine. Pri večjih na­ pravah transport blata poteka tudi s pomočjo ustreznih tekočih transportnih trakov. Odstra­ nitev suhega blata se praviloma izvaja s pomočjo ustrežnih nakladačev. Na podlagi obstoječih naprav je možna primerjava stroškov med konvencionalnim ter solarnim načinom sušenja blata (pregled­ nica 1). 3.3 Sežiganje biološkega blata Sežiganje biološkega blata pomeni uničevan­ je biološke substance. Zatorej naj bi se sežiganje blata načeloma izvajalo letam, kjer se tako blato zaradi neustrezne kakovosti ne priporoča za kmetijsko uporabo, oziroma kjer iz drugih razlogov (npr. pomanjkanje ust­ reznih kmetijskih površin) uporaba tega bio­ loškega gnojiva ni možna. Ker biološko blato praviloma ne vsebuje škodljivih primesi, se pogosto sežiga v monosežigalnicah oziroma kot dodatek gorivom v termocentralah, cementarnah, opekarnah itd. Na okoli 90 % SS osušeno bio­ loško blato (brez predhodnega dodajanja ter podpore dodatnih »vročih« sestavin) le težko dosega zahtevano kurilno vrednost okoli 11 MJ/kg. V praksi seje izkazalo, da je treba pri sežiganju biološkega blata še posebno paziti na možnost previsokih emisijskih vrednosti živega srebra. Solarno osušeno blato (40 - 90 % SS) Strojno dehidrirano blato (20 - 35 % SS)tekoče blato (1 -5 % SS) Slika 13 • Stopnje dehidracije blata Poleg klasičnega sušenja ter sežiganja od­ padkov se dandanes skušajo uporabljati še drugi načini termične obdelave, kot sta upli- njevanje in piroliza. Pri sežiganju odpadkov se potrebujejo znatno višje količine zraka (X > I ), kakor ga zahteva sam kemični proces oksi­ dacije, medtem ko se pri uplinjevanju po­ trebujejo znatno manjše količine ( k < l) . Pri pirolizi pa potekajo procesi brez dovoda zraka (X = 0). Ker se pri pirolizi (T > 450 °C) razvijajo škodljive pare in plini, jih je po­ trebno naknadno sežigati. Pri uplinjevanju (T > 700 °C) se ob znatno manjših količinah zraka vsi gorljivi elementi uplinjajo. Sežiganje odpadkov (T > 850 °C) obsega vse stopnje (pirolizo, uplinjevanje ter popolno oksidacijo). Naprave za pirolizo ter uplinjevanje so nav­ kljub desetletnemu raziskovanju še vedno v razvojnem stanju in jih v praksi tehnično ne obvladamo. Kot zgovoren primer naj nave­ dem za potrebe mesta Karlsruhe (kjer sem stanoval ter deloval nekaj desetletij) pred leti zgrajeno ogromno »TELESELECT« napravo, ki jo je moral dobavitelj (Badenwerke AG) pred kratkim (po nekaj letih preizkusnega obra­ tovanja) zaradi nezadostnih rezultatov usta­ viti. V skladu s pogodbo jo bo moral na lastne stroške odstraniti in nadomestiti s sežigalnico. Pri sežiganju se v glavnem uporabljajo peči z rešetkami, vrtinčne peči ali kombinirane peči. Glavni problem sežiganja predstavlja nihanje obratovalnih temperatur (pri šar- ko n ven c io n a ln i n ač in s u š en ja so la rn i n ač in su šen ja p o treb n a en e rg ija : - te rm ič n a - e le k trič n a 9 0 -1 3 0 1 ku rilnega o lja / to n o iz ločene vode 9 0 - 1 4 0 k W h / to n o iz ločene vode nepotrebno 9 0 - 1 4 0 k W h /to n o izloč. vode p o treb n a sku p n a in ves tic ija iznad 1 ,5 -2 m ilijona € iznad 1 0 0 .0 0 0 € po treb n i skupni letn i o b ra to va ln i stroški 2 - 3 % skupn ih investic ijsk ih stroškov 0 ,5 -1 % skupn ih investi-c ijsk ih s tro ško v n a jm a n jš a v e liko s t > 3 0 0 .0 0 0 PE > 5 0 0 PE s tro šk i su šen ja 7 5 - 1 0 0 € / tono iz ločene vode 8 - 1 8 € / tono iz ločene vo d e a) 3 5 - 5 0 € / to n o iz loč. vo d e b> 0) tekoče blato b) predhodno dehidrirano blato Preglednica I •Primerjava stroškov sušenja blata žnem polnjenju peči), saj se pri temperatu­ rah pod okoli 850 °C razvijajo škodljive snovi (dioksini, furani), medtem ko previsoke tem­ perature nad okoli 1300 °C uničujejo obstoj­ nost peči. Najdražji delež investicij tega na­ čina ne predstavljajo sežigalne peči, temveč nekajkrat dražje, tehnološko izredno za­ htevno naknadno čiščenje emisij izpuha. Večje potrebne količine zraka zahtevajo tudi večje investicijske ter obratovalne stroške 4 • STROŠKI ODSTRANITVE BIOLOŠKEGA BLATA Institut für Abwasserwirtschaft Halbach ugo­ tavlja v priročniku »Kommunale Abwasser­ beseitigung« fwww.institut-halbach.de') za čistilne naprave velikosti do 5000 PE norma­ tivne deleže obratovalnih stroškov, kijih kaže slika 14. Iz diagrama je jdsno razvidno, da je obdelava ter odstranitev biološkega blata s 37 % letnih stroškov glavni faktor vedno hitreje rastočih obratovalnih stroškov, zatorej je popolnoma nerazumljivo strokovno ignoriranje tega pod­ ročja pri nas. Po navedbah ATV e.V. iz leta 1996 so znašali stroški za odstranitev oziroma uporabo bio­ loškega blata v Nemčiji: • uporaba na kmetijskih zemljiščih: 165-225 € /fS S • odstranitev na deponiji: 5 00 -70 0 € /tS S • sežiganje in skladiščenje pepela na deponiji: 450-1000 € /tS S Ker ne razpolagam s kasnejšimi podatki, lahko velikostni red količine blata ocenim le na Slika 14 • Normativni deleži obratovalnih stroškov čistilnih naprav 5 »SKLEP Zaradi visoke vsebnosti predvsem dušikovih ter fosfornih spojin je neoporečno stabilizirano biološko blato iz komunalnih čistilnih naprav odlično, ceneno in vsestransko gnojilo za kmetijske površine. Poleg vsebnosti vseh za rast pridelkov potrebnih sestavin vsebuje bio­ loško blato te sestavine tudi v naravnem med­ sebojnem uravnoteženem razmerju, tako da je (v nasprotju z umetnimi gnojili) enostran­ sko prekomerno (pre)gnojenje tal praktično nemogoče. Škodljiva zbitost humusne zemljine (in s tem hudo znižana zmožnost pronicanja ter zadrževanja vlage) je pri gnojenju z umetnimi gnojili znatno večja. Posledice neprepustnosti humusnega sloja se ne kažejo samo v pomanjkanju podtalnice ter v hujših posledi­ cah sušnih obdobij, temveč tudi v zvišanem površinskem odtoku vode in s tem tudi v zvišanju pogostosti preplavljanja naših vodo­ tokov. Vse strožji predpisi in zahteve visoko razvitih industrijskih dežel glede omejitve škodljivih sestavin odpadnih vod so povzročile ne­ oporečnost biološkega blata iz komunalnih čistilnih naprav ter s tem visoko uporabnost čiščenja zraka. Pri pirolizi, uplinjevanju ter sežiganju je dodaten problem tudi končna odstranitev kondenzatov ter pepelov, da količine C02 (ogrevanje ozračja) niti ne omenjam. podlagi podatkov iz leta 1991, koje v Nemčiji bilo na kanalizacijska omrežja in čistilne naprave priključenih okoli 72.400.000 (od skupno 80.239.000) prebivalcev, ki so leta 1991 »pridelali« biološko blato s 3.226.0001 SS. Iz tega je razvidno, da bi se v Sloveniji (po moji oceni z okoli 37.000 tonami SS) dalo s ponovno uporabo biološkega blata pri­ hraniti na desetine milijonov evrov. Ali smo prebogati? V (Maleiner, 2002) sem svojčas za čistilno napravo velikosti 10.000 PE podal naslednje, na posamezno populacijsko enoto preraču­ nane letne stroške: • oddaja tekočega biološkega blata na kme­ tijske površine = 4,16 € /le to ter PE • sušenje in sežig blata = 9,31 €/leto ter PE • odvodnjavanje in oddaja blata na komu­ nalno deponijo = 15,33 € /le to ter PE. Cene za manjše oziroma večje čistilne naprave se ne nižajo oziroma se ne dvigajo linearno z velikostjo naprav, zatorej se jih tudi ne da enostavno pomnožiti ali deliti z ustrez­ nim številom prebivalcev. Navedeni stroški so jasen dokaz ekonomske upravičenosti uporabe biološkega blata iz komunalnih čistilnih naprav na kmetijskih površinah in jasen razlog za že desetletno vračanje biološkega blata v naravni krogotok v razvitih industrijskih državah. blata na kmetijskih površinah oziroma za ter­ mično obdelavo (v Nemčiji skupno preko 80% celotne proizvodnje). Načini oziroma postopki ponovne uporabe biološkega blata so natančno predpisani ter nadzorovani. Ust­ rezni državni uradi organizirajo, natančno nadzorujejo in strogo kaznujejo kršitve ter prestopke pri nepravilni uporabi tega blata. Ponovna uporaba (reciklaža) biološkega bla­ ta na kmetijskih površinah je vsekakor s precejšnjim naskokom najcenejši način dokončne odstranitve tega blata, saj se bio­ loško blato na ta način vrača neposredno v naravni krogotok. Reciklaža biološkega blata na kmetijskih področjih pa ne pomeni samo obširno finančno podporo kmetijstvu (indirekt­ no z zmanjšanjem njihovih stroškov), temveč se z distribucijo tega blata omogoča tudi odprtje dodatnih delovnih mest. Splošni go­ spodarski dobiček pa se izraža tudi v ustrezni ohranitvi dragih (vedno težje razpoložljivih) deponijskih prostornin. Zaradi toleriranega nepravilnega (pod)di- menzioniranja naše komunalne čistilne na­ prave praviloma niso zmožne zadovoljivo stabilizirati biološko blato. In vendar se take »cenene« čistilne naprave (z nezadostno obdelavo biološkega blata) še nadalje ne­ omajno načrtujejo ter grade širom po Slove­ niji. Ta tolerirana pohabljenost naših komunal­ nih čistilnih naprav se je doslej uspešno prikrivala s popolnim odlaganjem delno stabi­ liziranega ter nezadostno dehidriranega blata na komunalnih deponijah. Z evropsko pre­ povedjo odlaganja biološkega blata na ko­ munalne deponije pa bo tako prikrivanje ter mižanje prej ali slej sprožilo ustrezno (drago) reakcijo Evrope (podobno kakor seje to zgo­ dilo v našem sodstvu). Res me zanimajo bodoči izgovori naših, tako izredno kratko­ vidnih političnih strokovnjakov. V (pre)bogati Sloveniji si torej (navkljub evrop­ ski prepovedi) še vedno brez pomislekov privoščimo blato iz čistilnih naprav skoraj v celoti odmetavati na komunalne deponije. Neznanje, strokovna nezmožnost, ignoranca in diletantstvo uspešno preprečujeta uporabo tega daleč najbolj varčnega ter ekološko naj­ bolj ustreznega načina ponovne uporabe bio­ loškega blata na naših kmetijskih področjih. Biološko blato, na primer iz ljubljanske čistilne naprave, se raje neprimerno dražje odvaža na posebno drago sežiganje na avstrijsko Štajer­ sko ter v zadnjem času na kompostiranje na Madžarsko, in to ob istočasni zahtevi po hu­ dem zvišanju cen za komunalne storitve in ob hudem jamranju kmetijcev zaradi visokih cen (nadomestnih) umetnih gnojil. S prizadetostjo ugotavljam, da spadamo z velikim za­ ostankom nedvomno med najbolj zaostale države na tem področju. S čepcem politične vizije, z nekoliko strokov­ nega znanja, angažiranosti ter organizatorske spretnosti bi bilo mogoče tudi pri nas kratko­ ročno odpreti to smer najbolj varčne ter eko­ loško pravilne ponovne uporabe biološkega blata v kmetijstvu. Seveda pa bi morali najprej priznati ter popraviti ključne napake nepravil­ no dimenzioniranih in pomanjkljivo izvedenih čistilnih naprav, za kar pa manjka dovolj močni vizionar, ki bi se upal upreti slovenskim lobistom in presekal ta gordijski vozel. Na­ sprotno pa je nevarnost politične ali finančne odgovornosti za plačevanje (pre)dragega se­ žiganja ter eventualnih glob za kršenje evrop­ ske zakonodaje zanemarljivo majhna. Lastnosti biološkega blata so odvisne od last­ nosti odpadnih vod ter s tem tudi od navad vsakega na kanalizacijsko omrežje priključe­ nega prebivalca. Torej lahko vsakdo z nekaj osebne discipline z lahkoto prispeva k iz­ boljšanju kakovosti naših vodotokov ter s tem našega okolja. Na žalost se pri nas stranišča še vedno zlorabljajo za odstranjevanje vseh mogočih odpadkov (kuhinjskih odpadkov, ostankov hrane, zdravil, plastike, tekstila, olj, barv, lakov, plenic, kondomov, vložkov, za­ maškov, cigaretnih ogorkov, dezinfekcijskih snovi, čistil, kozmetičnih ostankov itd.). Kot zgled popolnoma nepotrebnega one­ snaževanja našega okolja naj navedem tudi »dišeče« tablete v straniščih, ki naj bi pre­ krile duh po urinu. Na ta način znani kemični koncern prodaja in dobro služi z odišavlja­ njem produkcijskega odpadnega materiala, ki bi ga drugače moral znatno dražje odstra­ njevati na lastni industrijski deponiji. Z ustrez­ no reklamo je prepričal gospodinje, da mora na stranišču (pri lastnem uriniranju) dišati po vijolicah ali po smrekovih vršičkih, zatorej ga z nakupom in uporabo teh tablet obilno na­ grajujemo za deponijsko zlorabo naših vodo­ tokov in okolja. Nadalje se gospodinjam v televizijskih oglasih tudi dopoveduje, da ne zadošča več zgolj čis­ tost straniščnih školjk, temveč jih je nujno potrebno istočasno še dezinficirati, parfumira- ti itd. V čistilih so zato visoko aktivni strupi, ki ne uničijo samo biologijo v straniščni školjki, temveč tudi vse živo v nadaljnjem omrežju ter vodotokih. S takim rušenjem naravnega (»obrambnega«) ravnotežja pa dosegamo ravno nasprotno, znatno zvišanje stopnje ogrožanja ljudi in živali zaradi alergij, infekcij ter epidemij. Kot neozdravljivi optimist upam, da bo ta članek vsaj malo pripomogel k prebujanju našega ministrstva za okolje in bo končno sprožil strokovno (samo za božjo volio nikakor ne zopet običajno dodatno birokratskollT udej­ stvovanje na tem, pri nas popolnoma zane­ marjenem področju. V pretekli diktaturi proletariata in še neprimer­ no bolj v sedanji razsipniški diktaturi demokracije se dosledno zavrača ali ignorira Voltairova misel: »Odgovorni smo za to, kar počnemo; vendar smo odgovorni tudi za to, česar ne počnemo«. 6 •LITERATURA , ! ATV-A106, Entwurf und Bauplanung von Abwasserbehandlungsanlagen, oktober 1995. ATV-A123, Behandlung und Beseitigung von Schlamm aus Kleinkläranlagen, junij 1985. ATV-M200, Grundsätze für die Abwasserentsorgung in ländlich strukturierten Gebieten, maj 1995. Both, G„ Friedrich, H„ Neue Strategien der Klärschlammentsorgung in NRW, ATV-DVWK Bundes- und Landesverbandstagung 2001. Bux, M., Baumann, R., Solare Trocknung von Klärschlamm, KA - Abwasser, Abfall; Heft 6/2003. Grilc, V., Zupančič, G., Zakonodajne zahteve za posamezne vrste ravnanja z odpadnim blatom bioloških čistilnih naprav, strok, posvetovanje: RAVNANJE Z ODPADKI *06, Zavod za tehnično izobraževanje, 2006. Institut für Abwasserwirtschaft Haibach: Kommunale Abwasserbeseitigung, 3. überarbeitete Auflage, Werdau, 2003. Loli, U., Melsa, A., Welche Zukunft hat die Landwirtschaftliche Klärschlammverwertung, ATV-DVWK Bundes- und Landesverbandstagung 2001. Maleiner, F., Biološko blato iz čistilnih naprav - kam z njim?, strok, posvetovanje: RAVNANJE Z ODPADKI *06, Zavod za tehnično izobraževanje, 2006. Maleiner, F., Obdelava in odstranitev blata iz komunalnih čistilnih naprav, 7. strokovni seminar, 13.3.2002. Maleiner, F, Projektiranje in obratovanje komunalnih bioloških čistilnih naprav v smislu nemških DWA smernic, 14. strokovni seminar, 12.10.2005. Maleiner, F, Solarno sušenje blata, strok, posvetovanje: RAVNANJE Z ODPADKI *06, Zavod za tehnično izobraževanje, 2006. Schenkel, W., Witte, H., (ur.), Klärschlammentsorgung, Technische Akademie Esslingen; Expert-Verlag; Band 419,1994. VSEBINA LETNIKA 5 5 /2 0 0 6 Članki-Papers Ačanski, J., PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA ŽELEZNIŠKEGA NADVOZA 4 -8 NAD AC PESNICA-LENART, DESIGN AND CONSTRUC­ TION OF THE RAILWAY OVERPASS 4 -8 OVER THE PESNICA-LENART MOTORWAY, februar, stran 38. Batistič, D„ Brank, B„ NOSILNOST ARMIRANO­ BETONSKEGA NOSILCA, OJAČENEGA Z ARMI- RANOPOLIMERNIM TRAKOM, ANALYSIS OF REINFORCED CONCRETE BEAM STRENGTHE­ NED BY A FIBRE-REINFORCED POLIMER COM­ POSITE, april, stran 95. Čabrilo, D., OBNOVA LUČKEGA MOSTU ČEZ NERETVO V MOSTARJU, RESTORATION OF LUČKI BRIDGE OVER NERETVA IN MOSTAR, april, stran 82. Duh, D., Žarnic, R„ Bokan, V„ ODPORNOST POVRŠINE AERIRANIH SAMOZGOŠČEVALNIH BETONOV PROTI ZMRZOVANJU IN TAJANJU V PRISOTNOSTI SOLI - ŠTUDIJA VPLIVA DELEŽA VNESENEGA ZRAKA IN VRSTE MINERALNEGA DODATKA, SALT FROST SCALING OF AERATED- SELF-COMPACTING CONCRETES - THE STUDY OF ENTRAINED AIR CONTENT AND TYPE OF MINERAL ADDITION, september, stran 238. Duje, J., Brank, B„ RAČUN MEJNE NOSILNOSTI ARMIRANOBETONSKIH PLOŠČ, LIMIT LOAD ANALYSIS OF REINFORCED CONCRETE PLA­ TES, maj, stran 126. Duje, J., Brank, B„ RAČUN MEJNE NOSILNOSTI JEKLENIH PLOŠČ, LIMIT LOAD ANALYSIS OF STEEL PLATES, november, stran 288. Gosar, L., Pogačnik, N., Steinman, F., HIDRO­ DINAMIČNO MODELIRANJE OBJEKTOV V MORJU: NOVA MARINA IN KOMUNALNI PRI­ VEZI V SEMEDELSKEM ZALIVU, HYDRODY­ NAMIC MODELING OF MARINE STRUCTURES: NEW MARINA AND LOCAL PORT IN SEMEDELA BAY, maj, stran 103. Hozo, H., RAZVOJ V SCT IN VKLJUČEVANJE V EVROPSKE RAZVOJNE PROJEKTE, SCT DEVELOPMENT AND INTEGRATION WITH EUROPEAN DEVELOPMENT PROJECTS, de­ cember, stran 303 lsaković, T, Fischinger, M., STRIŽNA NOSIL­ NOST CIKLIČNO OBREMENJENIH MOSTNIH STEBROV, SHEAR STRENGTH OF BRIDGE COLUMNS SUBJECTED TO CYCLIC LOADING, november, stran 276. Klanšek, U„ Tajnšek, M„ Snoj, B„ Kravanja, S., RAZISKAVA SLOVENSKEGA TRGA BETONA IN PRIMERJAVA PRODAJNIH CEN BETONA NA EVROPSKIH TRGIH, RESEARCH OF THE SLO­ VENIAN CONCRETE MARKET AND COMPARI­ SON OF THE PRICES OF CONCRETE WITH THE EUROPEAN MARKETS, januar, stran 19. Koren, D., Brank, B„ MODELIRANJE IN ANALIZA LESENIH ŽEBLJANIH NOSILCEV, MODELING AND ANALYSIS OF TIMBER NAILED BEAMS, avgust, stran 210. Krainer, A., Peternelj, J., PREDLOG UČNEGA PROGRAMA »ARHITEKTURNE KONSTRUKCIJE & VODENJE PROJEKTOV« NA FGG UL, SYL­ LABUS PROPOSAL »ARCHITECTURAL CON­ STRUCTIONS & PROJECT MANAGEMENT« AT FGG UL, september, stran 222. Kreslin, M., Dolšek, M., Fajfar, P, MATE­ MATIČNO MODELIRANJE IN ANALIZA ARMI­ RANOBETONSKE STAVBE PO EVROKODU 8, MATHEMATICAL MODELLING AND ANALYSIS OF A REINFORCED CONCRETE BUILDING AC­ CORDING TO EUROCODE 8, junij, stran 141. Kržič, E, NOVI OBJEKTI V CEMENTARNI SKALE V SALONITU ANHOVO, NEW STRUCTURES IN CEMENT FACTORY SKALE IN SALONIT ANHOVO, maj, stran 113. Kržič, F., JEKLENE KONSTRUKCIJE PRI PRE­ NOVI STOLPNICE TELEKOMA SLOVENIJE V LJUBLJANI, STEEL STRUCTURES IN THE RENO­ VATION OF TELEKOM SLOVENIJA MULTISTO­ REY BUILDING IN LJUBLJANA, julij, Stran 187. Maleiner, F., DIMENZIONIRANJE KANALIZA­ CIJSKIH RAZBREMENILNIH NAPRAV PO NEMŠKIH ATV SMERNICAH (2), DIMENSIO­ NING OF SEWER OWERFLOWS ACCORDING TO ATV GUIDANCES (2), februar, stran 30. Maleiner, F., NEMŠKI PREDPISI O HONORARJIH ZA STORITVE ARHITEKTOV TER INŽENIRJEV (HOAI), GERMAN OFFICIAL SCALE OF FEES FOR SERVICES BY ARCHITECTS AND ENGI­ NEERS (HOAI), marec, stran 73. Maleiner, F., LAGUNSKE ČISTILNE NAPRAVE, LAGOON TREATMENT PLANTS, avgust, stran 229. Maleiner, F., UPORABA BIOLOŠKEGA BLATA IZ ČISTILNIH NAPRAV, USING OF SEWAGE SLUDGE FROM WWTP, december, stran 319 Markelj, V, Rožič, D., Gradnik, L., Kotnik, R., Kristan, D., VIADUKT LEŠNICA NA GORENJSKI AVTOCESTI, VIADUCT LEŠNICA ON KRANJ- JESENICE MOTORWAY, oktober, stran 247. Pavlovčič, L, Beg, D., STRIŽNA NOSILNOST PANELOV S TRAPEZNIMI VZDOLŽNIMI OJA­ ČITVAMI - 1. DEL, SHEAR RESISTANCE OF PANELS WITH TRAPEZOIDAL LONGITUDINAL STIFFENERS - PART 1, marec, stran 54. Pavlovčič, L., Beg, D„ STRIŽNA NOSILNOST PANELOV S TRAPEZNIMI VZDOLŽNIMI OJA­ ČITVAMI - 2. DEL, SHEAR RESISTANCE OF PANELS WITH TRAPEZOIDAL LONGITUDINAL STIFFENERS - PART 2, april, stran 82. Poljanšek, M., Dujič, B., Žarnič, R., EKSPERI­ MENTALNO PODPRTA ANALIZA KOMPOZITNIH SENDVIČASTIH PLOŠČ, EXPERIMENTALLY BASED ANALYSIS OF COMPOSITE SANDWICH PANELS, junij, stran 153. Radakovič, M„ Marušič, J., Juvane, A., NA­ ČRTOVANJE CESTNE POVEZAVE UPOŠTEVAJE RANLJIVOST OKOLJA, PLANNING ROADS ON THE BASE OF VULNERABILITY OF THE ENVI­ RONMENT, marec, stran 63. Rajh, M., OD BRVI DO MOSTA (REKONSTRUK­ CIJA ZRKOVSKE BRVI), FROM FOOTBRIDGE TO BRIDGE (RECONSTRUCTION OF ZRKOVCI FOOTBRIDGE), februar, stran 44. Sever, D., Lutar, R„ Pavlinič, B., VPLIV OBNA­ ŠANJA VOZNIKOV NA UČINKOVITOST SEMA­ FORIZIRANIH KRIŽIŠČ, INFLUENCE OF DRIVER BEHAVIOUR ON SIGNALIZED INTERSECTIONS EFFICIENCY, oktober, stran 262. Stojič, Z., VIDIK TVEGANJA IN VARNOSTI V PROSTORU PRI NAČRTOVANJU PREGRAD IN VODNIH ZADRŽEVALNIKOV, SPATIAL SAFETY AND RISK ASSESSMENT IN REGARD TO DAM AND IMPOUNDEMENT PLANNING, januar, stran 6. Šubic Kovač, M„ Istenič Starčič, A., KOMPE­ TENCE DIPLOMANTOV GRADBENIŠTVA - EVROPSKI RAZISKOVALNI PROJEKT TUNING, COMPETENCES OF GRADUATES IN CIVIL EN­ GINEERING - THE EUROPEAN RESEARCH PROJECT TUNING, julij, stran 178. Tollazzi, T, TURBO KROŽNO KRIŽIŠČE, TURBO­ ROUNDABOUT, junij, stran 134. Tollazzi, I , Renčelj, M., PRISPEVEK K METO­ DOLOGIJI ZA NAPOVEDOVANJE PRIČAKO­ VANE RAVNI PROMETNE VARNOSTI V NA­ ČRTOVANIH NIVOJSKIH KRIŽIŠČIH, THE CONTRIBUTION TO THE METODOLOGY FOR PREDICTING THE EXPECTED LEVEL OF TRAF­ FIC SAFETY IN NEW INTERSECTIONS, januar, stran 12. Tollazzi, I , Toplak, S., Jovanovič, G., OCENA KAPACITETE TURBO KROŽNEGA KRIŽIŠČA, CAPACITY ESTIMATION OF A TURBO-ROUND- ABOUT, december, stran 310 Tomaževič, M., NEKAJ VTISOV IZ KAŠMIRJA PO POTRESU 8. OKTOBRA 2005, SOME IMPRESSIONS FROM KASHMIR AFTER THE EARTHQUAKE OF OCTOBER 8, 2005, julij, stran 166. Tomaževič, M., Bosiljkov, V, Weiss, P, ZIDANE KONSTRUKCIJE IN RAZISKAVE ZA UVAJANJE EVROKODOV, MASONRY STRUCTURES AND RESEARCH FOR IMPLEMENTATION OF EURO­ CODES, avgust, stran 199. Vogt, N., Schuppener, B., Weissenbach, A., Logar, J., PROJEKTNI PRISTOPI V EVROKODU 7-1 ZA GEOTEHNIČNO .PROJEKTIRANJE V NEMČIJI, DESIGN APPROACHES OF EC 7-1 FOR GEOTECHNICAL VERIFICATIONS USED IN GERMANY, oktober, stran 254. In memoriam Majes, B„ Fajfar, P, Beg, D., prof. dr. Miloš Marinček, univ. dipl. inž. grad. 1918-2005, januar, stran 2. Beloglavec, E., profesor višje šole Branko Ozvald, univ. dipl. inž. grad. 1919-2006, maj, stran 102. Jubilej Humar, G., prof. Svetko Lapajne, univ. dipl. inž. grad. - 95 let, oktober, stran 246. Reflak, J., 35 let Inštituta za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo, novem­ ber, stran 270. Uvodnik Kerin, A., Popotnica Gradbenemu vestniku za leto 2006, januar, stran 4. Duhovnik, J., Spremembe, avgust, stran 198. Odmev Maleiner, F., Pripombe na članka prof. dr. M. Rismala: Sekvenčne (SBR) ali kontinuirne či­ stilne naprave za čiščenje komunalnih odpad­ nih vod, julij 2004 ter Primerjava CAST, SBR in kontinuirne čistilne naprave, december 2005, marec, stran 79. Rismal, M., Odgovor na pripombe, marec, stran 80. Pečovnik, F., Pripombe na članek Nemški predpis o honorarjih za storitve arhitektov in inženirjev (HOAI), objavljen v GV, marec 2006, junij, stran 160. Maleiner, F., Odgovor na pripombe, junij, stran 161. Srečno 2007 Vengust, M., Novoletno voščilo, december, stran 302. Nagrajeni gradbeniki Fajfar, P, Priznanja Univerze v Ljubljani 2005, prof. Janez Duhovnik - zaslužni profesor Uni­ verze v Ljubljani, januar, stran 5. Navodila avtorjem za pripravo prispevkov V vsaki številki, stran 2 ovitka. Razpored seminarjev za strokovne izpite Holobar, A., junij, stran 164. Novi diplomanti gradbeništva Juteršek, J.; januar, stran 3 ovitka; februar, stran 52; marec, stran 3 ovitka; april, stran 3 ovitka; maj, stran 3 ovitka; junij, stran 3 ovitka; julij, stran 3 ovitka; oktober, strain 3 ovitka; no­ vember, stran 300; december, stran 3 ovitka. Obvestilo in vabilo diplomantom FGG UL februar, stran 52; junij, stran 163; avgust, stran 219. $ Vabila na strokovne prireditve Prvi svetovni kongres združenj ICEC in IPMA o projektnem managementu, februar, stran 49. Seminar Gradbena informatika 20056, feb­ ruar, stran 50. 28. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slo­ venije, julij, stran 196; avgust, stran 220. Teden požarne varnosti konstrukcij, IZS, sep­ tember, stran 3 ovitka. Izpolnjevanje bistvenih zahtev za kakovostno in trajnostno gradnjo, IZS, november stran 3 ovitka. Koledar prireditev Juteršek, J., januar, stran 4 ovitka; februar, stran 4 ovitka; marec, stran 4 ovitka; april, stran 4 ovitka; maj, stran 4 ovitka; junij, stran 4 ovitka; julij, stran 4 ovitka; avgust, stran 3 ovitka; september, stran 4 ovitka; oktober, stran 4 ovitka; november, stran 3 ovitka; de­ cember, stran 4 ovitka. Vabilo za objavo oglasov Holobar, A„ junij, stran 163. Vsebina letnika 55/2006 december, stran 330 Novice iz društev in ZDGITS Holobar, A., Obvestilo o preselitvi ZDGITS, no­ vember, stran 299. 10 in NO DGIT Maribor, Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor v novih pro­ storih, december, stran 332 Novice Obradović, D., TAKE Svetovna zveza grad­ benikov esperantistov, februar, stran 51. Naslovnice Ačanski, J., Nadvoz 4 -8 nad AC Pesnica- Lenart, februar. Čabrilo, D., Novi Lučki most čez Neretvo v Mostarju, april. Hausmaister, M., Slomškov most čez reko Dravo in kanal HE Zlatoličje, november. Kodelja, D„ Gradbišče osnovne šole Bonifika v Kopru, december. Kržič, F., Del transportnega sistema surovin v cementarni Anhovo, maj. Mušič, M., Preskus zidane konstrukcije na potresni mizi v ZAG, avgust. Pavlovčič, L., Deformirani strižni panel po raz­ bremenitvi, marec. Poljanšek, M., Strižna preiskava sendvičaste stropne plošče, junij. SCT, Novi in stari viadukt Lešnica na gorenjski avtocesti, september. Stojič, Z., HE Moste, januar. Vrčon, B., Armiranobetonska montažna kon­ strukcija objekta Planet Tuš Maribor, oktober. Tomaževič, M., Po kašmirskem potresu v Muzafarabadu,julij. DRUŠTVO GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV MARIBOR V NOVIH PROSTORIH Učenje je pot h kakovostnejšemu življenju. Poteka v vseh življenjskih obdobjih in je namenjeno ljudem v vseh okoliščinah in vlogah - in prav to je ena izmed nalog našega društva. DGIT MARIBOR združuje v svoji vrstah gradbene inženirje in tehnike, skrbi za kontinuiran dvig stro­ kovnosti na področju gradbeništva, sledenju zakonodaje in izobra­ ževanje članov. Želja po združevanju gradbene stroke seje pokazala že davnega 1951 leta. Delovanje društva je v vseh teh letih doživljalo vzpone in padce. Sedanje veliko število članov pa govori, da je naše društvo brez lažne skromnosti primus inter pares, prvo med enakimi, in ta trenutek eno najboljših v regiji in tudi v celotni Sloveniji. Naši rezultati v zadnjih letih to vsekakor potrjujejo. Ni dolgo tega, ko smo v društvu v Mariboru uresničili dolgoletne želje. S skupnimi močmi smo takrat preuredili podstrešne prostore v Vetrin­ jski ulici 16 v Mariboru. Storilnost in strokovnost našega dela je pod taktirko dolgoletnega predsednika g. Stipana Mudražije naraščala. Skozi vsa leta je nesebično žrtvoval del sebe za skupni napredek društva in s tem tudi gradbene stroke. Čas pa je prinesel svoje in zaradi denacionalizacije smo izgubili naše s težavo pridobljene in preurejene prostore. Ker pa smo gradbeniki pri doseganju zastavljenih ciljev neustavljivi, smo si kljub težavam dokaj hitro poiskali in zopet preuredili nove pro­ store za društveno delovanje. Vsem nam bo ostal v spominu četrtek 16. novembra 2006, ko smo se udeležili svečane otvoritve novih prostorov v pritličju Sodne ulice 24 v Mariboru. Naš slavnostni dan je počastil predsednik Zveze društev inženirjev in tehnikov Slovenije g. Marjan Vengust, dipl. inž. grad., ki nam je čestital za dosežene uspe­ he in zaželel, da v bodoče poglobimo sodelovanje z Zvezo in drugimi stanovskimi društvi. Ob kulinaričnih dobrotah in žlahtni kapljici smo s ponosom ogledovali nove prostore in se veselili snidenja s stanovskimi kolegi in prijatelji. Pisalne mize so bile že obložene z vabili za izobraževanja, z vlogami za pridobitve donatorjev za nadaljnje delovanje, s seznamom zadolžitev za organizacijo tradicionalnega gradbeniškega plesa..., kar je kazalo na neprekinjeno delovanje našega društva. Ob otvoritvenem govoru so nove prostore napolnile besede našega predsednika: Človeški rod je minljiv, naša dobra dela pa so tista, ki ostanejo za vedno. In prav to naj bo vodilo pri realizaciji programov dela našega društva. Ob računalniku je kljub poteku svečanosti marljivo delal g. Gorazd Benkovič, kije dejal: Gradbenik mora biti ustvarjalna osebnost, ki bo lahko uspešno po­ vezoval strokovnost, vizijo, ustvarjalnost, strpnost in ne nazadnje tovarištvo. Vsi prisotni smo bili ob slovesu istih misli in želja: Še naprej bomo uspeš­ no uresničevali načrte DGIT. 10 in NO DGIT Maribor NOVI DIPLOMANTI UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO j VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Matjaž Samec, Postopek pridobivanja gradbenega in uporabnega dovoljenja pri postavitvi baznih postaj, mentor izr. prof. dr. Albin Rakar Mojca Usenik-Plečnik, Idejne rešitve odvajanja odpadnih voda v naseljih Breg, Pako, Dol in Laze pri Borovnici, mentor izr. prof. dr. Jože Panjan UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Lea Aracki, Kriteriji za izvedbo krožnih križišč, mentor izr. prof. dr. Tomaž Tollazzi Marija Grbanović, Zakonski okviri nepremičninskega trga na hrvaškem s statističnim prikazom cen, mentor doc. dr: Igor Pšunder Borut Jonko, Primerjava 3D modeliranja in 2D načrtovanja na primeru armirano-betonske konstrukcije, mentor viš. pred. mag. Sergej Težak Natalija Zoffel, Izpolnjevanje okoljevarstvenih predpisov s pod­ ročja graditve objektov s poudarkom na gradbenih odpadkih, mentor doc. dr. Vesna Smaka Kind, somentor doc. dr. Vlasta Krmelj ■ UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA “ Jure Daič, Viseči jekleni most za pešce Mali Šumik razpona 33 m na Pohorju, mentor red. prof. dr. Stojan Kravanja, somentorja izr. prof. dr. Bojan Žlender in dr. Simon Šilih Marko Peter, Jekleni most za pešce čez Voglajno, mentor red. prof. dr. Stojan Kravanja, somentor dr. Uroš Klanšek Aleš Strašek, Statična in trdnostna analiza tročlenskega leplje­ nega nosilca športne dvorane Rogla, mentor izr. prof. dr. Miroslav Premrov, somentor doc. dr. Peter Dobrila DOKTORSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA , Helena Vreči Koje, Optimiranje geomehanskega modela nesid- ranih vpetih podpornih konstrukcij z uporabo teorema zgornje vrednosti, mentor red. prof. dr. Ludvik Trauner Tomaž Pliberšek, Green-ova funkcija tangencionalno obreme­ njenega slojevitega polprostora, mentor red. prof. dr. Andrej Umek UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO - EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA j UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GOSPODARSKEGA INŽENIRSTVA Mojca Stefanie, Kvaliteta bivanja in organiziranja stanovanjska gradnja, mentorja doc. dr. Metka Sitar in izr. prof. dr. Borut Bratina Rubriko ureja • Jan Kristjan Juteršek, univ. dipl. inž. grad. HRHHI KOLEDAR PRIREDITEV 22.-23.1.2007 EU Road User Charging 2007 London, Anglija www.itsinternational.com/events 15.-16.2.2007 5th International Bus Conference Bus Systems Without Limits" Bogota, Kolumbija www.itsinternational.com/events 1.-7.3.2007 5th International Conference on Construction Project Management (ICCPM 2007) Singapur, Singapur www.ntu.edu.sg/cee/iccpmjccem 5.-9.3.2007 COE International Advanced School on Wind Effect on Buildings and Urban Environment Tokio, Japonska www.wind.arch.t-kougei.ac.jp 6.-8.3.2007 4th SASITS International Conference & Exhibition Pretoria, Južna Afrika www.itsinternational.com/events 11.-13.6.2007 International Conference: Sustainable Construction Materials and Technologies Coventry, Anglija www.uwm.edu/dept/cbu/coventry.html 26.-29.6.2007 24th W78 Conference & 5th ITCEDU Workshop & 14th EG-ICE Workshop Maribor, Slovenija www.w78.uni-mb.si 4.-6.9.2007 7th International Congress Concrete: Construction's Sustainable Option Dundee, Škotska www.ctucongress.co.uk 18. -21.9.2007 The Eleventh International Conference on Civil, Structural < Environmental Engineering Computing St Julians, Malta www.civil-comp.com/conf or contact 19. -21.9.2007 IABSE Symposium International Association for Bridge and Structural Engineering Weimar, Nemčija www.iabse2007.de 24.-27.9.2007 14th European Conference on Soil Mechanics and Geotechnical Engineering: Geotechnical Engineering in Urban Environments Madrid, Španija www.ecsmge2007.org 30.6.-4.7.2008 10th International Symposium on Landslides and Engineered Slopes Xi'an, Kitajska www.landslide.iwhr.com 5.-9.10.2009 17th International Conference for Soil Mechanics and Geotechnical Engineering Alexandria, Egipt www.2009icsmge-egypt.org Rubriko ureja «Jan Kristjan Juteršek, ki sprejema predloge za objavo na e-nasiov: msg@izs.si_______ _