D o p i s i. Kranjsko. Desetletnica abiturijentov iz leta 1893. Dne 12. in 13. septembra t. 1. smo praznovali uSiteljski abiturijenti \z leta 1893. svojo desetletnico. Na podlagi pismenih dogovarjanj, ki jih je vodil tovariš Fran Lavtižar, za kar mu bodi ua tem mestu izrečena že enkrat srčna zalivala, se je dolo- čilo, da praznujmo svojo desetletnico deloma v Ljubljani, deloma na Gorenjskem po tem-le vzporedu: a) 12. septembra (sobota) zve&er skupni sestanek v hotelu nLloyd" v Ljubljani, b) 13. septemra (nedelja) zjutraj odhod z gorenjskim vlakom do postaje Rateče, c) Od tam izlet h krasnim Belopeškim jezerom, d) Ob 1. uri popoldne skupno kosilo v hotelu nMangarf na Ratečah, e) Po obedu izprehod v romantično dolino BPlanicou, f) Zvežer z vlakom povrat proti Ljubljani in razhod. Določenega dne, 12. septembra so se sestali v dome- njenem hotelu sledeči tovariši, oziroma sošolci: g. Engelbert Busbach, c. kr. domobranski nadporočnik v Ljubljani; g. Vinko Krek, šolski voditelj v Trbojah; g. Franc Lavtižar, nadučitelj v Šmartnem pod Šmarno goro; g. Ferdinand Rosenstein, nadučitelj v Stranicah pri Konjicah; g. Ivan Roštan, c. kr. računski oficijal v Ljubljani; g. Rudolf Schlenz, c. kr. učitelj na državni šoli v Trstu in g. Janko Zupančiž, nadužitelj na Št. Vidu nad Cerknico, drugega dne pa sta se med vožnjo proti RateSam pridružila svojim sošolcem še tovariša g. Janko Baraga, nadnčitelj na Koroški Beli in g. Avguštin Šabec, c. kr. učitelj na c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji. Desetletnice se pa iz raznih vzrokov niso mogli udeležiti gg,: Franc Čuk, nadačitelj v Čraem vrha nad Idrijo; Jranc Jordan, nadužitelj na Ihanu; Valentin Klemente, u&telj v Loškem potoku; Lesjak Franc, c. kr. poštni oficijal na Dunaju; Adolf Sadar, nadužitelj v Budnjah ter SreSko Verhovec, c. kr. računski asistent v finančnem ministrstvu na Dunaju. Oba dneva je bilo vreme skrajno neugodno, zato se pa tudi ni mogla naša desetletnica tako izvršiti, kakor je bilo domenjeno, in še celo izlet na Gorenjsko bi se bil opustil, da nista izletuikov zadnje imenovana sošolca med vožnjo proti Ratečam pričakovala in da nismo vsi npali, da se nas morda dobrotno nebo usmili in preneha s silovitim dežjem. A naše nade se niso obistinile: lilo je kar naprej, in sicer v toliki meri, da sta se morala dopoldanski in popoldanski izlet opnstiti. Navezani smo bili tedaj ves čas le na zaprte prostore hotela »Mangart" na RateSah. Po skupnem kosilu ob določeni uri smo se zabavali vkljub temu, da smo morali zaradi silovitih nalivov ves čas v hotelu ostati, prav dobro. Obnavljali smo si spooiine prelepih dijaških let, prepevali pesmi, se spominjali v raznih govorib svojih še živečih, oziroma umrlih profesorjev, se spomnili dveh naših tovarišev Jakšeta in Koželja, ki ju krije že bladna zemlja ter končno pripovedovali drug drugemu, kako je dobo deaetih let v tem ali onem stanu preživel. Le prehitro je potekel 2as in treba se nam je bilo zopet raziti vsak na svoj kraj —¦ k svojemu delu. Slenili smo pa, stiskaje si drug drugemu roko v slovo, da prirede ob priliki 251etnice še živeži soSolci enako slovesnost, pri kateri pa ne sme izmed Živečih nikogar manjkati, kakor se je to tokrat od nekaterih tovarišev brez zadostnega vzroka zgodilo. —c. Slovesno blagoslovljenje in otvorjenje nove šolske stavbe v Vrhpolju pri Vipavi. V prijaznem, pol ure od vipavskega trga oddaljenem Vrhpolju smo obhajali 25. m. m. slavnost blagoslovljeDJa in otvoritve nove krasne dvorazrednice. Že prejšnji dan je postavil krajni šolski svet pred šolo, cerkev, župnišže in župana Kobala bišo visoke mlaje, ki naj bi z zastavami, plapolajočimi s streh, poveličerali slavnost prihodnjega dne. — V nedeljo ob 9. se jo zbrala tukajšnja šolska mladina — nekatere deklice celo v belih oblekah — s svojimi nčitelji pred župniščem, kjer je pričakovala okrajnega glavarja barona Rechbacha, c. kr. okr. Sol. nadzornika Irana Thumo, c. kr. okr. inženerja Ivana Jakscbeta, vipavske nradnike (na čelu sodni svetnik Nosan) in drage gospode in dame, ki so pri.li počastit pomenljivi dan. Topiči so zagrmeli, zvonovi so zapeli in naznanili zbranemu ljudstvu, da se prične slovesnost. Počasi se je pomikal iz prevod učencev, za njim visoki gostje, v žnpno cerkev, kije bila danes polna sijaja. Župnik H. Dejak stopi na leco, kjer v kratkem govoru razloži pomen današnje slovesnosti ter poudarja korist, ki jo bo imela vrhpoljska mladina od svoje šole, ker ji ne bo treba hoditi ob vsakojakih vremenskih neprilikah v Vipavo, nabirat si zlatib, _a življenje tolikanj potrebnih naukov. Da bo pa Šola djosezala svoj namen, je treba blagoslova od zgoraj, a tudi starši morajo podpirati delovanje uSiteljevo. Po cerkvenem opravilu so šli učenci in drugo ljudstvo v izprevodu pred novo šolsko stavbo. Na sprednji strani je visela okrašena slika Nj. VeliČan3tva, pred njo je bil pripravljen govorniški oder. Po blagoslovu je govoril nadzornik Thuma. Spominjal se je v govoru gospoda glavarja, ki je pripomogel k zidanju šole, krajnega šolskega sveta in občanov vrbpolJ8kih, ki se niso bali stroškov, da so zgradili to krasno dvorazrednico, ki je ena najlepših na Eranjskem. Spominjal se je dalje v govoru g. naduSitelja in gdč. učiteIjice ter jima priporočal zvesto izpolnjevanje dolžnosti. Za njim je govoril g. glavar ter med govorom izročil kjuče g. nadučitelju. V vznesenih besedah se je zahvalil domači nadnčitelj za zaupanje, ki so ma ga izkazali, ter poadarjal, da se bo trad.il za napredek šole. Spominjal se je tudi vseh onih, ki so pripomogli, da se je sezidala tako krasna Sola. Za vsakogar pričujočih pa je bil gotovo najganljivejši prizor, ko 8ta stopili pred g. glavarja belo oblečeni učenki in se mu v imenu vrhpoljske šolske mladine zahvalili: prva v nalašč za to priliko spesnjenem govoru, druga v prozi za trud in skrb, ki jo je imel za zidanje naše šole. V znak hvaležnosti sta mu vročili krasen šop cvetic. — Po govorih je g. župnik blagoslovil notranjščino šolskega poslopja. Izprevod se je razvrstil in počasi pomikal v župno cerkev, kjer je zbrano ljudstvo prisostvovalo slovesni sv. maŠi, pri kateri so peli učitelji. Za odlične goste, ki so mnogoštevilno prihiteli ta dan v Vrhpolje, je bil pripravljen skupen obed pri županu g. Fr. Eobalu. Tu je bilo videti razen že v začetku omenjenih gospodov tudi graš.aka Earla grofa Lanthierija in za šolstvo vnetega graščaka Karla Mayerja in skoro vse gg. učitelje in gdč. užiteljice vipavske doline. Da, celo nekaj tovarisev iz sosedne Goriške se ni strašilo dolgega pota v Vrhpolje. Pri banketu se je razvila živahna zabava. G. župnik je pri banketu govoril na Nj. Veličanstvo, ki je pospeševatelj in zaščitnik šolstva, ter pričujoče opozoril, naj zakličejo trikratni n8lavau. Navdušeno so pričujoči zapeli na to avstrijsko himno. Da bi tudi prijatelji pristne slovenske pesmi ta dan nižesar ne pogrešali, je tukajšnji kraj. Sol. svet povabil vipavsko pevsko društvo, ki je izvajalo nekaj pesmi mojstersko. Ljubitelji muzike so imeli priliko slušati šentvidske tamburaše. Med prijaznimi pogovori je le prehitro nastopil večer. Vsakdo se je poslavljal z veselo dušo, zakaj preživel je lep dan, kakršnega če m videlo Vrbpolje!