Sejem kmetijske mehanizacije JOŽEFOVO’ 94 od 18. do 21. marca 1994 UGODNI SEJEMSKI POPUSTI tOBfjkfJfTJ Novo metto. Velik« Cikava 95 E- [DOLENJSKI LIST J DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST m Ul >o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST SREČANJE ZA DAN ŽENA KOČEVJE - Družabno srečanje ob dnevu žena je bilo 8. marca zvečer v gostišču Dallas v Ložinah pri Kočevju. Udeležilo se gaje prek 200 parov. Srečanje sta organizirali stranki ZLSD občin Kočevje in Ribnica v sodelovanju z območno organizacijo Svobodnih sindikatov. Udeležence srečanja je pozdravila tudi podpredsednica Združene liste Slovenije Cvetka Tinauer, ki je med drugim dejala, da ne drže trditve, da v “težkih svinčenih časih” ženske niso imele besede, saj jih je bilo takrat v parlamentu prek 30 odst., danes pa jih je slabih 12 odst. Na srečanju je pel Peter Movrin, igral pa Henč. Krkine priprave na lastninjenje Novomeška Krka, eno najuspešnejših podjetij pri nas, je v lanskem letu prodala za 14,5 odst. več zdravil kot predlani - Naložba v strokovne kadre seje obrestovala NOVO MESTO - Novomeška tovarna zdravil Krka je lansko poslovno leto zopet uspešno zaključila. Prodajo zdravil so v primerjavi z letom poprej povečali za 14,5 odst. Skupaj z družbami (Krka Kozmetika, Krka Zdravilišča in Krka Novoterm) so prodali za 237 milijonov ameriških dolarjev izdelkov, od tega so tri četrtine izvozili na tuje. V naslednjem letu načrtujejo povečati prodajo za skoraj 10 odst. V Krki, ki je (so)lastnica 11 podjetji v tujini in ima 14 predstavništev v raznih državah, se pripravljajo tudi na lastninjenje, ki ga nameravajo izpeljati v jeseni. KRAJŠA ZAUSTAVITEV V KRŠKI ELEKTRARNI KRŠKO - Pretekli četrtek so delavci nuklearke izključili elektrarno iz elektroenergetskega omrežja in jo preventivno zaustavili, da bi popravili instrumentacijski kanal za merjenje ravni v tlačniku. Popravilo je biio uspešno, tako da so že v soboto zvečer elektrarno spet sinhronizirali na omrežje in je že v ponedeljek obratovala s polno močjo. Iz NEK sporočajo, da je bil dogodek po mednarodni lestvici jedrskih dogodkov uvrščen pod lestvico, t.j. kot nepomemben za varnost. Zaustavitev elektrarne so izkoristili za čiščenje kondenzatorja in ostalih izmenjevalcev toplote na sekundarni strani. V preteklih dneh je namreč prišlo do večjega onesnaženja reke Save z industrijskimi odplakami, kar povzroča NE Krško precej operativnih težav. Krkina največja izvozna tržišča so Poljska, Hrvaška in Rusija, v Ameriko, na Japonsko ter zahodno Evropo pa Krka izvaža predvsem surovine, izdelane po lastnih tehnologijah. Izguba nekdanjih jugoslovanskih trgov jih za razliko od večine slovenskih podjetij ni prizadela. Generalni direktor Miloš Kovačič je prejšnji teden na tiskovni konferenci poudaril, da so se v Krki držali poslovne filozofije, ki pravi, da se je potrebno pravih tržišč lotiti s pravo robo. V Krki vedo, da samo dobra in učinkovita zdravila niso dovolj za osvajanje trgov, zato so že dalj časa veliko vlagali v izobraževanje ljudi, ki so na nastale spremembe pravočasno reagirali in ustvarili kakovostno marketinško mrežo. Pri iskanju novih trgov v vzhodni Evropi so bili hitrejši celo od svetovno znanih farmacevtskih firm. Na Poljskem jim je uspelo, da so med 200 znanimi firmami prodajno najuspešnejši prav oni. Tako kot vsa leta nazaj je Krka tudi lani veliko vlagala v raziskave in razvoj. Rezultat vlaganj je 30 novih zdravil, 14 izdelkov iz programa zelena zdra- • V Krki imajo že izdelan osnutek programa lastninskega preoblikovanja, ki ga mora potrditi še Agencija Republike Slovenije za lastninsko preoblikovanje. Podjetje, ki po donosnosti sodi v sam slovenski vrh, je ocenjeno na 200 milijonov ameriških dolarjev ali 340 milijonov nemških mark. Računnjo, da bodo lastninjenje opravili v jeseni, uporabili pa bodo kombiniran pristop, kar pomeni, da bodo interni razdelitvi namenili 20 odst družbenega kapitala. V tem okviru bodo lastninske certifikate lahko zamenjali za Krkine delnice zaposleni in njihovi družinski člani, nek-daj zaposleni in njihovi upokojenci. Notranjemu gotovinskemu odkupu bo namenjenih 10 odst. kapitala, 70 odst. družbenega kapitala (140 milijonov USD) pa javni prodnji. Svoje lastniške certifikate bodo lahko naši državljani zamenjali za delnice Krke do 60 milijonov ameriških dolarjev, za ostalih 80 milijonov dolarjev delnic pa bo naprodnj za gotovino. vila, 5 novih veterinarskih izdelkov in 123 kozmetičnih preparatov. Tudi Krkine družbe so lani upešno poslovale. Krka Kozmetika je povečala izvoz za trikrat, največje izvozila na vzhodnoevropska tržišča. V Krki Zdraviliščih so lani imeli 268.000 nočitev, med gosti je bila petina iz zahodne Evrope, kakovost storitev so izboljšali z naložbo v Zavetje zdravja v Dolenjskih Toplicah. Promet se je v primerjavi z letom 1992 povečal za 8 odst. V Krki Novotermu, kjer ima Krka 20-odst. lastniški delež, pa so povečali proizvodnjo izolacijskih materialov od 12.000 na 17.000 ton na leto. V zadnjih letih so v Krki vložili veliko denarja v obnovo in izgradnjo novih zmogljivosti, samo lani so investirali 45 milijonov dolarjev. Sedaj med drugim končujejo predklinični inštitut, ki bo eden najboljših v Evropi, njihovih načrtov pa s tem še ni konec. J. DORNIZ USPEŠNA KRKA - Na tiskovni konferenci v gradu Otočec so generalni direktor Krke Miloš Kovačič, njegov pomočnik Jože Colarič, mag. Elica Rusija in dr. Peter Jerman predstavili uspešno poslovanje v lanskem letu in povedali, kakšne načrte ima Krka kot ena najuspešnejših slovenskih firm za letos, ko jih čaka tudi lastninjenje. (Foto: A. B.) VTeneluje zavladala popolna zmeda Marca ostali brez januarskih plač - Kršitev NOVO MESTO - V torek so delavci Iskre Tenel Novo mesto v sodelovanju s Svobodnimi sindikati na zboru v prostorih tovarne seznanili novinarje s problemi, s katerimi se srečujejo v Tenelu. Delavci zahtevajo, kot so poudarili, da se “razčistijo določene nejasnosti v zvezi s poslovanjem družbe”, takojšnje izplačilo januarskih plač in takojšen odgovor na vprašanje, kaj bo z zaposlenimi, glede na to, da v tovarni ni dela in da delavci nimajo socialne varnosti. Zaradi neizplačanih plač za januar so delavci februaija letos organizirali “spontan zbor delavcev”, kjer so zahtevali pojasnilo o reševanju problemov v podjetju. V istem mesecu je Roman Androjna, predsednik UO Iskre Tenel, na sestanku zagotovil, da bo pospešil prodajo prostorov in iz kupnine izplačal delavcem januarski o-sebni dohodek. Kot so v torek povedali delavci Tenela, do tega dne ni prišlo do prodaje prostorov niti ni Sklad za razvoj omogočil, da bi začela poslovati novonastala podjetja. V ponedeljek, 14. marca, so delavci izvedeli, da je dal odpoved Tenelov direktor Prah in da je ob tem predlagal stečaj podjet-ja. Razmere v Tenelu so nejasne. Podjetje ima blokiran račun, leto 1993 je zaključilo s 106 milijoni tolarjev izgube, podjetje nima naročil. Sindikat in sodišče sta zabeležila kršitev zakonodaje v zvezi s prodajo premoženja in kršitev zakona o delovnih razmerjih. Po sindikalnih informacijah se v dosedanjih postopkih tudi Sklad za razvoj kot lastnik ni držal pogodb. L. M. 1 TERMOTEHNIKA VEČ KOT TRGOVINA • ogrevanje • Izolacije • elektromaterial • vodovod * kanalizacija • ogledi na objektu • plinske instalacije • popolna avtomatizacija kotlovnic in celotnega ogrevalnega sistema Tel.: 068/322-550, 23-903, 23-933 Mačkovec 12, Novo mesto KUČAN MED VITEZI VINA • Letnem zboru Gradiščansko panonskega reda vitezov vina za Slovenijo, ki je bil pretekli petek v gradu Mokrice, se je pridružil tudi predsednik države Milan Kučan. V njegovi prisotnosti so blagoslovili grajsko vinoteko in vino letnika 1993. Sledila je pokušnja izbranih vin iz Posavskega vinorodnega rajona ob ustrezni viteški pojedini. Več na 3. strani. (Foto: B. D.-G.) Deponija odprta, a le ® (068) 24-415 ZARADI VAS nekaj ur V ponedeljek zjutraj so z odstranitvijo vranoviških traktorjev naredili prosto pot na odlagališče odpadkov - Ko so policisti odšli, so ljudje pot zopet zaprli ČRNOMELJ, VRANOVIČI - V ponedeljek, 14. marca, ob 6. uri zjutraj, natanko deset tednov potem, ko so prebivalci bližnjih Vranovičev zaprli dohod do črnomaljskega občinskega odlagališča odpadkov, so s posredovanjem Komunale in inšpekcijskih služb ter ob pomoči policije odstranili traktorje, ki so zapirali dostop do deponije. Nekaj tovornjakov je potem odpeljalo smeti ciji za javnost zapisalo, da obžaluje, da so Vranovičani zavrnili njihove predloge, saj bi jim ponujeni pogoji po mnenju ministrstva omogočili legalno in hitro rešitev njihovih problemov. na odlagališče, ko pa so po nekaj urah policisti odšli, so sc krajani postavili na pot, ki vodi na deponijo in tako zopet onemogočili odvoz smeti. Nagrajenec tega tedna je 93459 RAJKO RUPAR, VELJKA VLAHOVIČA 8/37, 68250 BREŽICE Potem ko so pred dobrimi tremi tedni Črnomaljci odpeljali za dobrih 900 prostorninskih metrov smeti na metliško odlagališče, so se začeli odpadki znova kopičiti po črnomaljski občini, in to zdaj, ko je vse toplejše vreme. Ker nevarnost širjenja epidemij postaja vse večja, so se pretekli teden sestali v Ljubljani ministri za okolje in prostor, notranje zadeve, zdravstvo in pravosodje. Po tem sestanku je Vranovičane na deponiji obiskal tudi minister za okolje in pro- op Sejem kmetijske mehanizacije /W\/\/\/\ J U 4 fc ž O V o Pri TABAKUMU v Novem mestu od 18. do 21. marca 1994 tattCAcam d.o.o., «xport • Impert Moto mote. Velik* Clk«v« «*, Iti.: (06«) Ja* 696 štor dr. Pavle Gantar, ki je ponudil predloge ministrstva za sporazumno odstranitev zapore odlagališča. Predlogi so zajemali posredniško vlogo ministrstva za čimprejšnjo ureditev nove lokacije deponije ter ekološki in sanitarni nadzor obstoječe deponije. Na to posredovanje je pristal tudi črnomaljski izvršni svet, ne pa tudi Vranovičani. Ministrstvo je v informa- KLIC K STRPNOSTI NOVO MESTO - V torek ob 14. uri se je na Glavnem trgu odvijal gledališki dogodek z nastopom Zija-ha Sokoloviča. Bil je to le eden od vrste podobnih “happeningov” v okviru vseslovenske kampanje proti nestrpnosti “Skupaj in zdaj”. Pobudnik akcije je društvo za prostovoljno delo MOST, ki pri izvedbi sodeluje tudi z lokalnimi Mladimi liberalnimi demokrati. Še isti dan so klic k strpnosti lahko zaznali tudi v Grosupljem. Prebivalci Vranovičev pa bi bili, kot so sami povedali, pripravljeni sporazumno odstraniti zaporo deponije, toda rok za določitev lokacije novega odlagališča se jim je zdel predolg. Dan pred nekajurno ponedeljkovo deblokado so povedali, da nameravajo še naprej vztrajati pred vhodom na odlagališče. M. BEZEK-JAKŠE JERNEJU PIŠKURJU JESENKOVO PRIZNANJE LJUBLJANA - Med letošnjimi petimi dobitniki Jesenkovega priznanja za leto 1994 je tudi dolgoletni upravitelj pri Gozdni upravi Straža, inž. Jernej Piškur. Priznanje mu je bilo podeljeno za praktično uresničevanje ideje nege gozda in s tem nege celotnega okolja. AVSTRIJSKA ETNOLOGINJA PREDAVALA KOČEVJE - Dr. Maria Lack-ner-Kundegraber, etnologinja iz Gradca v Avstriji, ki že nad 33 let raziskuje kulturo kočevskih Nemcev, je 10. marca predavala v kočevskem muzeju o temi “Kako sem spoznala Kočevsko”. Dvajset let, do leta 1970, je bila znanstvena sodelavka Avstrijskega muzeja za etnografijo na Dunaju, je zaslužna za postavitev Štajerskega deželnega muzeja Joanneum na gradu Štainz, do upokojitve pa je vodila Štajerski muzej za etnografijo v Gradcu. Od leta 1960 in tudi po upokojitvi se ukvaija z raziskovanjem Kočevske in kočevskih Nemcev. Predavanje je sodilo v okvir prireditev ob razstavi “Izgubljena dediščina kočevskih Nemcev”, kije še vedno v kočevskem muzeju. Predavanje je bilo simultano prevajano in spremljano z diapozitivi. 7. RAZSTAVA DOMAČE OBRTI IN KULINARIKE TREBNJE -Društvo izdelovalcev domače obrti občine Trebnje, ki ga vodi Tone Zakrajšek iz Migolice pri Mirni, priredi v sodelovanju s trebanjsko kmetijsko svetovalno službo od 24. do 27. marca 7. razstavo domače obrti in kulinarike. Otvoritev razstave bo v četrtek, 24. marca, ob 12. uri v avli stare šole v Trebnjem. Ob tej priložnosti bo trebanjska šola pripravila kulturni spored, o razstavi pa bo spregovoril dr. Janez Bogataj, ki jo bo tudi postavil. Kdor bi želel razstavljati, se lahko prijavi do vključno ponedeljka, 21. marca, pri kmetijski svetovalni službi ali pri gospodu Zakrajšku. Razstava bo ostale dni odprta od 8. do 18. ure. PRIZNANJA MELAMINU KOČEVJE-Jutri, 18. marca, bodo v podjetju Melamin, kemična tovarna Kočevje, svečano podelili certifikate sistema kakovosti, ki jih je Melamin dobil od SOS (švicarskega združenja za certificiranje) in SIQ (slovenskega instituta za kakovost). Več o tem prihodnjič. C&ŽkaT^ crlvto-bit Prodaja vozil in servis. Novo mesto, Vel. Cikava 22 tel./fax 068/26-077 1,'IH-TV'I ivioui ii tMit i viimiii SERVIS IN PRODAJA 68222 Otočec. Sentpeter 5! tel 068/85-180 CENEJŠI MODELI MICRA! Vi »j NT I» ivrtmr ~ir v UGODNI SEJEMSKI POPUSTI tarna vinknvič 'ZčZot~' MIHE TovJuSSb Unlvaraal Do konca tedna bo spremenljivo in nekoliko hladnejše vreme. Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: 0 Teptane Suljevičeve svoboščine? na 3. strani: 0 Mokrice spet gostile viteze na 6. strani: 0 »Država« Boštanj okužila Kranjce na 7. strani: 0 Bo od Šopa ostala prazna hala? na 8. strani: 0 V knjižnih hramih manj novih knjig na 9. strani: 0 Policisti našli vseh šest slik na 11. strani: 0 Najava dohodnine ni šala na 12. strani: 0 Eno nadstropje do raja Teptane Suljevičeve svoboščine? Dve plati o “prevaranem, pretepenem in izgnanem” Šefketu Suljeviču, kot so bile predstavljene na seji skupščine v Ribnici - Začetek z dvema pismoma RIBNICA - Delegat DPZ občinske skupščine Ribnica Franc Lovšin je naslovil na predsedstvo in IS občine Ribnica več vprašanj, pobud in predlogov, ki so se nanašali na “osebe iz poveljstva nekdanjega Garnizona JLA v Ribnici, ki so v času osamosvajanja Slovenije leta 199i sodelovale v pogovorih z najvišjimi predstavniki političnih in oblastnih organov občine Ribnica ali pa pomagali pri uresničitvi doseženih dogovorov”. Vprašanja je delegat Lovšin utemeljil in razložil s svojimi mnenji in izkušnjami, saj je tudi on kot pogajalec sodeloval na omenjenih pogajanjih med JLA in predstavniki Slovenije. V utemeljitvi ni bil preveč prizanesljiv do TO, Janše, Bavčarja, Peterleta itd., pohvalil pa je enotnost vsega ljudstva in strank pa tudi lokalne poveljnike TO v nekaterih občinah. Zapisal je: “Poveljstvo Ribniškega garnizona je sodelovalo v pogovorih... se držalo dane besede... Zato smo dolžni držati besedo tudi tisti, ki smo v korist občanov Ribnice in s tem v korist Republike Slovenije vodili pogovore. Za življenja ribniških občanov, ki so se ohranila, in za mesto Ribnica in vasi okrog nje, kar bi bilo lahko ruševina, smo dolžniki tistim, ki so poveljevali tako na strani JLA - Garnizona Ribnica kot tudi na strani TO Ribnica.” Pismo z istim datumom kot Lovšinovo je naslovila na skupščino tudi Darinka Suljevič z Brega 40 pri Ribnici. Naslovila jo je kot “prošnjo za pomoč pri reševanju družinske problematike - vrnitev moža in očeta v družino”. V njem prosi skupščino, naj po svojih močeh pomaga, da se bo oče Šefket Suljevič, njen mož in oče njenih dveh otrok, vrnil v družino. Zdaj namreč živi na Dunaju, ker ne sme v Slovenijo. Suljevičeva, rojena Pakiž, v pismu pravi, da je mož nameraval 29. junija 1991 prestopiti v TO, a so bili postopki s strani TO zelo nekorektni, in da so bile grobo kršene osnovne človekove pravice. Zato je izgubil zaupanje v vojsko in poizkušal urediti dokumentacijo za izstop iz vsakršne vojske oz. za upokojitev. Zato je s svojo vojaško enoto odšel v Brčko, od koder se je po dobrem mesecu vrnil domov v ribniško občino, a so ga 17. oktobra 1991 pripadniki Morisa aretirali “na cesti pred ostalimi člani družine, v katere so tudi uperili svoje orožje ter grožnje ter ga proti njegovi volji po enem tednu zapora poslali na ladjo v Koper”, piše profesorica slavistike Darinka Suljevič in dodaja: “Vse se je odvijalo brez izdaje kakršnih koli dokumentov.” V pismu dalje navaja, da se je julija 1992 mož vrnil v Ribnico, a so ga brez kakršne koli odločbe itd. pospremili na mejo. Od takrat so Suljevičevi naslovili na ustrezne republiške or-gne več vlog, a nanje do danes niso dobili pisnega odgovora. Zdaj se obrača na občinske organe, da bi ugotovili:”... ali so bila med vojno storjena kazniva dejanja in katera so ta dejanja. Ali je res upravičeno, da se ne upoštevajo tudi osnovne pravice otrok?” Delegatka Stanka Hitij-Hočevar (SKD) je dejala, da je bil Suljevič sicer simpatičen, da je bil kapetan KOS (Kontraobveščevalne službe JLA) in tako rekoč tretji najvišji v JLA v Sloveniji. Posebno je poudarila, da je sicer lepo, če razpravljajo o Suljeviču, a žal hkrati pozabljajo, da je na cesti brez dela 1.500 delavcev, ki so v hujših stiskah kot Suljevičevi, a si ne drznejo trkati na srca poslancev. Zahtevala je, naj se zadeva pošteno razišče in ljudem o njej tudi pošteno poroča. Vprašala je, koliko posojil so Suljevičevi dobili za hišo, avte. Kako živi družina Suljevičevih. “Kakšni dohodki se jim stekajo mimo davkarije z bioenergijo?” Razpravo je zaključila: “Kot kristjanka mu odpuščam, zaupam mu pa ne.” Alojz Češarek je menil, daje Lovšinova ocena poveljevanja med vojno prehuda. O bivših oficirjih JLA, ki so se poročili z Ribničankami in imajo z njimi otroke, pa je menil, da bodo prišli nazaj. S takim odnosom do njih si delamo medvedjo uslugo, se pravi sovražnike iz njihovih otrok.” Poslanec Benjamin Henigman je dejal, da ga je šokiral Lovšinov komentar, ki bi ga bilo treba javno objaviti, da bi dobili odmev krajanov. Ta odmev pa ne bi bil tak, kot ga zagovarjata Mladina in Novice, saj ni odraz volje Ribničanov. Občinska skupščina ne more dajati sodb na osnovi raznih člankov in tudi te pravice nima... Pri tem gre tudi za državno in nacionalno varnost. Končno je prevladalo prepričanje, da občinska skupščina za reševanje te zadeve ni pristojna, lahko pa zahteva oz. da pobudo, dajo odgovorni orga-ni razrešijo. JOŽEpr,MC Vse o turizmu na prvi borzi Prva turistična borza bo od 13. do 15. maja v Športni dvorani - Bo Novo mesto najlepše mesto? NOVO MESTO - Dolenjska turistična zveza bo pod naslovom “Dolenjska in Bela krajina vabita” od 13. do 15. maja v Športni dvorani pripravila prvo turistično borzo, na kateri bo predstavljena vsa turistična ponudba tega dela Slovenije, seveda pa bo to tudi velika priložnost za predstavitev regije v širšem prostoru. “Naša želja je, da vse to in še več pokažemo vsem tistim, ki naše pokrajine ne poznajo dovolj ali pa sploh ne. Predstaviti želimo vso turistično ponudbo, ki jo premoremo. Možnosti za to je dovolj: ponujajo jih gozdovi z lovom, reki Krka in Kolpa z ribolovom in vodnim športom, naravni zdravilišči, domače gostilne, turistične kmetije in kmečki turizem, cviček, metliška črnina in drugo,” pravi o novi veliki prireditvi predsednik Dolenjske turistične zveze Alojz Se-rini in vabi vse, da na prvi turistični borzi prikažejo svojo ponudbo. V času prireditve bo poskrbljeno tudi za bogat spremljevalni program. Za borzo bo pripravljen tudi nov katalog turistične ponudbe Dolenjske in Bele krajine. Na koncu velja omeniti, da bo v času borze v Novem mestu in njegovi okolici precej gostov, zato bo potrebno narediti še kaj, da bo kraj urejen in bo Novo mesto upravičilo svoje ime. “Veliko računamo na akcijo spomladanskega čiščenja in urejanja Mariborsfo pismo' V zadnjih letih je propadlo kar pol industrije Po sili razmer postajajo meščani vrtičkarji MARIBOR - Toplo pomladansko sonce, ki je v minulih dneh ogrelo tudi Štajersko, je privabilo iz blokov in stanovanjskih hiš številne Mariborčane, ki so se z lopatami in motikami v rokah podali na svoje vrtičke. Prav neverjetno je, kje vse so v minulih letih in še posebej v letošnjih prvih sončnih in toplih dneh “zrasli” vrtički. Tako se je denimo v vrtičke spremenil velik travnik pred Štajersko pivovarno, prav tako pa so vrtičkarji zavzeli Vrbanski plato, plato pred koncernom TVT, travnike ob Stražunskem gozdu in mnoge druge zelene površine v urbanem delu mesta, da o primestnih predelih niti ne govorimo. Vrtički niso več nobena redkost niti na zelenicah med stanovanjskimi bloki. Navdušenje, ki ga mnogi Mariborčani zadnje čase kažejo za vrtičkarstvo, pa ne izhaja samo iz ljubezni do narave, pač pa je povezano tudi ali predvsem s socialnimi razmerami, ki vladajo v mestu. Mnogi, ki so se znašli v socialni stiski, si ne znajo ali ne morejo pomagati drugače, kakor da si na bližnji zelenici uredijo vrtiček in si na njem pridelujejo hrano. Škoda je le, da mestna oblast tega interesa za vrtičkarstvo ni pravočasno odkrila in uredila posebnih površin za vrtičkarje. Tako so sedaj na črno prekopani vrtički s svojimi značilnimi živo pisanimi ograjami iz najrazličnejšega odpadnega materiala kakor konfeti, raztreseni po štajerski metropoli. Gospodarstveniki in politiki v Mariboru pa si v teh dneh najbolj belijo glave z najnovejšimi podatki o rezultatih gospodarjenja v Mariboru in regiji, ki niso nič kaj spodbudni. Medtem ko se marsikje v Sloveniji v gospodarstvu že kažejo prvi znaki oživljanja in ponovne rasti, se gospodarske razmere v štajerski metropoli še vedno slabšajo. Tako je bil fizični obseg industrijske proizvodnje v mariborskem gospodarstvu v lanskem letu natanko za 51 odst. manjši kakor v letu 1986, zelo pa se je zmanjšal tudi izvoz. Število delovnih mest se je v Mariboru v istem obdobju zmanjšalo za več kot 30 tisoč, medtem ko je v regiji že okoli 32 tisoč brezposelnih. Plače v Mariboru skoraj za 10 odst. zaostajajo za republiškim povprečjem. Glede na vse to ni torej nič čudnega, če se vse več Mariborčanov odloča za to, da si bodo uredili vrtiček... Kakor kaže, pa bo zanimanje za vrtičkarstvo v mariborski regiji še naraščalo. V minulih treh letih je šlo v regiji v stečaj 40 podjetij, plaz stečajev pa se še ni ustavil. Trenutno je pred stečajem tovarna konfekcije Caprice v Lenartu, ki je, mimogrede povedano, najmanj razvita občina v Sloveniji, kjer bo vsak čas brezposelna že polovica aktivnega prebivalstva. TOMAŽ KŠELA okolja. Novo mesto je bilo po urejenosti in čistoči vedno na repu med slovenskimi mesti. Tokrat so ga uvrstili med sedem večjih mest v Slove- • Te dni je izšel tudi dolgo pričakovani Koledar prireditev Dolenjske in Bele krajine za leto 1994. Po mesecih je zapisano skorajda vse, kar se bo zanimivega dogajalo v tem koščku Slovenije. V zeleni knjižici je moč najti še marsikaj zanimivega in lahko upamo, da bodo poslej prireditve bolj obiskane tudi od obiskovalcev iz drugih slovenskih krajev in tujcev. niji, mi pa želimo, da bi bil to najlepši in najbolj čist kraj. V naši zvezi že deluje komisija, ki bo pomagala s strokovnimi in praktičnimi nasveti, REGIJSKI PUS VET TURISTIČNIH DELA VCEV - Alojz Šoster (levo), glavni tajnik Turistične zveze Slovenije, je s predstavniki turističnih društev vseh štirih dolenjskih in belokranjskih občin govoril o strategiji razvoja slovenskega turizma, Alojz Serini pa je predstavil prvo turistično borzo in povabil vse, da se čimbolj tvorno vključijo v to dogajanje. (Foto: J. P.) pri oskrbi z raznimi sadikami in vsem, kar bo prispevalo k lepši podobi mesta,” pove Serini in vabi vse, ki bi potrebovali pomoč, da se oglasijo v novih prostorih Dolenjske turistične zveze na rotovžu na Glavnem trgu 7 v Novem mestu (v pritličju, v bivši pisarni odvetnika Toneta Šporarja). J. PAVLIN NAGRADE ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST V LETU 1993 TREBNJE - Na razpisani natečaj tukajšnjega občinskega sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti za podelitev nagrad za raziskovalne dosežke in inovativno dejavnost v občini je prispel le predlog za Tomaža Urbiča, ki pa je nagrado prejel že leta 1992. Posebna komisija je občinskemu izvršnemu svetu predlagala, naj bi podelili 150.000 tolarjev nagrade Klubu mladih raziskovalcev novomeške gimnazije za uspešno mentorsko delo z dijaki (med temi je namreč tudi precej Trebanjcev) in razvijanje raziskovalnega dela. Prof. Tatjana Mihelčič-Gregorčič naj bi prejela 60.000 tolarjev nagrade za večletno inovativno in mentorsko delo pri glasbenem usposabljanju predvsem predšolske in osnovnošolske mladine, pri čemer je dosegla odmevne uspehe doma in na tuiem. Nagrado v višini 60.000 tolarjev naj bi podelili še odboru za delo z mladimi gasilci pri Občinski gasilski zvezi Trebnje. Ljudstvo bi utegnilo zakomplicirati Razprave o občinah NOVO MESTO - Krajevni zbori občanov o lokalni samoupravi v novomeški občini ponujajo veliko odgovorov, a tudi veliko vprašanj. Vse kaže, da se tudi tu z izvedbo krajevnih zborov zelo mudi. V državi očitno manjka časa za to, da bi se prebivalci sedanjih krajevnih skupnosti temeljito pomenili o tem, s kom in kje, zlasti pa od česa bi radi živeli naslednja desetletja. Zdaj se dogaja, da ta ali ona krajevna skupnost organizira zbor občanov, sklene, h komu se bo pridružila oziroma da bo samostojna, in se hkrati odloči, da bo v naslednjih treh ali petih dneh skušala pridobiti za bodoče skupno lokalno življenje še kakšno sosednjo krajevno skupnost. Taka lokalna diplomatska posredovanja v tako kratkem času seveda dajo malo rezultatov. Oblasti je po vsem sodeč prav, da imajo ljudje iz Podgorja in od drugod premalo časa za razmislek o novih občinah in za temeljite pogovore na terenu. Zakaj ji to koristi, vedo tisti, ki zadevo organizirajo v državnem vrhu. Vsekakor drži, da bi se ljudstvu v obilici časa lahko porajala prav neverjetna vprašanja o bodoči lokalni samoupravi. Ob njih bi tvorci nove slovenske evropsko zasnovane občine ostali brez odgovora in ljudstvo se ne bi hotelo navdušiti za lokalno skupnost novega tipa, ampak bi lahko zadevo zakompliciralo. Vprašanj po vaških dvoranah je sicer že zdaj veliko. Kadar uradni razlagalci smeri razvoja sistema slovenske lokalne samouprave ostanejo pred vaško dvorano brez odgovora, se vse skupaj nekako izteče v to smer: odločimo se, v kateri občini bomo, potem bo pa že kako. In vse skupaj spominja na dovtip, v katerem nastopa jugomar-ksist Edvard Kardelj kot živi-nozdravnik. Takoj po pn i kuri, ki jo je "Upajoči" predpisal za zdravljenje neke povojne slovenske krave, je le-ta poginila. Kardelj je potem ves užaloščen rekel: “Škoda, da je poginila. Imel sem še toliko predlogov za njeno zdravljenje!" M. LUZAR USTANOVITEV KUD ARTOTEKA BELA KRAJINA ČRNOMELJ - Iniciativni odbor KUD Artoteka Bela krajina vabi vse zainteresirane na ustanovni občni zbor, ki bo v četrtek, 17. marca, ob 19. uri v sejni sobi skupščine občine Črnomelj. Cilj KUD je ustvariti pogoje in primerno vzdušje, v katerem bi se kulturno življenje Bele krajine bolje razvijalo. To bi lahko storili s skupnimi močmi vsi umetniki: likovniki, pisatelji, pesniki, glasbeniki in tisti, ki želijo, da bi kulturno življenje dvignili na višjo raven. Zato vabljeni na ustanovni sestanek! Manj javnih del Za javna dela štirikrat manj denarja kot potreb -S 1.425 na 454 mesecev NOVO MESTO -1x:tos naj bi bilo za javna dela v Sloveniji iz proračuna na voljo 700 milijonov tolarjev, kar je štirikrat manj, kot znašajo potrebe. Zato je treba programe javnih del uskladiti s finančnimi možnostmi, kar seveda pomeni zmanjšanje obsega javnih del. V novomeški občini bo tako letos za programe javnih del na voljo le 28 milijonov tolarjev namesto načrtovanih 110 milijonov. Prvotni program so skrčili od 1.425 na 454 mesecev. Tako rekoč vse programe so morali močno oklestiti, iz že sprejetega programa pa so v celoti izpadla dela predlagateljev: Krka Zdravilišča: komunalno urejanje turističnih površin; sekretariat za občo upravo: gradnja romskega naselja; Pionir Standard: oskrba begunskega centra; OŠ Šentjernej: urejanje športnih igrišč; teniški klub Novo mesto: urejanje športnih igrišč; splošna bolnišnica: urejanje javnih površin; Društvo pedagoških delavcev Dolenjske: klub nadatjenih učencev. Če pa bo v tak obseg javnih del vključeno tudi javno delo v begunskih centrih, ki sedaj poteka prek Rdečega križa, bodo morali že tako skrčene programe javnih del oklestiti še za 120 mesecev. . _ A. B. Vladni Vox za ljudstvo Z ustanovitvijo vladne službe Vox se je oblast navidezno malce približala državljanom. Ljudstvo naj bi preko Voxa povedalo oblastnikom, kje ga čevelj žuli. Z ustanovitvijo službe slovenska oblast ni bila izvirna, kar verjetno tudi ni bil njen namen. Nekdaj je cesar imel neka dvorna vrata, na katera je načeloma smel potrkati vsakdo, ki se mu je zgodila krivica. Novejšega datuma so t.i. dnevi odprtih vrat, ki so jih uvedli nekateri občinski predsedniki za časa samoupravljanja. Nekako v tistem času kot ti dnevi ali že malo prej so imeii ljudje možnost iskati pravico na maršalatu, kot se je reklo. Vse naštete ustanove za pritožbe vladarju ali vladi bi bile kajpak nepotrebne, če bi vse v družbi in državi potekalo tako, da bi bilo prav. Tako ni bilo in ni in od zato ima oblast omenjene službe za neposredno zvezo z navadnimi smrtniki. Le-tem je tako dana možnost, če pa jo izkoristijo, je njihova stvar. Toda kaj lahko naredi taka vladarjeva služba, kakršna je navsezanje tudi Vox? Kvečjemu to, da bo obvestilo o določeni sporni zadevi poslala naprej drugi pristojni službi ali ustanovi. Možnosti, da bi se za koga posebej “potegnila”, najbrže nima ali je vsaj ne bi smela imeti, če je zakon za vse enak. FRANC BARTOLME, uslužbenec tiskarne Kočevski tisk Kočevje: “Za novo službo oziroma urad za pritožbe na ravni Republike Slovenije sem slišal. Nisem pa o tem še razmišljal, zato si nisem ustvaril mnenja o tej službi. Menim pa, da so tisti, ki se pritožujejo, večinoma taki primeri, ki bi jih moral obravnavati psihiater. Jaz se ne pritožujem predsedniku vlade ali komu drugemu.” NATAŠA TANKO, dijakinja 3. letnika gimnazije iz Ribnice: “Prav je, da je taka služba, saj ima veliko ljudi težave, ki jih sami ne morejo rešiti. Upam, da bo delala učinkovito, se pravi, da bo hitro reševala zadeve. V Ribnici je samo iz Rika okoli 1.000 brezposelnih, med njimi moja starša. Imajo težave, kijih sami ne morejo rešiti. Ljudje se imajo nad čim pritožiti: nad merili za štipendije, onesnaženjem okolja, socialno ogroženostjo družin.” STANISLAV PAVLAKOVIČ, skladiščnik v viniškem Novoteksu: “Če je bil Vox pošteno zamišljen, ga podpiram. Bojim pa se, daje njegov namen le zbrati mnenja Slovencev o določenih stvareh. Včasih so eni ljudje vohunili za drugimi, sedaj se bodo ljudje ovajali sami. Sam bog ve, če ni Vox zamišljen preveč politično. Sicer njegovi izumitelji najbolje vedo, kaj je za vsem tem, navadni državljani lahko ugibamo in nekateri bodo celo nasedli.” OTO NEMANIČ, tesar z Lokvice pri Metliki: “Župnik ima najprej spoved, potem pridigo. Partijci so nekdaj najprej poslušali kongrese od mladincev naprej, potem so “pridigali” ljudem še na svojem. Tokrat pa gre vladi za to, da izve, kaj mislijo ljudje. A menim, da s tem stisk ljudi ne bodo ne reševali ne rešili. Da bi se šel potožit na Vox, bi bilo gotovo zadnje, kar bi storil, ker ne verjamem, da bi vlada v Ljubljani reševala moje probleme.” DRAGO C.OŠTE, kmet iz Jelovca: “Če bo služba Vox pomagala ljudem v stiski, bo opravila svoje poslanstvo. Danes se dogajajo razne nepravilnosti, ki jim mali človek, bodisi kmet ali delavec, ni kos oz. se njegova beseda še manj sliši kot v prejšnjem sistemu. Če bi bila služba Vox že lani, ko sem bil še zaposlen v nekem družbenem podjetju, bi jo opozoril na neustrezna razmerja med plačami, ki so povzročila hudo kri med delavci.” BRANKO JANEŽIČ, strojni tehnik iz Mokronoga, zaposlen v Tesnilih: “Ne verjamem, da bo lahko služba Vox kaj dosti naredila, saj so podobno poskušali pridobivati točke že nekateri drugi politiki, tudi pri nas. Vlogo službe Vox razumem bolj v posredniškem smislu in ne da bo ona operativno reševala določene probleme, na katere bi jo opozarjali. Mislim pa, da bi veliko storila, če bi se v pravosodju začelo kaj spreminjati na boljše.” NIKOLA PADEVSKI, upokojenec iz Novega mesta: “Ta nova predsednikova pisarna je le novo ime za nekdanjo Komisijo za prošnje in pritožbe. To je nam navadnim državljanom le pesek v oči. Tudi sam se že pritožil, pa zaman čakam na odgovor. Tudi telefon sem vrtel, pa ga do sedaj nihče ni dvignil. Sicer pa, kaj bi bilo, če bi poslušali vse, ki bi se nad sedanjim dogajanjem v Sloveniji pritoževali? Vrste bi bile kilometre dol-ge.” SLAVICA ŠUMLAJ, učiteljica športne vzgoje iz Brežic: “Taka poteza vlade je dobrodošla, a imam občutek, da bodo reševali samo lažje rešljive zadeve, ne pa tistih pikantnih. Mislim, da bodo mali ljudje kljub vsemu težko našli pravico. Seveda bi me najbolj veselilo, če bi vsak našel pravico že spodaj, če bi se sproti reševalo tako, kot je treba, ali vsaj po vloženih pritožbah. Potem take pisarne sploh ne bi bilo treba.” VALERIJA NEDOH, uslužbenka iz Krškega: “Sem zelo zadovoljna, da so se spomnili na pisarno za pritožbe, saj ravnokar tudi sama potrebujem pomoč in posredovanje. Tako bom kar hitro izkoristila priložnost, saj mi bo vsako posredovanje prišlo prav. Res pa je, da se bo šele čez čas videlo, ali bodo v Ljubljani zadeve v resnici reševali in ali bodo posredovali na pravih mestih, ali pa se bo vse končalo pri birokraciji.” Mokrice spet gostile viteze V petek je bil tam 3. konvent Gradiščansko-panonskega reda vitezov vina za Slovenijo - Promocija naših vin po viteško - Gost reda tokrat predsednik Milan Kučan MOKRICE - Minuli petek so se v gradu Mokrice zbrali slovenski udje (beri člani) Gradiščansko-panonskega reda vitezov vina. Red ima večstoletno tradicijo in so ga pred četrt stoletja obnovili v Avstriji. Kjer je v Eisenstadtu tudi sedež njegovega senata. Viteški red deluje zaprto in tudi predlogi za nove zaprisežence prihajajo iz reda samega. JUTRI REGIJSKI KVIZ “MLADI IN KMETIJSTVO” NOVO MESTO - Jutri, 18. marca, bo ob 17. uri v Srednji kmetijski šoli Grm, Sevno na Trški gori, regijski kviz “Mladi in kmetijstvo”, ki ga prirejata Društvo podeželske mladine Novo mesto - Straža in Kmetijski zavod Ljubljana, enota Novo mesto. V znanju o kmetijstvu se bo pomerilo 12 ekip iz občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Tekmovanje bo popestril kulturno-zabavni spored, na družabnem večeru pa bo igral ansambel Mavrica. Vabljeni! Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Ponedeljkova tržnica je bila spet Polna branjevk in kupcev. Koliko kupčij je bilo, se ne ve, branjevke često jamrajo, da morajo dajati pod ceno ali pa ponujeno nositi domov. Kar veliko zanimanja je bilo v teh že skoraj poletno vročih dneh za sadike sadnega drevja. Iz drevesnice v Podbočju so ponujali sadike jablan po 450, hruške pa so veljale 600 tolarjev. Prodajalec je obljubil, da bo že jutri Pripeljal še sadike češenj, oreha in sliv. Ostale cene: čebulček 300, orehi 1000, por 250, fižol 400, lonček smetane 500, krhlji 400, pesa 150, jabolčni kis 80, česen 400, radič 100 (merica), motovilec 100 (merica), jajca od 14 do 18 tolarjev. Pri Sadju in Zelenjavi je bil paradižnik 263, solate 141, kumare 260, por 230, cvetača 164, zelena 210, mandarine 100, pomaranče 68 in hruške 105 tolarjev. E>eladini je zaračunal: jabolka 90, česen 350, pomaranče 90, paradižnik 300, kumare 320, paprike 320, banane 120, hruške 170, čebulo 80, mladi krompir 150, grozdje 300, solato 120 in radič 180 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu je hilo naprodaj 180 do tri mesece star-'h in 30 starejših prašičev. Mlajših so Prodali 120 po 220 do 270 tolarjev, starejših pa 15 po 180 do 210 tolarjev kilogram žive teže. Po osamosvojitvi je začel delovati tudi konzulat reda za Slovenijo s prokonzuloma Fedorjem Pirkmajerjem in dr. Jožetom Colnaričem. Vsak zapriseženec reda je na začetku hos-pes ali pripravnik, nato lahko napreduje v svetnika, pozneje v sodnika in končno v najvišji stan vitezov, kijih je v Sloveniji lahko le šest. Tretjega viteškega konventa (zbora) v mokriškem gradu so se udeležili najvišji predstavniki slovenskega konzulata in tudi predstavniki viteškega senata v Avstriji. Oblečeni v posebne svečane obleke in obloženi s posebnimi znaki so priredili obred, na katerem so po točno predpisanih ceremonijah sprejeli (svečano akreditirali) nove hospites (pripravnike) ter svečano intronizirali nove vinske svetnike in vinske sodnike. Na območju širše Dolenjske ta red vitezov vina ni dobro poznan, zato bo za naše bralce zlasti zanimivo, da je kot pripravnik v tem redu tokrat prisegel tudi pišečki župnik in vinogradnik Franc Ornik, medtem ko je bil med petimi pripravniki, ki so bili ustoličeni za svetnike, tudi enolog Roman Šepetave. Direktor brežiškega Vina Karel Recer ima v redu sodniški stan. Viteški red neguje in širi vinsko kulturo ter z njo povezane dejavnosti, posreduje znanstvena spoznanja o vinu, razglašuje najboljša vina ter goji plemenito prijateljstvo, se zavzema za vse lepo, dobro in resnično ter podpira socialno dejavnost. Slovenska veja reda si prizadeva, da bi predstavila slovenska vina tujini, zato naj bi začela prirejati posebno obliko promocije vin določene dežele - viteški SREČANJE TRŠKOGORSK1H VINOGRADNIKOV - V soboto so tradicionalno srečanje z občnim zborom pripravili vinogradniki društva Novo mesto - Trška Gora. Po uradnem delu, ko so pregledali dosedanje delo in si zastavili program, je sledilo edinstveno srečanje s pokušnjo nagrajenih vin in bogato domačo kulinariko, ki si jo je pripravil kar vsak vinogradniški par posebej. Ob zvokih “frajtonarice” se je srečanje zavleklo pozno v noč. (Foto: J. Pavlin) Novemu mestu bo še žal Letošnji teden cvička bo spet v Kostanjevici, ssy Novo mesto prireditve nikoli ni vzelo povsem za svojo KOSTANJEVICO - Tedna cvička Novo mesto nikoli ni vzelo za svojega, čeprav se sedaj oblastni organi občine potegujejo zanj. Po dvajsetih letih domicila v Novem mestu je tako in drugače opljuvana prireditev v lanskem letu končno našla zavetišče v Kostanjevici in vse kaže, da bo tam tudi ostala. Tako so se na ponedeljkovi seji upravnega odbora Zveze društev vinogradnikov Dolenjske odločili predsedniki iz osmih društev, štirje pa so bili za to, da prireditev le sodi v Novo mesto. Po temeljni razpravi je bilo rečeno, da cviček v tem času ne potrebuje več veselic, temveč kulturno promocijo. Vinogradniki, ki so tistega lepega maja 1990 na novomeškem Glavnem trgu pred več kot 20.000 obiskovalci pripravili zadnjo odmevno “cvička-rijo”, so menili, da boljšega modela te prireditve ne zmorejo narediti. Takrat so jih posamezniki napadali po časopisih in nihče se ni našel, da bi 600 prizadevnih vinogradnikom iz petih dolenjskih občin stopil v bran. Takratni predsednik izvršnega sveta seje raje umaknil, vodstvo prireditve pa je hodilo k sodniku za prekrške. Predsednik Tone Hrovat podpira izvršni svet novomeške občine, da se prireditev za vsako ceno spet seli na- Kmetijski nasveti Elektrika pase najceneje Alpske dežele pa tudi “podalpska” Slovenija so vse bolj na gosto posejane s čredinskimi pašniki, na katerih pase domače živali elektrika. Pač v skladu z ugotovitvijo stroke, da je paša najboljši in najcenejši hačin prehrane, elektrika pa najcenejši pastir. Toda ne v vsakem Primeru - celo od ograjevanja je odvisno, kako uspešna bo reja in kako ho rejec uveljavil prednosti paše. V tednih pred začetkom spomladanske paše je najprimernejši čas za hapravo ali popravilo ograje. Pri tem velja prvo pravilo, da ne smemo varčevati na račun trdnosti in kakovosti. Zasilne rešitve in improvizacije se hitro maščujejo, zato so samo na videz cenejše. Najbolj so se °bnesle solidno postavljene stalne ograje s posebno trdno postavljenimi napenjalnimi koli, ki zadržijo vsako žival ne le z električnimi impulzi, temveč tudi s fizično silo. Tako kot velja za vinogradniške ali sadjarske kole, morajo biti tudi napenjalni koli za pašnik iz trdega lesa, kostanja, hrasta ali akacije. Njegovo odpornost in trajnost poveča impregnacija ali vsaj obžiganje 'istega dela, ki gre v zemljo. Dober napenjalni kol je dolg 180 cm in debel vsaj 20 cm. V ta namen je mogoče uporabiti tudi zavržene električne drogove ali železniške prage, ki jih do polovice zakopljemo v žemljo, in to tako, da jih dodatno utrdimo s kamenjem, ki ga obložimo °krog lesa. . Ograja za pašnik je lahko 2-, 3- ali 4-žična, odvisno od živali, ki jim J® namenjena. To vpliva tudi na količino materiala, ki gaje treba kupiti, ž-a tistega, ki na novo dela ograjo, je koristno vedeti, koliko različnega Materiala mora pripraviti. Za kilometer ograje z dvema žicama je treba h napenjalnih kolov, 6 podpornih, 20 nosilnih, 80 distančnikov, 80 kg 9ce, 20 napenjalnih izolatorjev, 200 nosilnih izolatorjev, 10 napenjal-hikov in 10 spojnih vijakov. Večino tega je treba nabaviti v trgovini s 'Uietijskim reprodukcijskim materialom. Na trdnost stalne ograje vpliva tudi vrstni red del. Vedno je treba tečeti na mestu, kjer bo vhod na pašnik. Tam morata biti prva napen-Mna kola, vse nadaljnje pa prilagodimo tudi razgibanosti zemljišča, namenjenega za pašnik. Znotraj tako trdno postavljene ograje pa lahko Potem po mili volji pregrajujemo čredinke. odvisno od potreb črede 'h prirasta paše. Inž. M. L. vinski turnir. Prvega načrtuje letos ob 100-letnici vipavske kleti. Jeseni bo aktivno sodelovala pri odprtju spominske plošče g. Andreju Žmavcu, enemu prvih vinskih učiteljev, ki je bil doma prav iz okolice Brežic. Gostje so se prepričali o raznolikosti slovenskih vin, ko so pokušali vina iz vseh štirih vinorodnih okolišev posavskega rajona. V tem smislu je konvent deloval kot dobra predstavitev. Opazovalec se kljub temu ob tako arhaičnem redu, ki se ravna po pravilih iz srednjega veka, vprašuje, kaj naj si misli o vsem skupaj. Vsekakor je v slabih časih za vinogradništvo in vinarstvo, ko nihče organizirano ne skrbi za promocijo naših vin v tujini, vsak poskus dobrodošel. Žal pa viteški red ne more opraviti dela namesto državnih služb. Še posebej ne, če namerava še naprej delovati tiho in ostati zaprt pred mediji. B. DUSIČ-GORNIK BOLNE OVCE IN LJUDJE KOČEVJE - V Knežji Lipi je izbruhnila kužna bolezen pri ovcah, ki je nevarna tudi za ljudi (listerioza). Nekaj živali je tudi poginilo. Zato so pregledali ves trop živali. Sumijo, da je bolezen izbruhnila zaradi neprimerne silaže, saj je to najpogostejši vzrok te bolezni. zaj v Novo mesto, vse pa kaže, da je letos za to že premalo časa, saj je zadnji rok za prireditev konec maja. Skrajni cas je, da se o prireditvi, ki zagotovo sodi v slovenske okvire, razmišlja bolj dolgoročno in se enkrat za vselej najde prostor zanjo ter določi čas in uro vsakoletne prireditve. Če bo to Kostanjevica, bodo vinogradniki zvedeli šele naslednji teden, ko se bodo o tem odločali v Kostanjevici. y PAVUN Jožefov sejem kmetijske mehanizacije Od motike do traktorja NOVO MESTO - Uveljavljena firma Tabakum, v okviru katere deluje tudi trgovina s kmetijsko mehanizacijo, pripravlja s Kmetijskim pospeševalnim centrom za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje od petka, 18. marca, do ponedeljka, 21. marca, velik sejem kmetijske mehanizacije. Jožefov sejem, kot so ga imenovali, bo pri trgovini Tabakum na Veliki Čikavi v Novem mestu. Po obljubah direktorja Taba-kuma Blaža Taseva bodo imeli tudi kaj videti. “Na ogled bo tako rekoč vse, od motike do traktorjev, številnih priključkov jn namakalnih sistemov. Samo traktoriev bo 14 tipov, na sejmu pa bodo razstavljale tudi tuje firme prek svojih slovenskih zastopnikov.” Na sejmu bodo obiskovalci dobili vse strokovne nasvete, razlage in odgovore na vprašanja. OCENILI 94 VZORCEV TRŠKA GORA - Pod vodstvom predsednika ocenjevalne komisije inž. Darka Marjetiča je v petek v prostorih Srednje kmetijske šole pod Trško goro teklo tradicionalno ocenjevanje vin iz tega društva. Med cvički so najvišje ocene prejeli: Milan Vrščaj 15,63, Angelca Milavič 15,58, Alojz Slak 15,57. Najboljšo žametno črnino so imeli Ivan Čolnar 15,68, Janez Pavlin 15,40 in Vinko Zupančič 15,40. Prve tri frankinje so v kleteh Alojza Cvelbarja (16,35), Cveta Bunca (15,78) in Martina Cvelbarja (15,72). Med dolenjskimi belimi vini je največ točk prejel vzorec Jožeta Kureta (16,15), za njim pa Jožeta Mušiča (16,08) in Antona Rakovca (16,05). Najboljše rdeče vino ima Jože Pavlič (15,63), najboljši laški rizling Janez Škrabar 16,87, chardonay pa Rok Fajfar, ki je za svoj vzorec prejel tudi največje število točk - 16,95. Komisija je zaradi žveplovodika, miševine in drugih napak izločila 20 vzorcev. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Breja: dr. Julij Nemanič Obnova vinogradov (7.) Tokrat nekoliko drugače o pripravi tal, sajenju in vzgoji do rodnosti Ob sajenju je pomembno zagotoviti v sadilni jami vlago in organsko gnojilo. Če je le možno, jamo kopljemo ročno. Če je vrtana strojno s svedrom, jo popravimo z lopato. Jama naj bo čim širša na dnu in globlja, če so tla zelo odcedna. Na dno jame dajemo samo dober kompost, pomešan s sipko zemljo v razmerju 1:4 do 1:6, na to pa položimo korenine. Daljšo.podlago povijemo, da pride cepljeno mesto tik nad tla. Pri nizkih brežinah je možno saditi pod breg in daljšo podlago pogrobati v brežino, da pride cepljeno mesto ustrezno daleč od roba terase in tik nad tla. S tem omogočimo koreninam dovolj zraka in vlage, kar je bistveno za dobro uspevanje trte. Poskrbeti moramo, da bodo tla vedno obrastla z zelenim pokrovom, razen v primeru, ko je letna količina padavin komaj nekaj nad 350 mm. Z izbiro oz. setvijo posebnih rastlin omogočimo hitrejše ustvarjanje ustreznega zelenega pokrova, pozneje pa se sestav ruše prilagodi talnim in klimatskim razmeram. Za setev se priporoča 15% bele detelje (2,0 kg/ha) in na boljših tleh z več vlage še: travniška latovka 60% (10 kg/ha) in trpežna ljuljka 25% (7,5 kg/ha). Na revnih, bolj sušnih tleh še: travniška latovka 50% (7,5 kg/ ha) in rdeča bilnica 35% (9,0 kg/ ha). Naša skrb mora biti vedno usmerjena v zagotavljanje zmerne bujnosti z ustreznim deležem metuljnic v ruši. Pravilno pripravljenih tal ne bo potrebno gnojiti za celotno življenjsko dobo vinograda razen z apneno ali kameno moko, s čimer bomo uravnavali zadosten delež metuljnic za preskrbo z dušikom. Seveda bomo v nasadu puščali tudi rožje. Samo prvo leto (ali dve) okrog cepljenke okopavamo, da preprečimo razvoj plevela tik ob sadiki. Zelo pomembno je, da tla ne stlačimo, posebno ne s stroji, v času sajenja in prvih dveh letih rasti. Ko bo ruša razvita, tudi stroji ne bodo več zbijali tal. Za omejevanje rasti podrasta uporabljamo koso oz. kosilnico. Kosimo čimbolj poredko in ne nizko, samo v primeru suše nižje. Mulčenje pride v poštev le ob slabi rasti trsov, ker se po približno 3 tednih sprosti dušik iz mulčene mase, vendar samo če je dovolj vlage. V nasadu, ki je pripravljen in zasajen na opisani način, ne bo težav z zatiranjem bolezni. Proti peronospori bomo uporabljali bordojsko brozgo v 0,25 do 0,50% koncentraciji v presledkih treh tednov 3 do 4 krat na leto. Proti oidiju bomo uporabljali žveplo v prahu, prvič, ko so poganjki veliki približno 10 cm, in potem samo, ko se bolezen pojavi. Nepoporavljivo napako naredimo, če trsa ustrezno ne obrežemo v prvih letih rasti in rodnosti. Osnovno pravilo je, da mora biti usklajeno število puščenih očes z življenjsko močjo trsa. Tako velja, da lahko v prvih dveh oz. treh letih, dokler trta polno še ne rodi, povečujemo število puščenih očes za 2 do 3 krat glede na prejšnje leto. To pomeni, da v drugem letu pustimo 4 do 6 očes in v tret; -tu 8 do 12 očes. Slabe in shirane o- vane sadike zaim j v drugem letu, podpovp. izvite pa režemo še eno leto ...dve očesi. Bistvo je, da ne smemo tako obrezanim trsom odst-- miti nobenega odgnalega poganjka. (Konec sledi.) JOŽE MAUEVIČ, dipl. inž. agr. Dolenjca posekala vse salamaije 33. salamiada v Vrtovškovi gostilni v Sevnici najbolj razveselila Šentjemejčana Jožeta Medveška - Drugi Novomeščan Jože Cesar, tretji Stane Krnc ml. z Zajčje gore SEVNICA - Le dvema Dolenjcema seje letos uspelo na dan 40 mučenikov na tekmovanju salamarjev v Vrtovškovi gostilni v Sevnici uvrstiti med prvo deseterico. Toda stroga ocenjevalna komisija pod vodstvom upokojenega veterinarskega inšpektorja Borisa Starihe je ravno slastnima izdelkoma 41-let-nega mesarja iz Orehovice, in Novomeščana, parketarja Jožeta Cesarja, dala nnjveč točk. Komisija, v kateri so bili že izkušeni ocenjevalci, upokojeni tržni inšpektor Franc Skrabec, enolog Zdravko Mastnak, podjetnik Bogomir Vidic, prvikrat pa je ocenjeval izdelke direktor sevniškega gostinskega podjetja Kristijan Janc, je 72 salam in 9 klobas uvrstila v povprečno kakovost. Nadpovprečnih izdelkov ravno ni bilo, niti ne tako slabih ali celo oporečnih, da bi katerega že poprej izvrgel veterinarski inšpektor. Komisija je med ocenjevanjem izdelkov svoj okus uravnavala s krškim cvičkom in domačim izvrstnim kruhom z Razboija. Nepogrešljivi mesar in salamar Branko Jurič se je z dvema izmed štririh salam približal najboljši deseterici, zato pa je v kuhinji pokazal, kako se da z nožem hkrati rezati kar tri sa- HELENA MRZLIKAR lame. Vse dobrote so seveda naposled ob velikih količinah kapljice končale na mizah gostov, ki so si dali duška. p. p. POKUŠINA IN ZBOR TREBNJE - Društvo vinogradnikov obvešča svoje člane, da bodo zbirali vzorce vin za ocenjevanje v petek, 18. marca, od 18. do 21. ure v gostilni Opara, tam bo v nedeljo, 20. marca, ob 14. uri zbor vinogradnikov s pokušnjo nagrajenih vin. Odbor vabi tudi nečlane. SIN IN OČE MED DESETERICO - Stane Krnc ml. z Zajčje gore je osvojil odlično 3. mesto, njegov oče, ki je pri Vrtovšku že 3-krat zmagal na salamia-di, pa je pristal na 9. mestu. 4. je bil Sevničan Tone Robar, 5. Dušan Perko (Brestnica), 6. Jože Geršak (Artiče), 7. Miloš Krošelj (Kapele), 8. Jože Ribič (Gor. Leskovec) in 10. Jože Hotko (Globoko). Najboljšo klobaso je izdelal Miran Kozmus (Handija), sledita Jože Hotko in Kostanjevičan Marjan Vin-tar. Na posneku: predsednik Društva salamarjev Sevnica Stane Lipar izroča prehodni pokal zmagovalcu 33. salamiade Jožetu Medvešku, ki je dobil od glavnega pokrovitelja, Kmečke zadruge Vinske kleti Krško-Kostanjevica, še 1. nagrado: polno brento z izbranimi krškimi vini, tudi ledenimi, v vrednosti okrog 500 mark (Foto: P. Perc) gospodinjski kotiček Prihaja okus po pomladi Danes ima gospodinja vse možnosti, da zaloge zelenjavnih živil dobro pripravi in shrani. Tudi prodajne ponče so dobro založene s tovrstnimi živili, na trgu pa je že možno kupiti prvo spomladansko zelenjavo, vendar ima visoko ceno in dvomljivo hranilno vrednost. Pravi okus po pomladi si lahko pripravimo s svežimi zelišči. Najbolje se je napotiti v naravo, ki nam ponuja že kar veliko. Med prvimi znanilci pomladi je trobentica ali brezstebelni jeglič. V listih ima veliko zdravilnih učinkovin in hranilnih snovi, kot vitamina A in C ter rudninskih soli. V domačem zdravilstvu uporabljamo posušene dele jegliča za blaženje krčev, pri obolenju dihal in za poživitev živčevja. Zaradi izredno visoke vrednosti vitamina C so že nekdaj pripravljali juhe in izvlečke kot sredstvo proti skorbutu. Sveže liste lahko sesekljamo in zamešamo med zgodnjo solato ali jih pripravimo v juhi, zelenjavni prikuhi in vitamin- skem čaju. Cvetove lahko namočimo v vinu, kar v ljudskem zdravilstvu velja kot krepčilo za srce. Pripravimo si JEGLIČEV SIRUP, ki pomirja in pomaga pri prehladu. V kozarec s širokim vratom natresemo izmenoma plast cvetov trobentice - jegliča in plast sladkoija ali medu. Poln kozarec pokrijemo in postavimo na sončen prostor. Pustimo približno mesec dni, da se sladkor utekočini. Nato sirup odcedimo, nalijemo v steklenice in shranimo v hladnem, temnem prostoru. V naravi tudi ne pre-zrimo kislice in regrata, kijih dodajamo mehki zeleni solati. Okusen in hranljiv dodatek tej solati je v trdo kuhano jajce, rdeča redkvica in drobnjak. V tem času so dobrodošli tudi mladi rmanovi listi, ki so okusna začimba pri pripravi skutnih namazov za palačinke, ali pa sesekljan rman zamešamo v palačinkino testo in premažemo z osoljeno mešanico skute in kisle smetane. 1 IZ NKŠIH OBČIN r™1 lMli* 5 * IZ NtkŠIH OBČIN Očiščevalna akcija do sredine maja Za manj denarja v ta namen tudi manj muzike? NOVO MESTO - Te dni je v novomeški občini stekla že utečena vsakoletna spomladanska akcija Urejajmo okolje,ki bo trajala dva meseca, se pravi do srede maja. V tem času naj bi ' bi lastniki čistili in urejali svoja zemljišča, prav tako naj bi upravljalci javnih površin v tem spomladanskem času opravili taka dela, skozi celo leto pa teče program sanacije črnih odlagališč odpadkov v okviru javnih del in pod vodstvom Komunale. Za sanacijo črnih odlagališč in za javna dela nasploh bo letos na voljo manj denarja kot lani. Na prvem sestanku projektne skupine, ki naj bi vodila in usmerjala to očiščevalno akcijo, so “Občinarji” jasno povedali, da bo letošnja akcija - restriktivna in da ne bo več financiranja odvoza odpadkov iz krajevnih skupnosti “na pamet”, ampak mora biti vsak večji odvoz prej najavljen in odobren, sicer pa naj odpadke odvažajo v okviru rednega odvoza kosovnih odpadkov Komunale ali pa bo stroške odvoza morala pokriti krajevna skupnost. Hkrati z občinsko poteka tudi spo-ilna akcija Turi- mladanska očiščevalna akcija Turistične zveze, širše zastavljeno akcijo pa pripravlja novomeško potapljaško društvo; poleti naj bi ob sodelovanju ustanov, podjetij, šol, društev in posameznikov čistili reko Krko, njeno strugo in obrežja. Predstavnik Komunale je odločno opozoril, da se nikakor ne bi smelo zgoditi, da zaradi letošnje “restriktivnosti” ne bi odpeljali kakšnega zbranega kupa odpadkov. “Če bi se to zgodilo, potem je bolje, da se nikoli več ne lotimo takšnih akcij!” Novomeška delegacija v Langenhagnu Darilo za otroke NOVO MESTO - V Novo mesto se je nedavno vrnila novomeška delegacija, ki se je v Langenhagnu udeležila slovesnosti ob rojstnem dnevu tega nemškega mesta. Uradno novomeško 4-člansko delegacijo je vodil predsednik novomeške občinske skupščine Franci Koncilija, ki je na slovesnosti v Langenhagnu izročil tamkajšnji županji Waltraud Kriickeberg spominsko plaketo občine Novo mesto. Delegacijo je na obisku v Nemčiji spremljal pihalni orkester Straža. Straški godbeniki pod vodstvom Mira Sajeta so v Langenhagnu poželi velik aplavz. Novomeška delegacija se je z nemškimi gostitelji pogovarjala o • Harmony Brothers, pevski zbor iz Langenhagnu, je zbral in izročil novomeški delegaciji 1.000 nemških mark za prizadete otroke. športnem, kulturnem in gospodarskem sodelovanju. Dogovorila se je, da bo nogometna ekipa iz Lan-genhagna gostovala od 12. do 15. maja v Novem mestu, novomeški nogometaši pa bodo v Nemčiji od 17. do 19. junija. Premalo podatkov in veliko dela Žužemberčani predlagali ustanovitev občine Žužemberk - Preveč vprašanj za sicer dobro pripravljeno občinsko delegacijo - Dvor pod Žužemberk - Kakšen razvoj? ŽUŽEMBERK, DVOR - Prebivalci največje krajevne skupnosti v novomeški občini, KS Žužemberk, so sc 11. marca zbrali v polnem številu k razpravi o lokalni samoupravi. Pokazalo seje, da si krajani želijo novo občino, vendar so udeleženci nakazali veliko vprašanj in izrekli veliko kritik zaradi nepripravljenih in v mnogočem nedorečenih postopkov. Številna delegacija občine Novo mesto je bila sicer dobro pripravljena za temo pogovora, vendar ni imela vseh podatkov in argumentov, ki sojih zahtevali Žužemberčani. asfaltiranje cest, napeljavo telefona do Šmihela in Drašče vasi ter ureditev mrliške vežice na Dvom in v Žužemberku. Prisotni so menili, da je potrebno ob podpori strank preko poslancev v občinski skupščini zahtevati, naj se bremena novih občin porazdelijo enakomerno glede na stopnjo razvitosti in gospodarske moči. Razmere v KS Žužemberk so zdaj take, da imajo vasi slabo razvito infrastrukturo. Kraji v KRKA IZOBRAŽUJE BODOČE DELNIČARJE NOVO MESTO - V tovarni zdravil Krka namenjajo izredno pozornost lastninskemu preoblikovanju podjetja, zato želijo svoje delavce in upokojence s procesom lasninjenja kar najbolj seznaniti. Do sedaj so zanje pripravili že 19 dveurnih predavanj, na katerih sta jih Zvezdana Bajc in Bojan Štih seznanjala z oblikami vrednostnih papirjev, zakonskimi določili s področja la čja lastninjenja, delničarstvom, lastninskimi certifikati, delniškimi družbami in seveda z lastninjenjem Krke. Do konca aprila bodo pripravili še 5 predavanj, vanje pa naj bi bilo vključenih vseh 2.500 delavcev Krke. Brez izobraževanja ne gre A. B. IZLET NA KUM Odbor gospodarske zbornice za izobraževanje in kadrovsko dejavnost je zasedal v Revozu in Krki NOVO MESTO - Planinsko društvo vabi planince na izlet na Kum, ki bo v soboto, 2. aprila. Odhod avtobusa z avtobusne postaje v Novem mestu ob ob 6. uri, cena izleta pa je 700 tolarjev. Prijavite se lahko na tel 23-862 ali 21-446 do četrtka, 31. marca. NOVO MESTO - Odbor za izobraževalno in kadrovsko dejavnost pri Gospodarski zbornici Slovenije je Sejo so nadaljevali v izobraževalnem centru tovarne zdravil Krka, kjer svojo 3. letošnjo sejo pripravil v Novem mestu. Sejo so začeli v Revozu, ima izobraževanje že dolgo tradicijo. Krka je lani v 365 izobraževalnih pro- DU ŠENTJERNEJ VABI ŠENTJERNEJ - Društvo upokojencev Šentjernej vabi člane na občni zbor, ki bo v nedeljo, 20. marca, ob 9. uri v osnovni šoli Šentjernej. kjer jim je Božo Kočevar predstavil izobraževalni center in oblike izobraževanj, ki potekajo v njem. Po njegovih besedah je kupec “bog”, do njega pa je moč prodreti le s kakovostjo svojih izdelkov. Temelj kakovosti je izobraževanje, ki mu v Revozu namenjajo izjemno pozornost. Za letos načrtujejo preko 130 tisoč ur izobraževanja, za kar bodo namenili 5 milijonov in pol francoskih frankov. gramov vključila 3.247 delavcev, povprečno pa se je vsak krkaš izobraževal oziroma izpopolnjeval 10 ur. Krkini alni programi ( izobraževalni programi obsegajo zelo široko področje. Po predstavitvi obeh izobraževalnih centrov so člani odbora razpravljali o načrtovanju in razvoju kadrovskoizobraževalne dejavnosti, uvodno predavanje na to temo pa je imel dr. Ivan Svetlik. I. V. PODOKNICAR V HINJAH ROKE V ZRAKU - Na dobro obiskanem zboru krajanov so se v soboto zvečer v Orehovici ob le petih vzdržanih glasovih odločili za samostojno občino Orehovica v mejah sedanje krajevne skupnosti. Orehovčani nočejo ne pod mesto, kaj šele pod bližnji Šentjernej. (Foto: A. B.) Ni pomislekov za občino Orehovica Razgret zbor občanov v Orehovici - K Šentjerneju pa že ne - Občina bo štela okoli 1.200 ljudi - Manjkalo preprostih in jasnih besed _____ OREHOVICA - Razprava na zboru krajanov v Orehovici, ko je beseda tekla o novih občinah, je pokazala, da se teh stvari pri nas res ne lotevamo premišljeno in trezno, ampak da so take teme polne čustvenih nabojev, ki spodbujajo tudi zatajevane strasti, predvsem pa so se skoraj povsod spet obudila lokalna nasprotja in neproduktivno rivalstvo med sosednjimi kraji. Občino namreč zasnovati zato, da “bomo sami gospodarji na svojem dvorišču”, kot je bilo slišati v Orehovici, gotovo ni prav trden temelj za na-daljnje uspešno življenje in razvoj. V Stopičah naj bi občina živela od tega, da bodo vodo drago prodajali občanom, bi pa bila ta občina, h kateri se nočejo priključiti niti bližnje vasi, otok v novomeški. Bela Cerkev tudi za živo glavo ne gre pod Šmar-jeto, medtem ko Dolenjske Toplice, ki bi pa prav lahko bile samostojna občina, tega nočejo, ampak gredo pod mesto. Tako se tudi sedanja KS Orehovica niti slučajno ni pripravljena priključiti občini Šentjernej (če bi se že morali kateri, je bilo slišati, bi se raje mestni), čeprav ljudi iz teh krajev vse veže na Šentjernej, kjer imajo otroci šolo od 4. razreda naprej, kamor veliko ljudi hodi v službo, kjer so zdravstveni dom, bencinska črpalka, trgovine, tudi župnija. A Orehovčani, ki so pred drugo vojno že imeli svojo občino, so se tudi sedaj odločili zanjo. V prepolni dvorani gasilskega doma, kjer bo očitno tudi občina, so to odločitev sprejeli ob le petih vzdržanih glasovih. Vendar se nepristranski opazovalec do konca ni mogel znebiti neprijetnega vti- sa, da ljudje niso bili s temi stvarmi seznanjeni tako, da bi se lahko odločali trezno in po pameti, ampak so se zgolj na podlagi razgretih čustvev. K jasnejši podobi pa, žal, niso pripomogli niti Občinarji, ki so se udeležili tega zbora. Manjkala je preprosta in jasna beseda in poštena razlaga stanja in posledic. Prav, Orehovčani so se odločili za svojo občino, ki bo štela manj kot 1.200 ljudi. V razgreti razpravi je bilo slišati zelo malo pomislekov. Le enega je zanimalo, kaj bi se zgodilo, če bi kasneje spoznali, da taka občina ne more uspešno živeti. Po končanem skoraj 4-umem zboru je poročevalcu nekdo odkrito priznal: “Ni rečeno, da smo se prav odločili, ampak če bi v takem ozračju kdo hotel kaj drugega, bi v teh krajih za zmeraj veljal za dezerterja!” A. B. Suhi krajini niso več med demografsko ogroženimi. Industrijo predstavljata samo Keko Žužemberk in Ergo na Dvoru. So tudi obrtniki in poleg • GABRJE V OBČINO NOVO MES-TO - Na nedeljskem zboru občanov v Gabrju so se odločili, da bodo v tej krajevni skupnosti glasovali o priključitvi k bodoči občini Novo mesto. V zvezi z davki, ki bodo na tak ali drugačen način pomenili finančni vir bodočih občin, je po mnenju Franca Noseta potrebno upoštevati neko razliko. Gre za to, da naj bi kmetje s hribovitih območij plačevali nižje davke kot nižinski kmetje. V predvideno občino Žužemberk bo spadal tudi Dvor, saj ni predlagal drugače. Na zboru občanov na Dvoru so veliko pozornosti namenili različnim razvojnim naložbam. Franc Škufca, predsednik sveta KS Žužemberk, je na zboru dejal, da so lani skoraj v celoti izpolnili načrte glede gradnje telefonskega omrežja, precej slabši je dosežek pri posodabljanju cest. Več vasi je še vedno brez asfalta in tega bo potrebno položiti v obdobju prihodnjega samoprispevka, potem ko se bo sedanji iztekel maja letos. Številni krajani so v burni razpravi negodovali nad neuresničenimi načrti, ki naj bi jih izpeljali s sedanjim samoprispevkom. Za razliko od teh so teh delavci, ki se vozijo delat čez meje krajevne skupnosti. Svet KS Žužemberk je v načrtu predlagal, naj bi krajani v bodoče plačevali 2-odst. samoprispevek. Krajani na zborih so načrt potrdili. Samoprispevek bi med drugim uporabili za ' TUKhi NE ED NIKOLI OBČINA • OBČINA HINJE - Udeleženci zbora občanov v prostorih osnovne šole na Prevolah, na katerem so se pogovarjali o lokalni samoupravi, so podprli predlog o oblikovanju samostojne občine Hinje. Nasprotovali so možnosti, da bi se skupaj z žužem-berško krajevno skupnostjo združili v novo občino Žužemberk. V Hinjah menijo, da imajo dobro razvito infrastrukturo, kot so ceste in vodovod. Mislijo, da bi pretežni del denarja, če bi se združili z Žužemberkom, v pri-liodnje vzel Žužemberk, ki ima slabše razvito infrastrukturo. Priljubljeni podokničar in humorist Franci Pestotnik bo ta petek gostoval na Dolenjskem, v vasi Lazine pri Hinjah. Pri hiši, ki nosi številko 3 a, bo vasoval pri Jakličevi Jožici. Na povabilo Ošine podoknice Nedeljskega dnevnika je Jožico prijavil njen mož Andrej na pobudo njunih treh hčera, k srečni izbiri pa je prispeval opis praznovanja jožefovega, saj je pri Jakličevih v Lazinah kar pet ljudi, ki godujejo na ta dan in po tradiciji se takrat zbere pri njih vsa vas, Podokničar bo k Jakličevim prišel pod okno ob 18. uri, za veselo razpoloženje pa bo poskrbel ansambel Mesečniki. Sosedje bodo prišli Jožici za god “rompljat”, pričakujejo pa velik obisk tudi od blizu in daleč, saj LOKALNA SAMOUPRAVA - Na tukajšnjem zbom občanov v nedeljo so sklenili, da bo sedanja krajevna skupnost Bela Cerkev na referendumu o lokalni samoupravi glasovala o svoji priključitvi k bodoči občini Novo mesto. Če združitev z Novim mestom ne bo mogoča, bo KS Bela Cerkev zahtevala, da postane samostojna občina. Na zboru so se z veliko večino odločili, da šene bodo priključili Smarjeti. Nihče od navzočih v polni dvorani v Beli Cerkvi se ni izrekel za združitev s Šmarjeto. Razpravljali pa so strpno in nežaljivo. Odločen ne Smarjeti so izrekli že pred zborom. Zjutraj je bil na oglasni deski na sedežu KS Bela Cerkev namreč nabit papir z vsebino, ki je razvidna s fotografije. (Foto: L. M.) nekateri na zboru pohvalili delo zdajšnjega vodstva krajevne skupnosti. Na zboru na Dvoru so postavili tudi vprašanje o celovitem razvoju tega kraja in pri tem o gradnji muzeja. Leta 1996 bo minilo 200 let, odkar je začela obratovati na Dvoru prva strojna tovarna in cesarsko privilegirana železarna. S. M. PEVCI IZ OTOČCA GOSTUJEJO GABRJE - Pevci moškega pevskega zbora iz Otočca, ki jih vodi Jože Tori, bodo v nedeljo, 20. marca, ob 18. uri zapeli v kulturnem domu v Gabrju. Prireditev je namenjena staršem ob bližnjem materinskem dnevu. bo pijače in dobrot dovolj za vse, ki bodo prišli na to Osino podoknico. M. K. SRAMOTA SRED! MESTA - Prejšnji četrtek so člani novomeškega Mladinskega kulturnega centra v zanemarjenem Narodnem domu v Novem mestu pripravili pogovor o tej stavbi, ki propada sredi mesta in mu dela sramoto. Gre za kulturni spomenik, ki očitno ni nikomur toliko mar, da bi odvezal mošnjo in prispeval za njegovo obnovo. Mladi bi radi v tej stavbi dobili prostore za svojo dejavnost, vendar si, kot je pokazal četrtkov razgovor, vso stvar predstavljajo precej naivno. Vsekakor bi bilo to možno, vendar je treba bodočo vsebino in obnovo zastaviti celovito in nikakor ni moč začasno in mimo celotne prenove reševati samo vprašanja MKC. Ob morebitni prenovi (če se je ne bodo lotili kmalu, ne bo več kaj prenavljati, ampak bo treba vso stvar le še do konca podreti) pa bo treba za nekaj let dom tako in tako povsem izprazniti. (Tekst in foto: A. B.) NOVA TRGOVINA NA URŠNIH SELIH - V soboto dopoldne je izredno veliko krajanov prišlo na otvoritev nove trgovine na Uršnih selih. Otvoritve pa sta se udeležila tudi novomeški župan Franci Koncilija in podpredsednik izvršnega sveta Andrej Kirm. To je že četrta trgovina v tej krajevni skupnosti, v povsem prenovljeni hiši sredi vasi pa jo je odprl Franc Kulovec, sicer obrtnik kovinske stroke. V lepo urejeni in dobro založeni trgovini - od kndta do pralnega stroja in od čevljev do plina - sta delo dobili Kulovčeva žena, ki je bila na čakanju, in soseda. (Foto:A. B.) DELNIČARJI - Nekateri Stopičani I so na nedavnem zboru občanov rekli, da bo bodoča občina Stopiče dvignila t ceno vode, ki iz stopiškega izvira teče j v Novo mesto in drugam. S tako: podražitvijo naj bi občina Stopiče prišla do denaija. Bolj ko so občinski -možje prisotne Stopičane prepri-j čevali, da si ne morejo lastiti vode, bolj . so stopiški domačini gonili svojo. Si- f cer pa od podražitve ne bodo imele koristi samo Stopiče. Tudi ne bi bilo prav, saj se je včasih govorilo po Novem mestu in okolici, da je stopiški. vodovodni izvir umazan, češ da vanj teče gnojnica iz Gabrja. Če Gabrje: torej res prispeva v stopiški izvir tisti svoj delež in če bodo štopičani zna- j meniti vodni izvir prepisali nase, bodo Gabrčani potem delničarji v Stopičah. POGOJNO - Marjan Dvornik je zadnjič rekel, da če bo Mirna Peč j občina, ima možnost za priključek rta avtocesto. Verjetno se je mož šalil. Če j je mislil resno, bi moral kaj obljubiti) še tistim volilcem, ki pešačijo, se vozijo z bicikli in volovsko vprego in jim zato avtocesta ni mar. Pri teh verjetno “ne vžgejo” obljube o avtocesti, j ENE GOR - DRUGE DOL - Po-' tem ko so nekateri že mislili, da med Dolenjskimi Toplicami in Gorenjo) Stražo vlada tako velika medsebojna! ljubezen, da bosta kraja ustanovila1 skupno občino, je prišlo na dan, da ni tako. Kako pa je, pove tale izrek, :d domačini: Gor. Straža- razširjen med Dol Toplice. Eni sicer trdijo, da to pomeni samo okrajšavo imen obeh kra Ena gospa je rekla, da slul‘ novomeško prihodnost. Denarja ježi zdaj tako malo, da je Cesto herojet Novo mesto asfaltiralo samo še pt> sredini, in še tukaj so ostale jame. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 19. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto; od 7. do 19. ure; Nakupovalni center, Drska od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure; trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure; market Saša, K Roku 33 od 7. do 19,30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16, ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20, ure: Peto, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Merca-lor-KZ Krka, Vrelec • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Slraža: od 7. do 17. ure: Mercalor-KZ Krka, Samopostrežba V nedeljo, 20. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil: Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercalor-KZ Krka, Prodajalna Glavni tig od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel od 8, do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8, do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11, ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Peto, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela ajev (brez pik!), drugi pa pravijo, dal je to treba razumeti nastančno tako,! kot je napisano. ( V či Ic- ČI; se S Pr ot ti, vr Pi ne na ja: St; 'ji m« b, vj za g trn Po na Pa Os oh K n0 ve. k a Po na do b, nit »A Var • Če bomo gobe nabirali v pretirani'1 količinah, bomo šli tudi sami p0 (Ta gobe. (Jelinčič) (Črnomaljski drobir) TOVARNA - Vranovičani do roka niso sporočili (sedaj še) njihovi črnomaljski občini, kam bodo spada-I li po novem. Nekako so se nagibali h ni Gradcu, saj bi se s lem znebili nepre-li, j stanega črnomaljskega nadlegovanja, la kdaj bodo končno dovolili odprtje 5e odlagališča odpadkov. Po drugi stra-:o ni pa so tuhtali, ali jim bo v gradaški 5e občini res dobro, ko pa nima nika-ki kršne industrije. “Edina “tovarna” v i- 1 novi gradaški občini bi bila, če bi se ji sij j priključili, naša deponija smeti, pa še ii- | ta je zaprta,” so dejali. Res, da neka-le | teri v tej “tovarni” prebijejo celo po lo dva šihta na dan, a kaj, ko zaslužka od >o tega ravno ni! ki NOVE OBČINE - Sicer pa bo, kot nj j kaže sedaj v novi lokalni samoupravi, je Bela krajina dobila vrsto novih iti otočn ih občin. Ena krajevna skupnost, a- ki hoče iti k eni občini, bo odrezala od lo izbrane občine drugo krajevno skupit' nost. Če se bo kaj takega tudi v resni-je ci uresničilo, potem lahko priča-5J, kujemo celo - tako nekateri že nami-la gujejo - zapornice med občinami. Pa \ še kakšne davke bi morale ob zapor-itij nicah pobirati občine, da bi mogle o- preživeti. m KLAVIR - Medtem ko eni d- razmišljajo o občinah, drugi ugotav-| Ijajo, da črnomaljski kulturni dom 0- nima koncertnega klavirja, semiški pa ;d nikakršnega. Ali ju bo moč kupiti še jo v enotni občini ali pa se bodo morali ia! Črnomaljci in Semičani za glasbila la boriti potem, ko bodo vsak v svoji ni: občini, ni povedal še nihče. Za sedaj k, ni popolnoma jasno niti to, kdo bo 1- igral. Kdo bo plesal, se ve. Sprehod po Metliki) PRED SPREJETJEM LETOŠNJEGA občinskega proračuna so se še posebej sestali metliški športniki in kulturniki. Enoglasno so ugotovili, da bo denarja za delo društev in skupin premalo ter da bi bilo prav, če bi delili cvenk v Športni zvezi oz. v Zvezi kulturnih organizacij. Slednja se sestane samo še takrat, ko se je treba pogovoriti o denarju, sicer pa spi najtrdnejše spanje. PRIPRAVLJALNI ODBOR , VINSKE VIGREDI 94 se je sestal že f dvakrat, saj se 20., 21. in 22. maj, ko 'e< bo velefešta, neusmiljeno bližajo. V Pc kulturno-zabavnem programu ne bo kakšnih revolucionarnejših spre-| memb od prejšnjih let, na drugih po-^ dročjih pa bo treba vsekakor posvetiti več pozornosti predvsem mikavnejši postrežbi ter reklami zunaj dolenj-sko-belokranjskih meja. LETOS DOBIVA UREJANJE PARKOV in zelenic velik poudarek, Pa je pričakovati, da bo Metlika že v kratkem času v cvetju in zelenju. Prav zanimivo je, kako novo zasajenih dreves, grmov in rož krajani ne uni-čjo, kar bi človek težko trdil za prometno signalizacijo. Le-ta je v metliški občini v nezavidljivem stanju. NAVDUŠENCI DRUŠTVA TVD PARTIZAN potihoma upajo na vrnitev sedanjega kulturnega doma v svoje roke. Poznavalci denacionalizacijskega postopka pa zmajujejo z glavami in prijateljsko priporočajo, da je boljše ne drezati v to sr-šenje gnezdo. [Trebanjske iveri ENOUMJE - Na zboru krajanov v velikem Gabru predsednik skupščine krajevne skupnosti sploh ni hotel dati na glasovanje predloga za I člana delovnega predsedstva. Predsednikuje šlo očitno v nos, ker ta gospod ni pripadal njegovi stranki (SLS), ampak demokratom. Ko so po Prepiranju in očitkih, češ kaj boste z občino, če še zapisnika ne znate voditi, le izvolili še zapisnikarja (seveda iz vrst Slovenske ljudske stranke), je Protestiral zoper takšno enoumje Janez Slak. Slakov poseg naj bi tudi največ prispeval, da so pozneje krajani v manjši meri podprli namero stankarskih veljakov pa tudi drugih ljudi, da bi postal Veliki Gaber samostojna občina. ZAPOZNEL ASFALT - Odbornik Marijan Dolenšek je na zboru v Mokronogu ponovil že na zadnjem Zasedanju trebanjske občinske skupščine izrečeno mnenje, daje bila občina Trebnie v stanju, da je preusmerila republiški denar, predviden za Posodobitev lakniške doline, za asfalt na odseku Velika Loka - Čatež. Zupan Ciril Pungartnik je na skupščini Ostro protestiral proti posplošenim obtožbam, Dolenšek pa je svojo Pripoved dopolnil, da mu je to rekel Peter Deu st. Tega znanega mokro-noškega birta pa, žal, že nekaj časa ni Več med živimi, da bi ga povprašali kaj o tem. Če bi se bil Pungartnik Pojavil na zboru v Mokronogu, kot so najavili, bi veijetno spet doživel podobno sceno kot vTrebnjem, kije po Uolenškovih besedah iz vasi postalo | mesto, Mokronog pa iz trga - vas. * Nevoščljivost je hujša od blago-s,anja drugih. (Horac) \ * Raje bodi levji rep kot pasja glava. 7 ftalmud) j IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN NOV KONCERT TRIA NOVINA ČRNOMELJ - Po uspelem nedeljskem koncertu Družinskega tria Novina na Blanci (zbrali so 22.000 tolarjev) bodo nov dobrodelni koncert pod naslovom “Samo življenje za druge je vredno življenja” pripravili tudi v soboto, 19. marca, ob 20. uri v kulturnem domu v Črnomlju. Izkupiček prireditve bo prav tako namenjen otrokom, obolelim za rakom. DVE DELOVNI AKCIJI SINJI VRH - Turistično društvo Sinji Vrh pripravlja v marcu dve skupni delovni akciji. V prvi, kije bila v nedeljo, so čistili divja odlagališča. V soboto, 19. marca, pa bodo ob 8. uri pričeli s sekanjem grmovja in sušic v vaškem gozdu ob cerkvi sv. Roka v Špeharjih. Orodje, kot so motorne žage, kosirači, sekire in škarje, prinesite s seboj! BIOLOŠKA ČISTILNA NAPRAVA ROSALNICE - Pri Rosalnicah nameravajo letos urediti testno biološko čistilno napravo, prvo tovrstno v metliški občini. Rosalničani so zanjo že določili zemljišče, v občinskem proračunu je za projekte predvidenih 700.000 tolarjev, za njeno ureditev pa nadaljnjih 2,4 milijona tolarjev. DRUŠTVO POMAGA ŽIVINOREJCEM METLIKA - Čeprav metliško govedorejsko društvo, ustanovljeno pred dvema letoma, šteje le 28 članov, ki so v glavnem večji živinorejci, je delavno. Tako so lani po dolgih letih pripravili v Metliki razstavo goveje živine, ki je dobro uspela in na katero so zelo ponosni. Sicer pa so veliko pozornosti posvečali strokovnemu izobraževanju, kjer so dali poudarek obrezovanju parkljev pri govedu. Prav tako so opravili vitaminizacijo in de-helmintizacijo krav, kije bila za živali članov društva brezplačna. V letošnjem letu načrtujejo poleg strokovnih predavanj, izletov in ogleda razstave goveje živine tudi skupno nabavo vitaminsko-mineralnih dodatkov pri ljubljanskem Leku. Kot je povedala tajnica društva Darinka Slane, je govedorejsko društvo še kako dobrodošlo, saj so živinorejci prej pogrešali predvsem izobraževanje in različne skupne akcije, ki jim jih sedaj nudi društvo. ŽUPNIKOV VPLIV NI VSEMOGOČEN VELIKI GABER - Na zadnjih I zborih občanov je bilo vvečini občin, tudi v trebanjski, razveseljivo dosti tudi duhovnikov. Zvečine se niso oglašali v razpravi, so pa bili nekateri tudi bolj zavzeti. Dušni pastir v Velikem Gabru naj bi po pripovedovanju ljudi precej prepričeval.ljudi tudi v krajevni skupnosti Sela-Šumberk, naj se združijo v novo občino Veliki Gaber. Toda ti so se, vsaj zdaj, odločili za občino Trebnje. So pač ocenili, da bi bilo veliko revščine na kupu še večja revščina, kot če bi ostali na obrobju močnejše občine. Še nejasnosti Ponekod ponovitev zborov krajanov ČRNOMELJ -13. marca, ko so se po vseh krajevnih skupnostih v črnomaljski občini zvrstili zbori krajanov in so na občinsko skupščino dobili zapisnike o sestankih, so ugotovili, da bodo morali v Vranovičih, Bojancih, Gribljah in na Sinjem Vrhu zbore ponavljati. Po sedaj znanih podatkih naj bi bile v črnomaljski občini štiri nove občine. Najbolj jasno je v semiški krajevni skupnosti, saj se meje bodoče občine pokrivajo s sedanjimi mejami KS. V KS Vinica, kjer naj bi meje bodoče občine prav tako obsegale sedanje krajevne meje, so se v Bojancih ter na Sinjem Vrhu in še petih okoliških vaseh odločili za črnomaljsko občino. Tretje referendumsko območje za novo občino bo KS Dragatuš, ki pa bo s tem odrezala od črnomaljske občine KS Stari Trg. Vse o-stale KS razen Gribelj, ki so se odločile za gradaško občino, naj bi po novem tvorile črnomaljsko občino. Do ponedeljka, ko je nastajal ta zapis, na občino še niso prejeli zapisnika z vranoviškega zbora krajanov. Vranovičani so namreč tudi razmišljali o tem, da bi se pridružili občini Gradac. jjM E Ob Kolpi odpirajo vrata turizmu Vendar v nedavno ustanovljenem turističnem društvu “Kolpa” prisegajo na okolju prijazen turizem - Možnosti za zaslužek na kmetijah - Kmalu več olepševalnih akcij ZILJE - Pred kratkim so ljudje v obkolpskih vaseh Podklanec, Zilje, Bal-kovci in Preloka ter okoliških zaselkih ustanovili turistično društvo, ki so ga poimenovali “Kolpa”. Ideja o tovrstnem društvu je sicer stara že dve leti, očitno pa tolikšne potrebe po društvu kot sedaj doslej še niso čutili. Brezposelnost namreč narašča in vse več mladih ostaja doma. Zato jim želi društvo pomagati, da bodo lahko svoje pridelke prodali turistom. A to ne bo edini namen društva, ki je bilo ustanovljeno iz potrebe po izkoriščanju naravnih danosti ob Kolpi. Predvsem želijo v društvu okrog petsto ljudem, ki živijo na tem območju, omogočiti kulturnejšo in humanejšo raven življenja, kar je mogoče le z ekološko humanim turiz- RIBICI PROSIJO ZA POMOČ METLIKA - Ribiška družina “Kolpa” iz Metlike je občinski izvršni svet zaprosila za sofinanciranje raziskave o vsebnosti PCB v ribah v rekah Krupi, Lahinji in Kolpi. Metliška vladaje prizadevanja ribičev za raziskave podprla ter obljubila, da bo z denarjem, namenjenim v proračunu za raziskovalno dejavnost, pomagala pri sofinanciranju raziskav. Hkrati je ribičem predlagala, naj vlogo za pomoč pošljejo tudi v črnomaljsko občino. noma zaživelo. Seveda je glavna pobuda pri ljudeh, res pa je, da pričakujemo tudi pomoč družbe, zlasti pri urejanju infrastrukture. A z ustanovitvijo društva smo storili prvi in za nas zelo pomemben korak pri nadaljnjem razvoju,” pravi predsednik turističnega društva “Kolpa” Franc Peršič. Po drugi strani pa drži, da ti kraji tudi doslej niso bili turistom povsem neznani. Zlasti zadnja poletja je bilo ob Kolpi veliko kampiranja na črno, s katerim imajo domačini slabe izkušnje. Zato si bodo toliko bolj prizadevali za organizirano turistično ponudbo. Pri tem so ledino že zaorali Erdeljčevi z bio kmetijo, Jože Če-mas z razvijanjem kmečkega in lovnega turizma, saj goji tudi damjake, ter Franc Peršič z izletniškim turizmom. Ker pa se v društvu zavedajo, daje najpomembnejši prvi vtis, ki ga turist dobi ob prihodu v kraj, bodo najprej uredili okolico hiš in gospodarskih poslopij, za kar je potrebno veliko dobre volje, a malo denarja. Vsako leto bodo na cvetno nedeljo, letos bo to 27. marca, pričeli s tednom urejanja okolja, uredili pa tudi bregove Kolpe, kopališča ter določili parkirišča in šotorišča. V dolgoročnem načrtu pa so predvideli predvsem akcije, s katerimi bodo turistom približali naravne, kulturne in etnološke zanimivosti, ki jih v teh krajih ne manjka. M. BEZEK-JAKŠE Metliška občina na dvoje V metliški občini bosta dve referendumski območji -Metličani pohvalno o vodstvu KS Franc Peršič mom. Prednost teh krajev je, da ni industrije, ki bi ogrožala še neokrnjeno naravo. Vendar se ljudje zavedajo, da njihovi kraji ne bi prenesli množičnega turizma, ampak zgolj individualnega. Radi bi se posvetili predvsem gostom, ki si želijo med oddihom miru. “Zavedamo se, da bo preteklo kar precej časa, preden bo društvo popol- METLIKA - Najbrž se le malokje in redkokdaj zgodi, da bi ljudje hvalili oblast. A daje tudi to mogoče, so na zboru krajanov dokazali Metličani, ko so razpravljali o delu v preteklih letih ter o načrtu za letos v največji krajevni skupnosti v metliški občini. Resje bilo tudi nekaj kritik in predlogov, ki so jih v vodstvu krajevne skupnosti skrbno zapisali in obljubili, da jih bodo izpolnili. Predvsem pa so krajani iskreno povedali, da so veseli, ker se je v Metliki toliko naredilo in se ob tem niso pozabili zahvaliti vodstvoma KS in občine. Zbor krajanov je bil sicer sklican zaradi določitve referendumskega Enim privilegiji, drugim plačilo Medtem ko nekateri občani redno plačujejo nadomestilo prispevka za uporabo stavbnih zemljišč, so se drugi samovoljno odločili za privilegij - Kritika IS davkariji METLIKA - V metliški občini zadnjih nekaj let lastniki stavbnih zemljišč plačujejo nadomestilo prispevka za uporabo teh zemljišč. 70 odst. zbranega denarja se vrne nazaj v krajevne skupnosti, medtem ko je preostanek namenjen za skupne naložbe v občini. Problem pa je, ker veliko tega denarja ni izterjanega. Prav o tem je na seji pretekli teden razpravljal tudi tukajšnji izvršni svet. V preteklem letu so v občini načrtovali, da bodo zbrali za 13 milijonov 385 tisoč tolarjev nadomestil prispevkov za uporabo stavbnih zemljišč. Toda dolžnikov je bilo kar za 1,845 milijona tolarjev. Do zadnjega februarja letos se je dolg povečal še za dodatnih dobrih sto tisočakov, čeprav v občini načrtujejo, da bodo letos s tem prispevkom zbrali 14,425 milijo- na tolaijev. Nadomestilo seje namreč s 1. januarjem povečalo za četrtino in sicer od štirih na pet tolarjev za kv. meter stanovanjske površine ter od 0,4 na 0,5 tolarja za kv. meter za nepokrita skladišča, parkirišča in nezazidana stavbna zemljišča. Do letošnjega zadnjega februarja ni poravnalo prispevka 384 občanov in podjetij, na seznamu pa se najde celo kakšen uslužbenec metliške izpostave Mirna in Mokronog za svoji občini | Z zborov občanov o določanju referendumskih območij v trebanjski občini - Velika Loka in Dobrnič k občini Trebnje - Mirna bolj zadržano, Mokronog skoraj enotno za svojo občino TREBNJE - O čem ta zbor sploh odloča? Kaj pomenijo strokovne podlage I referendumskega območja, ko se pa ve, da ima zadnjo besedo državni zbor, sc niso spraševali le maloštevilni (18) Trebanjci in na petkovem zboru občanov. Naposled so salomonsko sklenili, da se območje krajevne skupnosti Trebpje priključi tistemu referendumskemu območju, ki bo določeno za referendumsko območje občine Trebnje. Uprave za javne prihodke, ki bi morala prispevke izterjati. Prav zaradi neizterjanega plačila prispevkov je bilo na izvršnem svetu slišati precej kritik na račun metliške izpostave Uprave za javne prihodke. Člani občinske vlade so menili, da že do tistih občanov, ki redno poravnava-jo svoje obveznosti ni pravično, da se davkarija pri izterjavi dolgov bolj ne potrudi. Zato na izvršnem svetu že razmišljajo, da bi v prihodnje nadomestilo prispevka za uporabo stavbnih zemljišč zaračunavali skupaj s komunalnimi storitvami na položnicah Komunale, plčevali pa bi ga mesečno in ne po četrtletjih kot doslej. M. BEZEK-JAKŠE območja za novo občino. V metliški KS so se tako kot v ostalih enajstih KS v občini na zborih krajanov odločili, da ostanejo v sedanji metliški občini. Le v KS Gradac, ki šteje 530 prebivalcev, so izglasovali svoje referendumsko območje, gradaška občina pa naj bi obsegala še sedanjo KS Griblje. Na zboru krajanov v Metliki so torej za odločanje o novi občini porabili malo časa, zato pa več za to, kaj vse bo potrebno še postoriti v krajevni skupnosti. Čaka jih še ureditev nekaterih cest, pločnikov, naselij, mrliške vežice, javne razsvetljave pa preselitev policijske postaje v sedanji gasilski dom ter gradnja novega v bližini Elektra in tudi ureditev gasilskega doma v Križevski vasi. Nadaljevali bodo revitalizacijo mestnega jedra in olepšavo mesta. Še vedno bo ena pomembnejših skrb za vodooskrbo predvsem v okoliških vaseh. Od republiške vlade pa so že večkrat zahtevali ureditev dostopne poti do metliškega kopališča s ceste, ki vodi v Križevsko vas, zgraditev parkirišča pred mejnim prehodom in alternativno cesto v Križevsko vas.Todadosleiso Metličani naleteli na gluha ušesa. Se celo zemlje, na kateri stoji mejni prehod, niso dobili plačane. Metličani pričakujejo tudi prostocarinsko prodajalno, ki je republiška vlada ob južni meji še ne dovoli odpreti, ter prostocarinsko cono. Pripravljajo se tudi na plinifikacijo mesta, gradnjo obrtno-poslovne cone, še ene bencinske črpalke na postavitev posebnega namakalnega centra in razširitev odlagališča odpadkov. Krajani so predlagali, da se končno preseli nazaj v stari del mesta sejem ter odpre tržnica, v parkih pa uredijo tudi prostori za starejše ljudi in otroke. M. BEZEK-JAKŠE Istega dne so se krajani na zboru na Veliki Loki soglasno odločili za priključitev občini Trebnje. Precej drugače je bilo pretekli petek na Mirni, kjer so zaradi težav pri štetju glasov ponovili glasovanje. Jeziček na teht- ŠE PRITOŽBE, KER NI ŠTIPENDIJ ZA KMETE TREBNJE - Predsednik tukajšnje podružnice Slovenske kmečke zveze Božo Kravcar nam je povedal, da so | vsi kmečki otroci, ki obiskujejo srednje šole, dobili odločbe o zavrnjeni štipendiji. Kravcar je poudaril, da kmetje ne vedo, daje njihov poslanec v državnem zboru Alojz Metelko prodrl s pobudo, da bi pristojne službe pri izračunu upravičenosti do štipendije poleg katastrskega dohodka | v letu 1993 upoštevale tudi aktualno škodo zaradi suše v letu 1993 in zaradi predlanske. SKZ je zahtevala, naj se rok za pritožbe na izdane odločbe podaljša. niči za to odločitev je bil ravno glas predsednika sveta KS, na katerega so pozabili pri štetju, in vdrugo so našteli 44 glasov za samostojno občino Mirna, 35 pa proti. Če bi Suhokrajin-ci verjeli, da jim bo država kot manj razvitemu območju kaj bolj izdatno pomagala, bi verjetno nastala nova občina na območju dobrniške fare, tako pa so se preteklo nedeljo Dobr-ničani raje odločili za občino Trebnje. V Mokronogu so pretekli četrtek zaman pričakovali trebanjskega župana, zato pa je prišel mladi mokro-no.^\‘. župnik, ki je s kratkim, a prepričljivim nastopom usmeril razpravo. Povedal je, daje prišel kot občan, ki ni dobil vabila za zbor. Za svoje mnenje, pridobljeno med komaj štirimesečnim službovanjem v mokro-noški fari, da bi ljudje v novi občini živeli (še) bolje kot v sedanji trebanjski, je mladi gospod požel aplavz. P. P. ZAKAJ RAZBITOST? - Mokrono-žani so se s 56 glasovi za in enim vzdržanim (posnetek je z glasovanja) odločili za svojo občino. Podobno so se enotno oz. z veliko večino odločili krajani na zborih na Belem Griču, Sv. Vrhu, v Hrastovici in Srednjih Lakni-cah. Občinski odbornik Marijan Dolenšek je pojasnil, da je do razbitja KS na 5 zborov prišlo na svetu KS, kjer so se sklicevali na zapisnik, ki naj bi dokazoval, da sta tako razpršenost zborov po KS zahtevala predsednika krajevnih odborov SKD in SLS, kar pa sta obad-va zanikala. (Foto: P. Perc) Ljudje sami popisujejo žrtve pobojev Kmalu “zelena luč” za grobišče na Rojah? TREBNJE - “Komisija se je lani zelo trudila, da bi s pomočjo še živečih starejših občanov ugotovila dejansko število žrtev v grobišču na Rojah pri Čatežu. Na naša pisna vabila se ni nihče odzval,” pravi Marijan Dolenšek, predsednik komisije za spremljanje izvajanja zakona o denacionalizaciji in ugotavljanje povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti v občini Trebnje. Dolenškovi komisiji lani ni uspelo opraviti popisa vseh žrtev revolucije v občini. Nekaj tega dela so opravili kar občani sami, in sicer domnevajo, da je končano raziskovanje pobojev na Trebelnem, v Dobrniču in Velikem Gabru, drugje pa popis še poteka. Obstoj grobišča na Rojah obeležujejo opazna znamenja. Ljudje, verjetno predvsem svojci žrtev, že 45 let prižigajo sveče na istem kraju, zbrali so izjave sorodnikov žrtev, po mnenju Dolenškove komisije pa tudi odlaganje odpadkov v jamo na Rojah kaže skrb nekaterih, da bi boleč narodov spomin čimprej prekrila zemlja. Da bi grobišče trajno zavarovali, je komisija naročila pri arhitektu Ravnikarju izdelavo projekta za postavitev skromnega obeležja. Zastran zaznamovanja grobišča na Rojah je bilo na trebanjski občini že nekaj hude krvi, saj so pravniki Dolenšku dokazovali, da je prekoračil svoja pooblastila. Ker je predsedstvo trebanjske občinske skupščine dvomilo o zakonitosti početja Dolenškove komisije, so naposled na skupščini odborniki sklenili, da ustavijo vse aktivnosti v tej smeri, dokler ne dobijo ustreznih navodil iz Ljubljane. Predsednik Dolenšek je bil nekoliko razočaran nad stališčem Pučnikove komisije, nedavno pa mu je uspelo pridobiti pisno mnenje Lojzeta Janka z ministrstva za zakonodajo in s podpisom državnega sekretarja za borce in vojaške invalide Franca Godeše. Med drugim oprozarjata, da morajo občinske skupščine uskladiti svoje odloke o pokopališki dejavnosti z novo zakonodajo. P. P. Lil IZ NKŠIH OBČIN iiJ lin IZ NKŠIH OBČIN Hi Katastrofalno slabo gospodaijenje Zahteva komisije: takoj sklicati izredno sejo občinske skupščine Kočevje in zamenjati izvršni svet - Slabo gospodarili z denarjem za revitalizacijo Kočevske KOČEVJE - Od leta 1990 do 1993 je bilo na področju revitalizacije (ponovne oživitve) občine Kočevje narejenega zelo malo, je ugotovila v svojem poročilu komisija za pregled dela službe za revitalizacijo občine Kočevje, kije bila ustanovljena na zahtevo poslancev občinske skupščine. Poročilo je bilo posredovano novinarjem na tiskovni konferenci 9. marca. rešiti dolžnosti ves sedanji izvršni svet, “ker se bo v nasprotnem nadaljevalo katastrofalno slabo gospodarjenje v občini”. Izvoliti je treba nov izvršni svet, ki naj poskrbi za prenovo Poročilo ugotavlja, da občinski izvršni svet ni sprejel nobene strateške politike razvoja občine, čeprav je imel na razpolago obsežno študijo, ki jo je izdelalo zasebno podjetje Čem-po, d.o.o., iz Ljubljane. Če je menil, da je študija slaba, pa bi moral razdreti pogodbo. V poročilu so nato v 22 točkah našteti grehi občinskega IS. Na dodatna vprašanja novinarjev pa je bilo povedano, daje bilo podeljenih za okoli 2 milijona DEM posojil in nepovratnih sredstev, na osnovi katerih bi morali prejemniki zaposliti 242 brezposelnih delavcev, dejansko pa sojih le 107, in še ta številka je vprašljiva (rečeno je bilo, da gre gotovo tudi za zaposlovanje “mrtvih duš“). Komisija predlaga občinski skupščini, daje treba sklicati izredno sejo skupščine, na kateri je potrebno raz- KADROVSKE SPREMEMBE V M-KG KOČEVJE - Te dni je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb v M-Kmetijskem gospodarstvu Kočevje, ki je v prvih dneh tega meseca prevzelo tudi Gostinsko podjetje Hotel Pugled Kočevje in Turistično kočo Kostel, že prej pa tudi lovski dom v Kostelu. Za vodjo Hotela Pugled je bil imenovan mag. Vinko Pintar, dosedanji direktor Klavnice, Ciril Debeljak je bil imenovan za vodjo Mesarije, Jerko Babič za vodjo farme Mlaka in Alojz Vidic za tehničnega vodjo. Tako se bo Kmetijsko gospodarstvo ukvarjalo tudi z gostinsko-turistično dejavnostjo. Naročili so že načrte za prenovo turistične koče Kostel. V kratkem bodo naročili še načrte za ureditev kočevskega hotela. PREVARANI POSLANCI? KOČEVJE - Na zadnjem ses- tanku pripravljalnega odbora za ustanovitev Gibanja ; Jibanja za razvoj Kočevske, kije bil 10. marca, so razpravljali o poročilu Komisije za pregled dela službe revitalizacije in o pravilih Gibanja ter sklenili, da bo ustanovni občni zbor gibanja 24. marca ob 19. uri v Hotelu Pugled. Ocenili so tudi, da narodni park Kočevje-Kolpa v obliki, kot so jo predlagali Ze-leni-ESS in nekateri poslanci, ni sprejemljiv. Predstavnik LDS pa je ob tej priložnosti povedal še, da je “svoje” poslance-podpis-nike predloga o narodnem vpra- šal, zakaj so predlog Zelenih-ili, pa je c ESS podpisali, pa je dobil odgovor, da zato, ker jim je bilo pojasnjeno, daje večina na Kočevskem za tak park, in da so torej hoteli le ustreči želji prebivalcev Kočevske, saj so bili popolnoma prepričani, da smo v Kočevju vsi za ta predlog. • Takoj po seji komisije (vodijo Vili Janša, njeni člani pa so še Stane Pogorelc, Franc Bartolme, mag. Vinko Pintar in Alojz Košir) je bil še sestanek predstavnikov političnih strank, ki gaje sklical predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič. Od šestih strank, ki so zastopane v skupščini, so se je udeležili predstavnik treh (LDS, SKD in DS). Na seji je bila ponovljena zahteva po sklicu izredne seje občinske skupščine. Izražen pa je bil tudi dvom, če bo na njej predlog komisije o razrešitvi IS sprejet, saj je bila taka odločitev že na nekaj občinskih sejah zavrnjena. Predstavniki strank so na vprašanje predsednika skupščine dodali, da imajo pripravljeno ekipo, ki bi zamenjala sedanji izvršni svet. službe revitalizacije, oceni dosedanje delo te službe in pripravi usmeritve njenega dela za letos. Na isti seji so govorili še o načrtovanih gradnjah oz. dograditvah šolskih objektov in ugotovili, da je potrebno imenovati posebno komisijo, ki se bo ukvarjala s pripravami za te J. PRIMC Cerkev bo v Kočevski Reki Kapela pa (morda?) pri grobišču v Kočevskem Rogu PTICI-VIR OKUŽBE OSILNICA, KOČEVJE -Pred kratkim se je po treh tednih nege vrnil iz ljubljanske bolnišnice Osilničan, ki je zbolel za težjo obliko pljučnice, vir okužbe pa so bili ptiči, ki jih je imel doma v kletki (bolezni se reče psitakoza). Ta bolezen naj bo opozorilo ptičarjem, da morajo imeti za ptice v kletkah dobre higienske razmere. V Kočevju so zabeležili večji izbruh te bolezni že pred dobrimi desetimi leti, in sicer med razstavo ptic. Takrat je zbolelo za to bo-lez.................. ' leznijo prek 100 ljudi, šest izmed kega spektra, o čemer pa se je potrebno prej posvetovati z veterinarji na Veterinarski postaji. ZBORSEVNISKIH GASILCEV SEVNICA - Predsednik sev-niške obrtne zbornice Slavko Vilčnik sklicuje v soboto, 19. marca, ob 9. uri v kulturni dvorani gasilskega doma v Sevnici zbor obrtnikov sevniške občine. Na zboru bo sodeloval tudi Pavle Sedovnik iz Obrtne zbornice Slovenije, ki bo predstavil osnutek obrtnega zakona. KOČEVJE - Te dni bo odbor za gradnjo cerkve v Kočevski Reki zaprosil občinsko skupščino Kočevje za dovoljenje za gradnjo cerkve in župnišča v Kočevski Reki. Odbor se je pred kratkim sestal v Kočevski Reki, si ogledal dokončne načrte za obe stavbi, ki jih je izdelal arhitekt Janez Gomboc. Skupaj s predstavniki pristojnih inšpekcijskih služb pa so si ogledali tudi lokacijo bodoče cerkve in župnišča. Soglasno so ugotovili, da se bosta obe stavbi lepo vklopili v okolje. Kmalu bo razpisan tudi natečaj za izbiro izvajalca za ti gradnji. Sama gradnja se bo začela predvidoma v maju letos, prihodnje leto pa je predvidena dokončna dograditev in posvetitev cerkve. Seveda je vse to odvisno od uresničitve dogovora vladno-škofijske komisije. Skoraj popolnoma pa je zamrlo delo republiške komisije za urejanje grobišč. Tako se še ne ve, če bo kaj zgrajeno v Kočevskem Rogu pri grobiščih. Prihodnje leto bo namreč 50. obletnica ustrelitve žrtev po drugi svetovni vojni in obljubljajo velik obisk predvsem Slovenci iz Argentine. Prvotno je bilo predvideno, da bo pri grobišču Pod Krenom stala spominska cerkev. Kočevska komisija za urejanje grobišč ugotavlja, da se je obisk grobišč v Rogu od prve maše do danes zmanjšal več kot za polovico. Prevladuje mnenje, da bo padal še naprej. Zato menijo, da nima smisla tu postavljati velike cerkve, ampak le manjšo spominsko kapelo, ki naj bi imela predvsem spominski značaj in ne bi natančno označevala kraja, kjer je bilo postreljenih največ žrtev. Rog je poln žrtev vojnega nasilja na tej in oni strani. __________ J. PRIMC DOM POPOLNOMA ZASEDEN KOČEVJE - Dom starejših ob- KOCEVJE - Dom starejših občanov v Kočevju je tako rekoč več kot zaseden. Zgrajen je kot dom za 124 iskrbovanct ležišč oz. oskrbovancev, zaradi velikega povpraševanja pa so vanj namestili še dodatne postelje, daje trenutno v domu kar 158 oskrbovancev. Imajo pa še 30 nujnih prošenj za sprejem. Prosilcem ne morejo takoj ugoditi, saj je čakalna doba kar precejšnja. NEGA IN POMOČ NA DOMU KOČEVJE - Zdravstveno nego in pomoč na domu za starejše in bolne organizira od tega meseca dalje Dom starejših občanov Kočevje. Občani lahko naroče tudi zahtevnejšo nego, kot fizioterapevtske storitve pod mentorstvom specializirane fiziatrin-je; lahko pa tudi laično nego in pomoč v gospodinjstvu. Pomoč strokovno organizirajo domski delavci, izvajalce pa dobe tudi prek javnih del. Nočejo živeti v rezervatu kot Indijanci Kočevska občina proti nameri Zelenih-ESS KOČEVJE - Poslanska skupina zelenih-ESS in nekateri poslanci državnega zbora so 17. februarja vladi Republike Slovenije naslovili poslansko pobudo o varovanju naravnih znamenitosti. V njej predlagajo, naj bi za razglasili tudi Narodni park Kočevje-Kolpa in sicer “zaradi izjemnega pomena gozdov, ohranjenih rastlinskih in živalskih vrst, združb v bogatih eko- loških sistemih, kar je izjemnega pomena za Republiko Sloveni- jo in za Evropo”. Na nedavni tiskovni konfe- renci je dr. Mihael Petrovič j»u-daril, da je ta pobuda zelenih-ESS dana brez poprejšnjega posveta s predstavniki občine Kočevje in krajani ter da je z njo postalo povsem razumljivo prizadevanje zelenih-ESS o prepovedi gradnje cest v Kolpski dolini. V narodnem parku je namreč prepovedana tako rekoč vsaka gradnja in celo poljedelstvo, pašništvo, sečnja lesa, lov, ribolov itd. Skratka: če bi bila Ko- pobuda o narodnem parku K čevje-Kolpa (pravzaprav gre območje Krka-Kolpa) spreje _reza območje Krka-Kolpa) sprejeta, bi to pomenilo, da na tem območju ne bi mogli živeti ljudje tako, kot se za 20. oz. 21. stoletje spodobi. Nadalje je predsednik občinskega izvršnega sveta Alojz Petek poudaril, da se “izredni pomen Kočevske za Republiko Slovenijo” ne kaže v ničemer, razen da bo republika letos po-kasirala v kočevski občini še okoli 290 milijonov tolaijev najemnin za kmetijska zemljišča, ki jih doslej ni nihče plačeval; v tej ceni pa niso vštete najemnine za gozdove oz. nove dajatve. Tudi Evropa ni “zaradi izjemnega pomena Kočevske zanjo” ala Ki................... dala Kočevski še niti ecuja. Največji davek pa plačujejo kmetje na Kočevskem s tem, da na eno kravo redijo še po dva jelena, saj divjad naredi veliko škode. Alojz Bauer iz Kolpske doline je ugotovil, da si bo država Slovenija, če bo upoštevala omenjeno pobudo zelenih-ESS, med svojimi ljudmi ob meji vzgojila sovražnike, namesto da bi imela tam prijatelje. Predlagatelji pobude gotovo ne delajo v dobro Sloveniji >ro Slovenije. O taki odločitvi pa je treba razpisati tudi referendum. Ob zaključku so se vsi prisotni strinjali, daje potrebno predlagatelje pobude, zelene-ESS, in poslance, ki so pobudo podpisali, povabiti na razgovor v Ko čevju, saj se Kočevska iz Ljub- ljane vidi drugače kot iz Kočevja. Poslanci, .podpisniki pobude, so: Leo Šešerko, Peter ,, Šešerko, Peter Tancig, Franc Zagožen, Janez Zupanec, Zoran Thaler, Maks Lavrinc, Ivo Hvalica, Feri Horvat, Igor Omerza in Janko Pre- J. PRIMC Z zborov volilcev KOČEVJE, RIBNICA - Z zborov volilcev v kočevski občini, ki so bili minuli teden, nam še ni uspelo dobiti vseh uradnih podatkov, ker poročila na občinsko skupščino še niso prispela. Kljub temu pa smo nekaj podatkov le zvedeli: KOČEVJE - Zbora volilcev, ki je bil minuli četrtek, se je udeležilo le 22 volilcev ali dobrih okoli 0,5 odst. Po predpisani “čakalni dobi” so sklenili, da nimajo nič proti, če bi bila vsa občina še v bodoče enotna ali pa če se kakšno območje odcepi in priključi drugam oz. če se ustanovi samostojna občina, o čemer bo glasovanje v maju. KOČEVSKA REKA - Glasovali bodo za samostojno občino. Udeležba na zborih je bila dobra. KOSTELSKO - V Fari so sklenili, naj bo referendumsko območje v okviru sedanje občine Kočevje. Tako so glasovali tudi v Stari Cerkvi in Livoldu. Za tri zbore volilcev na območju Kostela še nismo dobili podatkov. Prav tako tudi ne za KS Dra- ga. STRUGE, PREDGRAD - Po dokaj zanesljivih, a še vedno nepopolnih podatkih bo njihovo referendumsko območje v okviru sedanje občine Kočevje; medtem ko so se v KS Osilnica odločili, da bodo na referendumu glasovali o samostojni občini. SPREMENILI ODLOK RIBNICA - V Loškem potoku nimajo zasebnih obratovalnic. Sest krajanov pa je zaprosilo, da bi jih uredilo (avtokleparsko, avtoličarsko, avtomehanično, žago in dve delavnici lesne stroke), a jim ni bilo možno izdati lokacijskih in gradbenih dovoljenj zaradi določil sedanjega odloka o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda. Na zadnji občinski seji so zato ta odlok spremenili tako, da bo dovoljenja možno izdati. RIBNICA ZA MATERINSKI DAN RIBNICA - Za bližnji materinski dan 25. marec pripravlja Slovenska ženska zveza občine Ribnice proslavo z naslovom “Otroci mamam, ženam, dekletom...”. Prireditev bo na praznični dan ob 19. uri v domu TVD Partizan. Vabljeni! SALAMI Al) A TUDI PRI REPOVŽU V ŠENTJANŽU ŠENTJANŽ - Na jožefovo, v soboto, 19. marca, ob 19. uri bodo v gostilni Repovž razglasili rezultate ocenjevanja salam. Svojo udeležbo na tem tekmovanju niso napovedali le najboljši salamarji s podobnih 13 tekmovanj po dolenjskih gostilnah, ampak celo s Primorskega. Za kmečki turizem s Komna, ki izdela okrog 600 salam, je taka prireditev tudi tržno zanimiva. Pri Repovževih želijo s prireditvijo prispevati k obogatitvi gostinske, kulinarične ponudbe s kakovostnimi domačimi suhomesnatimi izdelki. “Država” Boštanj okužila Kranjce Zbori občanov za določitev referendumskih območij za ustanovitev občin so zlasti na Dolenjskem precej razburili ljudi - Čemu taka naglica? - Neinformiranost več kot očitna BOŠTANJ, KRMELJ, ŠENTJANŽ, LOKA - Z odločitvijo Priinožanov, ki so se mimo iz Ljubljane ponujenih strokovnih podlag odločili za referendumsko območje morebitne nove občine Boštanj in ne za Sevnico, Boštanjčanom ni bilo ravno olajšano odločanje. Na svojem zboru občanov so Boštanjčani z 18 glasovi potrdili odločitev za referendumsko območje za določitev občine Boštanj. Je pa takšna opredelitev Boštanjčanov precej zapletla zbore občanov na območju celotnega desnega brega Save, zlasti v Mirenski dolini. Tam so se namreč sveti krajevnih Y Krmelju so boštanjskemu stran- NA BUČKI REFERENDUM ŽE V NEDEUO - Na ponovljenem zboru občanov na Bučki preteklo soboto zvečer je bila udeležba daleč najboljša. Nekatere družine so prišle kar kompletne. Spet je bilo zelo "vroče ”, zlasti ko so sporočili rezultate tajnega glasovanja. 46 Bučklanarjev se je opredelilo za občino Sevnica, 38 za Škocjan, 18 pa se jih ni opredelilo. Bilo je veliko vpitja, a so se krajani naposled le modro odločili, da bodo prihodnjo nedeljo, 20. marca, na "mini referendumu ” od 7. do 19. ure Bučklanarji glasovali najprej, za katero referendumsko območje sploh so: ali za sedanjo občino Sevnica ali za predvideno novo občino Škocjan. Na sliki: utrinek z glas vanju v Loki. (Foto: P. Perc) skupnosti Tržišče, Krmelj in Šentjanž odločili, da bi raje ostali v okviru sedanje občine Sevnica, ko pa se je glas o odločitvi Boštanjčanov razširil po “deželi Kranjski”, so začeli znova tehtati svoje namere. „ ... . Krmeljčam so pretekli petek ocenili, da stvari pač ne gre dramatizirati, če seje 18 Boštanjčanov odločilo za svojo občino, in so se navkljub pomislekom, da bi ob takem razvoju reforme lokalne samouprave postali nekakšna enklava, tesno (s 24 glasovi) odločili za sedanjo občino. 19 Krmeljčanov je tajno glasovalo za občino v Mirenski dolini, ena glasovnica pa je bila neveljavna. karskemu prvaku, ki sicer vneto agitira za “državo Boštanj”, na zboru celo vzeli besedo, češ da niso prišli zaradi strankarskih zdrah, ampak zavoljo lokalne samouprave. Boštanjski “bacil” je okužil tudiTr-žiščane, kjer je v nedeljo 28 (od 39) krajanov glasovalo za refere ndumsko območje Mirenske doline. Tako seje v nedeljo opredelilo na tajnih volitvah ravno tolikšno število Šentjancev, 15 jih je bilo za sevniško občino, eden pa celo za samostojno občino Šentjanž. V soboto zvečer so morali v Zabu-kovju zaradi nesklepčnosti oz. ker se ni zbralo najmanj predpisanih 5 odst. volilnih upravičencev (podobno seje poprej primerilo že na zborih na Primožu, v Sevnici, kjer je odločalo naposled le 0,28 odst. volilcev, in na Studencu, kjer so zbor sploh preložili na preteklo nedeljo), za uro preložili odločanje o referendumskem območju. In kot da bi Zabukovljani hoteli vrniti udarec “Kranjcem”, so se edini opredelili za referendumsko območje na levem bregu Save, to pa bi zajelo še sedanje KS Blanca, Sevnica in Loka pri Zidanem Mostu. Preteklo nedeljo seje za Sevnico opredelilo 33 Ločanov, dva pa sta bila proti. Na Blanci seje pretekli četrtek 44 krajanov opredeljevalo kar med tremi predlogi, in sicer o samostojni občini, o povezavi z eno sosednjih KS, po možnosti z Zabukovjem, in da ostanejo v okviru sedanje občine Sevnica. Odločitev za slednjega je bila tesna, saj je za Sevnico glasovalo le 23 krajanov. P. PERC (Drobne iz Kočevja PONTEROSO V HOTELU - V Kočevskem hotelu Pugled je že kar precej trgovin, zij nameček pa tu občasno prireja “Velike razprodaje z izrednim znižanjem cen in možnostjo plačila na do 5 obrokov” tudi novomeški Klub oz. Velema, d.o.o. Nekateri pravijo, da so gostinci ta hotel spremenili v pravi “Ponterosso”, in upajo, da bo zdaj, ko je ta hotel prevzelo M-KG Kočevje, bolje. ISTI DAN IN ČAS - Pred kratkim smo pisali, da je v Kočevju več prireditev ali sestankov na isti dan in uro, ter predlagali, naj bi pri občinski skupščini nekdo vodil o vsem tem evidenco ter svetoval organizatoijem, da se prireditve in sestanki ne bi prekrivali. Pa ni zaleglo. Tako je bil za minuli četrtek sklican ob 17. uri e pi :oč( reš! OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA storila občinska skupščina, in Rib-ničanje bodo v Ideal centru (bivšem domu JLA) spet lahko gledali filme in prirejali predstave. ZA RIBNIŠKO OBVOZNICO -Tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se strinja, da je nujno potrebna ribniška obvozna cesta, saj sedanja ni primerna tudi zato, ker poteka prav mimo osnovne šole. Nova obvoznica, za katero pa denar še ni zagotovljen, bo potekala od Brega ob železniški progi do žele- zniške postaje in Melesa ter Hrovače. NAMESTO PEČI - V ITPP Rib- nica so že leta 1990 opustili proizvodnjo kiipersbusch peči, ki so do takrat proizvodnjo kotlov za ogrevanje, proizvodnjo gasilskih aparatov na prah (kot prvi v Sloveniji) ter izdelavo filtrov in predmetov iz nerjavečega materiala. Še naprej se ukvarjajo s tkanjem tkanin iz tanke žice in predelavo pločevine. ( Sevniški paberki) PODJETNIŠTVO IN LOKALNA SAMOUPRAVA - Zadnjič smo kar podrobno opisali, kaj se je zgodilo, da je odpadel strokovni posvet o lokalni samoupravi. Vodili naj bi ga vrhunski strokovnjaki iz Ljubljane, a je eden teh zadnji hip zbolel. Naslednji dan je gospod čudežno okreval, da je lahko službeno odpotoval v Švico. Iz sevniške občine pa te in še nekatere gospode po že opravljenih zborih za določitev referendumskih območij verjetno prihodnji teden v Novo mesto ne bo odšlo poslušat presenetljivo veliko število lokalnih funkcionarjev. Kotizacija za vsakega namreč znese 8.000 tolarjev! PROTI CENTRALIZMOM - Po besedah Franca Pernovška na boš-tanjskem zboru krajanov “se borimo proti državnim in lokalnim centralizmom.” Po njegovem ne bo težko preživeti niti majhnim občinam, če bodo imele dobre gospodarje. Demokracija se po Pernovškovih besedah prične pri lokalni samoupravi. Franc Novšak pa je protestiral, ker jim je državni zbor podtaknil to kukavičje jajce. Spraševal je, čemu ta naglica, zakaj so poslanci sprejeli tak rokovnik. HUDA KRI - Bivši predsednik sveta KS Krmelj Zvone Hočevarje bil na krmeljskem zboru krajanov eden najbolj glasnih kritikov sevniške občine. Sevmčanom je očital, da bodo naredili telovadnico v pol leta, tudi z njihovim denarjem, in da se županja do Krmelja obnaša mačehovsko. Hočevarjev najbližji sosed, bivši republiški delegat Mirko Zupan, je vprašal soseda, zakaj se razburja, in mu svetoval, naj se pomiri. Spomnil je, dav Mirenski dolini nikakor ni uspelo dogovoriti se o eni šoli, in vprašal, kako se bodo šele zmenili za eno občino. • Stavimo, da sc bomo Žirinovske-mu zaradi oslarije, ki smo jo naredili, še debelo opravičevali. (Delavska enotnost) • Demagogija je najslabše, kar je možno v politiki. (Smole) zbor volilcev, ob 17.30 je M-KG sklical sestanke s stanovalci v Kidričevi (zaradi prodajalne mesa), ob 18. sjiet M-KG sestanek gibanja za razvoj Kočevske v “Janezu” in prav tako ob 18. uri je bilo za nameček v Muzeju še predavanje “Kako sem spoznala Kočevsko”. Pa se raztrgaj, če se mo- - Zakaj zeleni-ESS predlagajo, naj bo Kočevska narodni park, se pravi rezervat? - Kerje že od nekdaj znano, dajeta občina “rdeča ”, rdečekožci pa morajo živeti v rezervatu. (Ribniški zobotrebci! APARATURE SO ŽE - Predsednik KS Ribnica je že pripeljal aparature za predvajanje filmov. Zdaj je treba urediti le še dvorano, kar bo si °l n !c D zt si vi d< tc in ni n; sli m kr bi Pr di ka le lo Pi ni na pa ce ca M: Ne M: jz.i Mi M: Ti, toi nic Le -C je s Pr, izj iz] Lo Gi Br Novo v Brežicah OPRAVIČILO - Precej pozno, a vendar bolje kot nikoli, se moramo opravičiti Radiu Sevnica. V preveliki vnemi ob pisanju komentarja vojni za medije v Posavju smo zagrešili nepopravljivo napako. Zapisali smo, daje v regiji registriranih več radijskih postaj, vendar trenutno deluje le ena, to je Radio Posavje, studio Brežice. Seveda to ni in verjetno bo tudi vse manj res. V Posavju vztrajno deluje tudi majhna, a zelo živa radijska postaja Radio Sevnica. Nada, Branka ter vsi ostali sodelavci in poslušalci radia, bodite prizanesljivi! Morda ni daleč dan, ko bomo napako lahko popravili. Če bodo Brežičani še naprej tako nespametni pri ravnanju s svojo lokalno postajo, bomo kmalu lahko spet zapisali, da v Posavju oddaja samo en radio. Vaš, namreč. EN LONC - Dela na gradbišču bencinske črpalke v Dobovi so zastala in Dobovčani so spet od razbuijenja vsi penasti. Kaj se gre ta oblast? Pod zemljo so našli star pisker, pa že kličejo na pomoč arheologe, da se bo ja spet v nedogled zavlekla gradnja težko pričakovane črpalke. Če bi šlo res samo za “en Ione ’, bi ga Dobovčani dobili v trajno last (romal bi na občinsko deponijo), tako pa bo kot bronasta skodelica z ročko končal v kakšnem muzeju. VITEZI - Branko Vodušek, eden izmed pomembnejših udov Gra-diščansko-panonskega reda vitezov vina (pravijo si tudi vinski bratje, a se to ne sliši preveč imenitno, saj imamo takih bratcev po Sloveniji že preveč), je bil zelo vzhičen nad ustoličenjem njegove lastne osebe za vinskega sodnika. Celo tako zelo, da je povsem pozabil na svojo nalogo, ki naj bi jo opravljal kot tiskovni ataše viteške združbe. Ni sicer jasno, če srednjeveška pravila kaj govorijo o novi-narjih, a tudi če ne. Če jih je po nalogu svojih predpostavljenih že povabil na viteški zbor, bi lahko poskrbel zanje, kot je treba. Kaže, da novinar v bleščečem viteškem stanu hitro pozabi na svojo novinarsko usodo. [ Krške novice ZADETEK - Slovenska politika je z zakonom o lokalni samoupravi zadela v črno. Dosegla je osnovni cilj, ki si gaje zadala, da bi lažje vladala slovenskim ovčicam. Niso med sabo sprte samo krajevne skupnosti in vasi, prepirajo se posamezni deli vasi, krajam in celo elani družin. Še najbolj enotna skupina prebivalcev so v tem času dojenčki in morda tudi nekatere množice mlajših predšolskih otrok. “Z nami pa že ne bodo manipulirali!” so dejali in se raje igrali doma. Tam so vsaj dobili glavno vlogo. GRADIVO - Mag. Vlaj and comp. so pred kratkim iz Inštituta za geografijo potegnili študijo o oblikovanju mest na Slovenskem. Ob naključnem obisku pri strokovnjakih lokalne samouprave je krški župan Danilo Siter “vrgel uč” v gradivo in ga zgrožen zaprl. Ugotovil je namreč, da strokovnjaki v mesto Krško niso vključili nekaterih naselij, ki se ga že dolgo držijo. Opomnil je prisotne na (o, pa je zvedel, da strokovnjaki niso imeli časa_ podrobno proučiti malenkosti. Študija o mestih pa je le nastala in bo po vsej verjetnosti dobro služila državnemu zboru, ko bo risal meje občin. DOMEK - Delavci nekdanjega krškega Šopa so s svojim denarjem in brez tolarja kredita zgradili reprezentančno stavbo v Ljubljani, ki še danes dobro služi. Njena velika napaka je samo v tem, daje za sedež firme le malo preveč reprezentančen (steklo, atrijsko dvorišče, rožice) in je za povrh še v mestu. Po vsem tem ni prav nič čudno, da ljubljanska hiša ni naprodaj. Veijetno se po njej že željno Pasejo oči kakega ministrstva ali pa celo Sklada za razvoj samega. . ODRINJENI-Na Senovem so krajani najbolj kričali, kako na slabem da so bili v občini Krško, kako se je ves denar porabil v mestu, Senovčani pa so pri tem zobali le drobtinice. Razloge za tako stanje bodo morali poiskali najbrž kar doma, saj je znano, da so v občinski oblasti že lep čas največ moči imeli ravno gospodje, dosedanji tovariši, s Senovega. V času od 26. februarja do 10. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Marjana Resnik iz Veniš - Alena, Nevenka Zupanc iz Krškega - Špelo, Majda Gačnik iz Šutne - Aleša, Alojzija Žniderič iz Orešja - Tomaža, Milena Omerzel iz Pišec - Davida, Marina Novak-Rabzelj iz Krškega -Tina, Darja Jalovec s Creteža - Viktorijo, Vlasta Krapež iz Malih Vodenic - Simona, Jožica Jurečič iz Sel -Leo, Zvonka Jalovec iz Dolenje vasi ■ Gregorja, Tatjana Mlakar iz Gorenje vasi - Tjašo, Emina Mahmutovič iz Prijedora - Lariso, Fanika Andrejčič jz Jetrnega sela - Teo, Ana Radkovič iz Krškega - Špelo, Marta Župevc iz Lokev - Marjeto, Marija Župevc iz Gorice - Nino in Jožica Olovec iz Brloga - Igorja. Čestitamo! IZ NKŠIH OBČIN il.iiti IZ NKŠIH OBČIN KRŠKO - Od podjetja SOP, nekdaj ene izmed gonilnih sil krškega gospodarstva, je danes ostalo bore malo, nedavni razpis Sklada za razvoj o odprodaji proizvodnih sredstev v Krškem pa vzbuja dvome o tem, da se bo proizvodnja sploh ohranila. Rok za zbiranje kupcev je že potekel, vendar sc o njih uradno nič ne ve. Med delavci vlada velika negotovost in razburjenje, po Krškem pa krožijo govorice, da bo Sklad prodal imetje bivšega Šopa po delih ne glede na usodo delavcev in proizvodnje. Premoženje bivšega podjetja SOP -Oprema je pred dvema letoma vključno s posli in okrog 150 delavci vzel v najem SOP Novoline za dobo 10 let. Podjetje, njegov direktorje Dušan Plut, posluje z nihanji, vendar zagotavlja redno delo 110 delavcem v Krškem in 40 zaposlenim v inženirskemm biroju v Ljubljani. Izkoristilo je bogate izkušnje delavcev in v svetu poznano blagovno znamko ter obnovilo lep kos poslov. Ustvarilo si je dobro prodajno mrežo in ima do junija podpisanih za 1,5 milijona mark poslov ter napeljanih za naprej še za kaka 2 milijona. Podjetje naj bi tako v tem letu opravilo za 8,4 milijona mark poslov predvsem za Češko in Slovaško, Madžarsko, Hrvaško in še nekatere druge trge. Bojan Mikec, direktor proizvodne enote SOP Novoline v Krškem, meni, da bodo njihovi načrti in cilji padli v vodo, če bo Sklad sredstva podjetja razprodal. “Naše podjetje ni dobilo nobenega obvestila niti odpovedi najemne pogodbe, res pa je, da so nam ustno zapretili z odpovedjo. Sklad se je očitno odločil, da poravna dolgove upnikom SOP - Oprema v stečaju z odprodajo sredstev in stavbe v Krškem. Pri tem je zanimivo tudi to, da reprezentančna stavba v Ljubljani ni predmet prodaje,” pravi Mikec. ŠOP Novoline načrtuje nadaljevanje in povečevanje proizvodnje, širitev trgov in delno prenovo proizvodnih programov s pomočjo tujih partnerjev. Jim bo uspelo ali pa se bodo uresničile S PREDSTAVO DO DENARJA ZA UČILA SENOVO - Osnovna šola Senovo letos že drugič zapored organizira prireditev z naslovom “Za sodobnejšo šolo”, s katero bi si radi pomagali do bolje opremljene šole. Letos so pripravili igro in sicer priredbo Linhartove Županove Micke, ki jo bodo uprizorili to soboto, 19. marca, ob 19. uri v Domu XIV. divizije Senovo. Učitelji in učenci šole vabijo vse k ogledu. IZ STARIH SKRINJ ZDOLE - Potem ko so v začetku februarja na Zdolah pripravili prireditev “Pesmi našega kraja”, bodo danes ob 18. uri v mali dvorani doma Bena Zupančiča odprli razstavo “Iz skrinj naših mam”. Razstava bo na ogled tudi jutri od 10. do 20. ure in v soboto od 12. ure dalje. V soboto ob 18. uri bodo pripravili poseben program namenjen Zdolankam. KRAJANI PIŠEC SE PREBUJAJO PIŠECE - Iniciativni odbor Mednarodne delavnice za razvoj Pišec je v tem mesecu izdal prvo številko glasila “Pišece, tod smo mi doma”. Njihov namen je, da bi predramili in k akrivnemu sodelovanju pritegnili krajane. Pišece naj bi namreč postale prvi kraj v Sloveniji, ki bi ga uredili po avstrijskem vzorcu urejanja podeželja. Priprave na ta projekt vodi Biotehniška fakulteta iz Ljubljane v sodelovanju z Univerzo v Celovcu, slovensko vlado in občino Brežice. Mednarodna delavnica bo potekala od 25. do 30. junija letos. Bojan Mikec Kje in kdaj davčno napoved Informacije za Krčane, Brežičane in Sevničane Posavske izpostave Republiške uprave za javne prihodke bodo tudi letos omogočale oddajo davčnih napovedi za dohodnino po posameznih krajevnih skupnostih. Tako bodo to opravilo približale ljudem, hkrati pa jim lažje pomagale. Lansko leto je bilo po krajevnih skupnostih oddanih četrtino napovedi, letos jih pričakujejo okrog 40 odstotkov. Prednost takega terenskega delaje v neposrednih nasvetih občanom, saj kar polovica zavezancev potrebuje pri izpolnjevanju napovedi pomoč. V vseh treh občinah lahko občani oddajo napovedi na sedežu izpostave RUJP vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure in v sredo do 17. ure. Poleg tega bodo vrata davkarije od 23. do .31. marca odprta vse do 18. ure in v soboto, 26. marca, od 7. do 13. ure. Za tiste, ki bodo pošiljali po pošti, veljajo naslednji naslovi izpostav Republiške uprave za javne prihodke: Javni zavod Knjižnica Brežice objavlja na podlagi 20. člena Zakona o financiranju javne porabe (Ur. I. RS št. 48/90, 34/91,30/ 92 in 7/93) in določil Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS št. 28/93) ponovni javni razpis za izbiro najugodnejšega izvajalca za popravilo strehe na knjižnici v Brežicah 1. Investitor: Knjižnica Brežice, 68250 Brežice, Trg izgnancev 12b. 2. Predmet razpisa in orientacijska vrednost: - popravilo strehe in zamenjava žlebov ter montaža snego-branov. Orientacijska vrednost je 500.000,00 SIT. 3. Nadzor za vsa navedena dela. 4. Informacije (popis del in razpisni pogoji) lahko ponudniki dobijo pri direktorici Knjižnice Brežice, Trg izgnancev 12b, Brežice, vsak delovni dan od 9. do 15. ure. 5. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika: - cena za razpisana dela, - reference pri izvajanju takšnih ali podobnih del, - eventualne druge ugodnosti ponudnika. 6. Predvideni rok izvajanja del: dela se bodo izvajala v mesecu aprilu 1994. Interesenti morajo oddati ponudbe do 25.3.1994, in sicer do 10. ure, na naslov: Knjižnica Brežice, Trg izgnancev 12b, 68250 Brežice, kjer bo ob 12. uri v pisarni direktorice tudi odpiranje ponudb. Ponudbe morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako “Ne odpiraj - ponudba na javni razpis!” Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v 8 dneh po dnevu odpiranja ponudb. Knjižnica Brežice 7. 8. Izpostava Brežice, Trg izgnancev 17, 68250 Brežice; Izpostava Krško, Šoferska 1, 68270 Krško; Izpostava Sevnica, Glavni trg 19/a, 68290 Sevnica. Na ovojnico pripišite še NAPOVED DOHODNINE, in če se le da, pošljite pošiljko priporočeno, saj boste tako imeli dokaz, da ste napoved res oddali. OBČANI OBČINE BREŽICE bodo napovedi lahko prinesli tudi v staro šolo na Bizeljskem ter v prostore krajevnih skupnosti Cerklje ob Krki, Dobova in Velika Dolina. Tam se bodo lahko oglasili od 23. do 25. marca od 8. do 18. ure ter v soboto, 26. marca, od 8. do 13. ure. V KRŠKI OBČINI bo napovedi mogoče oddati na sedežih KS Senovo, Kostanjevica, Raka in Podbočje in sicer 24. in 25. marca od 8. do 18. ure ter v soboto, 26. marca, od 8. do 13. ure. ZAVEZANCI IZ SEVNIŠKE OBČINE bodo napovedi lahko oddali na sedežih krajevnih uradov na Bučki (22. in 24. marca med 7. in 18. uro), na Studencu (23. in 25. marca med 7. in 18. uro), v Krmelju (26. marca od 8. do 13. ure) ter v Tržišču in Šentjanžu (od 23. do 25. marca med 8. in 18. uro). Lit * • Bo od SOP-a ostala prazna hala? V Skladu za razvoj odločajo o usodi proizvodnje podjetja SOP Novoline v Krškem -Delavcem ne pripada 20 odst. delež - Razprodaja lastnine po delih? črne slutnje delavcev, da bodo ostali na cesti? Gre za 150 delavcev in ravno toliko delovnih mest in v bodoče morda še za več. Poleg tega gre že za vpeljano proizvodnjo in firmo, katere vrednost je ocenjena na 9 do 10 milijonov mark. Številke držijo, dokler podjetje obratuje, medtem ko bi prodaja samih strojev v Krškem po oceni Bojana Mikca prinesla zgolj 1,5 milijona mark. (Za primerjavo: stavba v Ljubljani naj bi bila vredna okrog 4 milijone mark.) Zakaj se Skladu tako mudi s prodajo po delih, brez obveznosti za ohrani- • Tudi podjetje SOP Novoline je oddalo vlogo za nakup sredstev in stavb, kijih ima sedaj v najemu ter smatra, da bi moralo imeti predkupno pravico. Zamišlja si mešani odkup, po katerem bi do 20 odst. lastnine s certifikati odkupili delavci, ostalo bi kupilo njihovo podjetje skupaj s tujim partnerjem. Skladje nazivni lastnik premoženja, zato samostojno razpolaga z njim in ne dopušča nobenega prenosa lastnine na delavce. Delavcem ne priznava nobenih pravic do deleža, saj v času prenosa lastnine na Sklad v podjetju ni bilo nobenega zaposlenega (stečaj). tev proizvodnje in delovnih mest? Ali ga res tako skrbijo poplačila upnikom, da želi na hitro priti do “keša”, kot njegovi predstavniki večkrat poudarjajo, ali gre pri vsej stvari za druge račune? Morda v zapletu ne bi smeli pozabiti tudi na nesoglasja med Skladom in vodstvom Novolina, ki so izbila na dan že v primeru Adrie Cara-van. B. DUŠIČ-GORNIK Rojevajo se v prepirih Koliko občin okoli Krškega in Brežic? - Za zdaj dve večji občini in okrog njiju kopica malih BREŽICE, KRŠKO - Kaj se je izcimilo v predreferendumski mrzlici v sedanjih občinah Brežice in Krško? V Krškem je temperatura narasla sredi tedna, ko se je pokazalo, da se občinsko vodstvo ne ravna po sprejetih sklepih in da delajo njegovi člani vsak po svoje. Zaradi hudih sporov med predsednikom IS Hermanom Kunejem ter županom Danilom Siterjem so sklicali izredno skupno sejo obeh organov. Krčane je začela grabiti panika, saj so mnenja na terenu napovedovala škodljivo drobljenje in, kar je najhujše, celo to, da se bo mesto Krško razdelilo na več občin: Leskovec, Krško, Videm. Če bi do tega res prišlo, bi se Krčani lahko obrisali pod nosom za mestno občino. Verjetno bi zapravili tudi skoraj že zagotovljeni status regijskega upravnega središča in s tem priložnost, da pridobijo sedeže številnih državnih ustavnov. Na izredni seji so spore zgladili in se dogovorili za enoten nastop, ki je, vse kaže tako, prinesel rezultate. Po stanju iz torka bo občina Krško imela 13 do 14 tisoč prebivalcev, sestavljale pa jo bodo sedanje krajevne skupnosti: Krško, Gora, Veliki Trn, Dolenja vas, Krško polje, Veliki Podlog in Podbočje. V Podbočju so imeli delne zbore po vaseh in se nato uskladili šele na skupnem zboru. V KS Leskovec so na dveh delnih zborih po vaseh izglasovali priključitev h krški občini, na ostalih dveh pa so se odločili za samostojno občino. Zaradi tega bodo konec naslednjega tedna ponovno razpravljali na skupnem zboru krajanov. KS Senuše se je odločila za pogojno priključitev h krški občini ali tudi k občini Leskovec, če bi se le-ta oblikovala. Do torka še ni bilo zborov v KS Rožno-Presladol (tu so težnje po priključitvi Krškemu), v Koprivni- • V brežiški občini je 19 krajevnih skupnosti imelo 28 zborov. Kaže, da bo občina Brežice štela okrog 12 tisoč prebivalcev in bo združevala naslednje KS: Brežice - mesto, Za-kot-Bukošek-Trnje, Šentlenart, Skopice, Krška vas, Kapele, Globoko, Pišece, Sromlje in morda še Pečice-Križe (krajani Križ so za Brežice, Pečičani za Artiče, zato bo potrebno usklajevanje). Samostojnih občin naj bi bilo poleg Brežic še sedem: Bizeljsko, Cerklje ob Krki, Dobova, Artiče, Čatež ob Savi (KS Čatež, Mrzlava vas in Velike Ma-lence), Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem. Med njimi bi imela le Dobova okrog 3.000 prebivalcev, vse ostale pa pod 2 tisoč. V KS Velika Dolina in Jesenice so bile tudi težnje po priključitvi občini Brežice, vendar so končno ostali vsak na svojem, snj bi jih od Brežic ločevala samostojna občina Čatež. ci (razgovori v svetu KS kažejo možnost priključitve Senovemu) in v Kostanjevici, kjer se bo najverjet-neje oblikovala samostojna občina. Samostojne občine naj bi torej bile: Krško, Kostanjevica, Senovo, Brestanica, Raka in morda tudi Leskovec. B. DUŠIČ-GORNIK OGENJ SEJE NAGLO ŠIRIL KRŠKO - 42-letni Alojz Ž. iz Za-meškega je 12. marca zakuril ogenj nad svojim vinogradom v Drenovcu. Ogenj se je kmalu začel zaradi vetra širiti po suhi travi navzgor proti sosednjim vinogradom. Zajel je vinograd Ivana Šolna, kjer je zgorela podrast. Iz Šolnovega vinograda se je ogenj razširil navzgor v sosednji vinograd, kjer je prav tako zgorela podrast. Ogenj se je širil naprej proti vikend hišam, ki so na vrhu hriba, oddaljene okrog 100 metrov, vendar so gasilci požar še pravočasno lokalizirali. • Ko sem bil pred 30 leti še birokrat v skupščini, sem zapisnike pisal na zalogo. Pa jih ni bilo nikoli treba popravljati. (Bučar) • Ekonomija je kruh, politika je topla voda. (Grafit) • Nikoli se ne vdam pred bojem. (Janša) • Čisto na dnu le še nismo, kajti še vedno se pogrezamo. (Jurič) • Človeštvo ni čreda živali, s katerimi smo dolžni sočustvovati. Človeštvo je klub, v katerega smo dolžni biti včlanjeni. (Chesterton) POPRA VUANJE KRIVIC ŽRTVAM VOJNE - Izgnanci zahtevajo priznan status in na njegovi osnovi zaščito tega odrinjenega dela prebivalcev, poleg tega pa vztrajajo, naj se od Nemčije takoj zahteva odškodnina. (Foto: B. D.-G.) Triintrideseti člen kot harmonika Javna tribuna ob zakonu o žrtvah vojne v Brežicah - Kategorije opredeljene, odškodnine pa še ne - Delež pri lastninjenju - Država naj izteija odškodnine od Nemčije BREŽICE - Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov je tokrat zadela aktualno temo, ki zelo zanima velik del posavskega prebivalstva. Sredi preteklega tedna je tako na javno tribuno o predlaganem zakonu o žrtvah vojne v Brežice povabila Janka Stuška, državnega sekretarja v ministrstvu za delo, družino in socialno politiko, ter vodjo poslanske skupine ZLSD Mirana Potrča. Tribuni se je odzvalo tudi kakih 30 občanov, v glavnem izgnancev in še nekaterih drugih žrtev vojne. “Pasivni udeleženci vojne kot žrtve doslej niso imeli urejenega statusnega vprašanja, niso bili razvrščeni v kategorije niti prešteti, kaj šele, da bi imeli predpisane kakšne bonitete. Novi zakon sicer uvaja nove kategorije žrtev vojnega nasilja (nemški mobiliziranci, izgnanci), vendar ne rešuje obsega, ravni in načina izplačevanja odškodnin. Za to bi morala poskrbeti dopolnitev zakona ali kak drugi zakon, na primer zakon o lastninskem preoblikovanju,” sta povedala gosta. Ob tem sta tudi opozorila, da pro- račun skopo odmerja denar za te namene, zato bo treba nadaljevati trde pogovore z naslednico nemškega rajha o odškodnini. Trenutno je odnos ZRN v glavnem diplomatsko odklonilen in se opira na trditev, da Nemčija ni bila vvojni s Slovenijo, kar je mogoče jemati zgolj za prefinjen izgovor. Vlado Deržič, predsednik upravnega odbora Društva izgnancev Slovenije, je predstavil doslej zbrane podatke o odškodninah in ugodnih posojilih, ki jih je doslej prejela Jugoslavija tudi na račun izgnancev. Društvo meni, da se je s tem denarjem povečala družbena lastnina, in zaradi tega predlaga, da se pri lastninjenju ustanovi poseben sklad za poplačilo vojne škode. Eden od bivših vojnih ujetnikov v Nemčiji je opozoril tudi na dolgoletno zapostavljenost te kategorije žrtev vojne. Sam kot 50 odstotni invalid dobiva odškodnino šele od leta 1965. Tudi se mu ne zdi prav, da je prej odškodnine izplačevala Jugoslavija, zdaj pa to počne Slovenija, in meni, da je odškodnine nujno izterjati od Nemčije. Stane Ilc iz Društva izgnancev je opozoril, da ne zahtevajo le odškodnin od naše države, ampak predlagajo, naj ona izterja od napadalcev, kar se da izterjati. “33, člen zakona je postal harmonika, število in kategorije žrtev vojne se širijo, vendar mislim, da bi morale biti zajete res tiste kategorije, ki jim doslej ni bilo nič priznano.” B. D.-G. V knjižnih hramih manj novih knjig Knjižnice kupujejo vse manj novih knjig in ne morejo zadovoljiti rastočih potreb obiskovalcev - Akcija Knjižnice Mirana Jarca “tolar za nakup novih knjig” m * ** Začasno so ustavili dela za črpalko Gradbišče v Dobovi BREŽICE - V restavratorski delavnici Posavskega muzeja v Brežicah so že imeli opravka s prvim predmetom, ki so ga našli ob gradbenih delih za bencinsko črpalko v Dobovi. Gradnja bo potekala na arheološko zanimivem območju, zato so dela konec februarja zastala. Občina predlaga investitorju Petrolu iz Ljubljane, da pred gradnjo plača še arheološko raziskavo terena, da bi rešili, kar se rešiti da. Sreča v nesreči je, da lokacijska dokumentacija zaradi pritožbe še ni bila pravnomočna in gradbeno dovoljenje še ne izdano. Dobov-čani se zdaj jezijo, ker se bo grad-nja že desetletje pričakovane črpalke zavlekla. Po neuradnih informacijah Petrol pristaja na dodatne stroške, zato ob primernem vremenu na območju gradbišča lahko kmalu pričakujemo arheologe. V bližini gradbišča so arheologi pred leti, ravno tako ob gradnji, naleteli na številna grobišča, od IHi Jože Lorber prazgodovinskih do slovanskih in rimljanskih. In še nekaj o prvi najdbi. Na fotografiji restavrator Jože Lorber drži skodelico z ročko, ki jo strokovno imenujejo korec. Posoda je bronasta in znotraj posrebrena ter obdelana s struženjem. Izhaja iz 3. ali 4. stoletja našega štetja. B. D.-G. Čc ste se včeraj znašli pred zaprtimi vrati knjižnice, denimo pred zelo obiskovano Knjižnico Mirana jarca v Novem mestu, in niste mogli priti do potrebnega strokovnega ali leposlovnega branja, ki ga potrebujete v izobraževalne ali kakšne druge namene, potem seje dogodilo, kar so knjižničarji slovenskih splošno izobraževalnih knjižnic napovedovali: protestno so zaprli vrata knjižnic, ker jim ministrstvo za kulturo do torka, 15. marca, ni nakazalo denarja za letošnji nakup knjižničnega gradiva. Splošnoizobraževalne knjižnice namreč letos niso dobile iz republiških virov niti tolaija za nakup knjižničnega gradiva in so tako pri nakupu knjig, revij, časopisov in drugega informacijskega gradiva v _celoti odvisne od denarja, ki ga do- • Denar za nakup novih kiy ig lahko podarite pri izposojevalnih pultih na vseh oddelkih Knjižnice Mirana Jarca ali nakažete na žiro račun 52100-603-30346, s pripisom: za nakup knjig. Prispevek lahko upoštevate za olajšavo pri obračunu dohodnine. bivajo iz občinskih virov; nekatere pa tudi tega še niso prejele. Tako se je še poslabšalo kritično stanje, v katerem so se knjižnice znašle lani zaradi za polovico zmanjšanih sredstev, ki jim po sprejetih knjižničnih standardih pripadajo iz proračuna. Posledice so lani občutili uporabniki knjižnic, saj pogosto niso mogli dobiti iskane knjige, časopisa, strokovne revije. Kot je povedal Janez Mežan, ravnatelj knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu, bi morali lani za nakup knjižničnega gradiva po veljavnih normativih prejeti 23.900.000 tolarjev, a dobili so 11 milijonov tolarjev, torej malo manj kot 40 odst. te vsote. Zato so do skrajnosti racionalizirali nakup ter so namesto 11.950 knjig dejansko kupili le 4.803 enot knjižničnega gradiva. “To pomeni, da nismo mog- li zadovoljivo postreči vseh uporabnikov. Teh pa ni malo: lani smo imeli 150.000 obiskov, izposodili pa smo 365.000 enot knjižničnega gradiva ter posredovali prek 20.000 različnih informacij. Vse to nas je vodilo, da smo se odločili za akcijo zbiranja tolaija za nakup novih knjig. Posameznike in podjetja, uporabnike in prijatelje naše knjižnice smo prisiljeni prositi, da prostovoljno darujejo nekaj denarja. Poudariti velja, daje sicer knjižnica za NASTOP TREH OKTETOV NOVO MESTO - V Domu kulture bo v soboto, 19. marca, ob 19.30 koncert, na katerem bodo ob domačem Dolenjskem oktetu kot gostje nastopili še pevci okteta iz Iške vasi in Zagorskega okteta. Vabljeni! AKVARELI N EDE ERCEG - V počastitev dneva žena so pretekli teden v metliškem Ganglovem razstavišču odprli prodajno razstavo akvarelov slikarke Nede Erceg iz Zagreba (na fotografiji prva z desne). O njej in njenih delih sta govorila predsednik skupščine občine Metlika Branko Matkovič ter umetnostna zgodovinarka Andreja Brancelj-Bednaršek, ki je poudarila, da se je Ercegova odločila prav za akvarele, ki zahtevajo veliko znanja in izkušenj. Ob otvoritvi razstave, ki bo odprta do 5. aprila, je nastopil še harmonikarski septet glasbene šole Črnomelj pod vodstvom Pavla Rizniča. (Foto: M.B.-J.) STROGO ZA OPNO IZ MIRNE PEČI - Igralska skupina KUD Mirna Peč velja poleg prečenske za eno plodovitejših na Dolenjskem, saj ji je doslej s svojimi igrami že mnogokrat uspelo na številnih odrih razveseliti občinstvo. Letos so pripravili burko v treh dejanjih “Strogo zaupno Gre za vohunsko zgodbo, ki se odvija v francoskem hotelu, kjer se srečajo francoski, ameriški in niški vohuni, zaradi česar pride do zmešnjave. Komedijo je režiral Jožef Matijevič, ki tudi igra, poleg njega [M še Jože Tomšič, Bogdan Krevs, Tone Cesar, Marija Mikec, Karol Zagorc, Marko Kupljenik, Polde Saje in Tone Kramar. Šepetalka je Slavka Kolenc, odrski mojster pa Franc Kocjan. (Foto: M.B.-J.) uporabnike popolnoma brezplačna, kar je povsem v skladu z Unescovimi standardi. Opravljamo namreč osnovno funkcijo izobraževanja in kulturnega opismenjevanja ljudi s posredovanjem knjige kot splošne dobrine vsem, ki to žele.” Akcija že teče in nekaj odziva med posamezniki je že bilo. Vendar os- novni problem s takimi akcijami ne bo rešen, morda le malerfkost ublažen. Za knjižnice bo treba poskrbeti drugače in pri tem so jasne tudi naloge občin, ustanoviteljic splošnih izobraževalnih knjižnic. Potreben denar bi morale zagotoviti s pritiskom na republiko ali pa ga zagotoviti iz kakšnih drugih virov. Da denar je, menijo v Knjižnici Mirana Jarca, kažejo primeri financiranja nekaterih kulturnih prireditev iz občinskega proračuna, in to prireditev, ki so daleč od tega, da bi bile temeljnega družbenega pomena, kot so splošnoizobraževalne knjižnice. M. MARKELJ SPIRITUALNA INDIJA V KRŠKEM - L marca je bil v Krškem koncert tradicionalne indijske devocijske glasbe, na katerem so izvajalci ponujali pomirjujoč učinek in notranji navdih s pomočjo bobna, ročnih činel in harmonija. Predstavili so se kot sluge prvega in edinega Boga - tiare Krishna, v preprostih oranžnih oblačilih, s svojo zavestjo kot načinom življenja na ravni nadčutnih spoznanj. Po predavanju iz zakladnice ved je Mišo - Mokšo Rupidas na željo obiskovalcev pojasnil svoje poglede na strogo vegetarijansko prehrano, nematerialno življenje, jogo, karmo in reinkarnacijo. Ce obiskovalci in gosti niso našli dosti skupnih točk, gre kriviti ambient, saj duhovne alternative prihajajo iz templja. (Damjana Krošelj) Straška godba je navdušila Langenhagen Izprosili tri dodatke STRAŽA - V ponedeljek, 7. marca, se je iz prijateljskega mesta Langenhagen vrnil Pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže. Orkester je gostoval v Langenhagnu od srede, 2. marca, do nedelje, 6. marca. Pozorno in prijazno sprejeti od uradnih predstavnikov mesta in gostoljubno povabljeni v domove Langenhagenčanov so godbeniki preživeli nekaj lepih in zanimivih dni. Na obisku v Hannovru so si ogledovali predvsem trgovine z muzikalijami, pozorni gostitelji sojih odpeljali tudi na ogled zanimivega starega mesta Cele. Najpomembnejša pa sta seveda bila dva načrtovana nastopa. Pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže je najprej nastopil v petek, 4. marca, na velikem mestnem sprejemu v počastitev 35-letnice mesta Langenhagen. Odličen nastop našega orkestra je navdušil več kot štiristo meščanov mesta Langenhagen in njihovih gostov iz drugih nemških mest ter iz Anglije in Poljske. V soboto zvečer je orkester pripravil celovečerni koncert. Navdušeno ploskanje občinstva, ki sije “priploskalo” kar tri dodatke k programu, je bilo potrditev zares dobrega nastopa in priznanje orkestru ter odličnemu dirigentu Miru Sajetu. S. V. Plemenita govorica in zvok papiija Razstava kolažev Karla Plemenitaša v Mali dvorani Dolenjskega muzeja - Na otvoritvi je glasbenik Vlado Jakša zaigral skladbe, nastale posebej za to razstavo NOVO MESTO - V petek, 11. marca, zvečer so ljubitelji likovne umetnosti in sploh kulturnih prireditev imeli lepo priložnost videti in prisluhniti dvema novima stvaritvama, kiju doslej niso videli in ne slišali kje drugje v Sloveniji. V mali dvorani Dolenjskega muzeja so namreč odprli razstavo kolažev Letni časi Karla Plemenitaša, otvoritev pa je pospremil glasbenik Vlado Jakša s svojim najnovejšim glasbenim delom Plemeniti zvok papiija, kije nastalo prav za to razstavo. V skladbi s štirimi deli (Iskanje oblike, Kozmični ritem, Kozmična spirala, Pomiritev časa in prostora) je glasbeni ustvarjalec med zvoki, kijih elektronsko obdeluje in vključuje v harmonije, uporabil tudi zvoke papirja, torej snovi, kije prevladujoči material Plemenitaševih kolažev. Grafik in keramik Karel Plemenitaš, po rodu iz Tržišča pri Rogaški Slatini, zdaj pa učitelj risanja in keramike na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, je veliko razstavljal doma in po svetu. Za Novo mesto pa je pripravil popolnoma novo razstavo, in sicer ciklus Letni časi, ki ga je v celoti ustvaril lani. Gre pa za likovne uresničitve zamisli, ki jih je nosil v sebi že zelo dolgo in je zanje poprej izdelal že veliko skic, kot je povedal v kratkem razgovoru. Dr. Milček Komelj, avtor spremnega zapisa v nekoliko nenavadno oblikovanem katalogu razstave, je na otvoritvi povedal, da gre za podobe, ki so, četudi naslovljene kot slike letnih časov, predvsem “nadvse zadržane podobe avtorjevega dojemanja in značaja: izbrano zadržane umirjenosti in kontemplacije, stroge želje po redu in vendar tudi igrive svobode, predvsem pa govorjenje skozi jasnino molka... Ponujajo nam neizbrisen vtis, krogotok, zajet v tako obzirnih odtenkih, da postaja v bistvu malone en sam letni čas, ki je hkrati spokojna JUTRI KONCERT Z RECITALOM Amaterski kulturi se slabo piše Kaj s kulturnimi domovi? RIBNICA - 2. marca je občinska skupščina Ribnica potrdila osnutek proračuna za leto 1994, ki naj bi ga z dopolnili sprejeli na eni izmed prihodnjih sej. Prav posebej bodejo v oči sredstva, namenjena kulturi, v višini 16.368.000 tolarjev. Če je to malo ali veliko, je vprašanje zase, bistven pa je znesek, ki je namenjen KČ (Miklovi hiši) v višini 14.497.000 tolarjev in znesek 1.871.000 tolaijev za vsa preostala društva in skupine, ki delujejo v občini. Znano je, da se je kultura osredotočila na občinsko središče, na Miklovo hišo, manj znano pa je, koliko ta center koristi drugim občanom. Leta in leta so ljudje posredno ali neposredno v obliki samoprispevkov vlagali denar v investicije, medtem, ko za domače domove skoraj nikoli ni bilo denarja. Propadanje domov - lep primer je kulturni dom v Loškem potoku - pa zadnja leta ne vidi nihče. Zopet je vse prepuščeno posameznim krajem ne glede na to, kdo bo s temi objekti v bodoče upravljal. A. KOSMERL KOČEVJE - Jutri, 18. marca, ob 19. uri bo v Šeškovem domu koncert vokalne skupine Cantate Domino in recital pesnika Toneta Kunntnerja. Prireditev, ki je posvečena letu družine, organizirajo Slovenska ženska zveza pri SKD in Mladi krščanski demokrati Kočevje. zima in nežna pomlad ter zamirajoča jesen in celo kot poletje ne bujna rast zelenja, marveč belina tišine in zenit lenobnega molka.” Razstava bo odprta do 6. aprila. M. MARKELJ Šola brez učil Za zastonjkarsko poučevanje y begunskem centru ni zanimanja ČRNOMELJ - Letos je v črnomaljskem zbirnem centru za begunce že drugo leto organizirana popolna osnovna šola za begunske otroke v centru in tiste, ki živijo pri družinah. Medtem ko je bilo lansko šolsko leto vpisanih 160 otrok, ob koncu leta pa jih je bilo 121, jih je letos le še 98. Število učencev se zmanjšuje zaradi vse manjšega števila beguncev v črnomaljski občini. Letos poučuje deset učiteljev beguncev ter dva tujca, ki to delo oprav-' ljata prostovoljno. Vendar so s primernim učiteljskim kadrom težave, ker med begunci ni dovolj učiteljev, domačih pa ni moč dobiti, saj delo v | begunski šoli ni plačano. Za I izobraževanje begunskih otrok skrbi-1 jo ministrstvo za šolstvo in šport ter humanitarne organizacije. Črnomaljska občina za te namene nima denarja. Zaradi tega ne čudi, da ima šola v glavnem zagotovljeno le osnovno opremo ter učbenike in zvezke, medtem ko učil nima. Triintrideset otrok iz tukajšnjega zbirnega centra se letos šola tudi na slovenskih srednjih šolah. Od teh so štirje v črnomaljski gimnaziji, 14 pav programu za oblikovalce kovin. Ti imajo status hospitantov, delno pa stroške poravnava minstrstvo za šolstvo in šport. Poseben oddelek za bolničarje v Novem mestu obiskujeta dve begunki, stroške pa plačujejo donatorju. V črnomaljskem Zavodu za izobraževanje in kulturo pa en begunec obiskuje program za gradbince, pet tečaj slovenščine ter eden nemščine. Zavod za izobraževanje in kulturo za njihovo šolanje ni dobil še! nobenih sredstev, iščejo pa donatoije LABOD ZA LABODJE JEZERO LJUBLJANA - Danes zvečer bodo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma izvedli balet P.I. Čajkovskega i L-abodje jezero v koreografiji Matjaža Fariča. Ža nas je zanimiva podrobnost, da bodo plesalci I. Stranič, G.1 Bogdanovski, M. Bučar, M. Kalar, S. Neškovič in M. Ribič nastopili v kostumih, ki jih je izdelala novomeška I tovarna Labod. INTERPRET IN USTVARJALEC -Novomeški rojak dr. Milček Komelj je na otvoritvi razstave v Dolenjskem muzeju podal svoja videnja ustvarjalnosti grafika Karla Plemenitaša (desno), kot se je izrazila v njegovem najnovejšem in obsežnem ciklusu kolažev Letni časi. (Foto: MiM) DARILO KRKINIH PEVCEV DVORU DVOR - V soboto zvečer je mešani pevski zbor Krke, tovarne zdravil, pel v dvorani kulturnega doma na Dvoru. Pod dirigentstvom prof. Sonje Čibej in korepetitorke prof. Vivine Gazvoda so tokrat zapeli 16 umetnih in ljudskih zborovskih pesmi, med katerimi je bilo tudi več novih. Ubrani nastop zbora, ki poje že 23 let, je znova potrdil, da so njegovi člani pojoči glasniki prodornega in poslovnega kot proizvodnega utripa enega izmed največjih dolenjskih podjetij. V okolju, kot je Krkino, tudi pesem njenih delavcev živi v odmevnem zvenu. - Približno 70 domačinov je navdušeno pozdravljalo pevce, ki so se na koncu zahvalili tudi prof. Možetu, svojemu nekdanjemu zborovodji, za pripravo obiska, dobrega koncerta in srečanja na Dvoru. Tg. in Hr I ti« Očarljivo steklo antičnih časov Razstava zadrskega muzeja v Brežicah - Steklo razkriva preteklost, ohranja skrivnosti ter preseneča z domiselnimi in privlačnimi oblikami - Kopije naprodaj BREŽICE - Do 29. marca bo v galeriji Posavskega muzeja Brežice na ogled razstava antičnega stekla iz Argyrunta, antičnega mesta, kije bilo ustanovljeno pred 2 tisoč leti. Danes na tem mestu 40 km severno od Zadra leži turistični kraj Stari Grad. Razstavo steklenih posod, ki sojih našli pri raziskovanju argyruntske nekropole (pokopališča), je pripravil zadrski muzej, ki ima shranjenih več kot 3 tisoč primerkov steklenih izdelkov iz tega obdobja. nje v Sloveniji po svoje prispevalo J utrjevanju kulturnih vezi me** državama. B. D.-Č V Brežicah gostuje le 145 unikatnih krhkih, a vendar povsem ohranjenih steklenih posod, ki so povečini pihane brez kalupa. Pričajo o značilnih oblikah rimskega stekla, ki so spremljale takratnega človeka v njegovem vsakdanjem življenju. Ponavadi so bili to uporabni gospodinjski predmeti, včasih pa tudi za shranjevanje kozmetike in zdravilnih preparatov. Steklo je bilo nepogrešljivo tudi pri posmrtnih obredih. V steklene žare so shranjevali pepel pokojnikov, iz posebnh cevastih stekleničk pa so na goreče grmade zlivali dišave, da bi omilili smrad. Posode, podobne žaram so uporabljali tudi v posvetne namene -za pripravljanje kisle zelenjave in ozimnice. Avtor razstave pravi, da so očarljivi stekleni izdelki pomagali odkriti dos- lej nepoznane trgovske poti antične Dalmacije z malodane vsemi deli rimskega cesarstva. Poleg uvoženih primerkov stekla hranijo tudi take, ki pričajo, da so obstajale tudi lokalne steklarske delavnice. Čeprav o tedanjih časih marsičesa ne vemo, se je “nespremenljiva lepota ter domiselnost in privlačnost oblik” ohranila in si jo lahko tudi danes ogledamo. Še več. Kopije teh steklenih umetnij obrti je moč tudi kupiti tudi ob tokratni razstavi v Posavskemm muzeju. Razstavo so prvič pripravili pred osmimi leti in je od takrat prepotovala Hrvaško in Slovenijo ter gostovala tudi na Madžarskem in v Švici. Ravnatelj zadrskega arheološkega muzeja prof. Miro Jurič je v spremni besedi ob otvoritvi razstave zapisal tudi upanje, da bo ponovno gostova- STARA ZNANCA - Duet, ki ga sestat ljata zakonca Elizabeta in Drag1 Križanič iz Brežic, je stalni gost na dobnih večerih, kakršen je bil preteki* 11' sredo, ko so odprli razstavo Antiča* steklo iz Aigyrunta. Tudi sama sta s\Kf jevrstna vez med dvema narodo/nti Čeprav že dolga leta poučujeta in u$ valjata na glasbenem področju v Slovfi j ni ji, so njune korenine na Hrvaškem & I zato še toliko bolj tenkočutno zapojem čudovite ljudske pesmi svojih kraje* (Foto: B. D.-G.) I a »' e, I I 5a ia SO l v I Ti M >1-1 za Policisti so našli vseh šest slik Prejšnji teden so posavski policisti pri hišni preiskavi v Dobovi našli slike, ki so bile 8. novembra lani ukradene iz brežiškega muzeja, vredne okrog 600 tisoč mark KRŠKO - Brežiški policisti in krški kriminalisti so tako rekoč tik pred dvanajsto preprečili, da bi šest nabožnih slik iz druge polovice 18. st., ki so jih neznanci ukradli 8. novembra lani iz brežiškega muzeja, za vedno izginilo iz naših krajev nekam v tujino. Takoj po vlomu so na območju Posavja pričeli s poizvedovanje in 9. marca so na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika Temeljnega sodišča v Novem mestu opravili preiskavo v hiši hrvaškega državljana v Dobovi, ki jo imata v najemu domačina Bojan L. in Jovan M. Pri njima so našli vseh šest ukradenih slik, vrednih okrog 600.000 nemških mark, in še nekatere druge stvari, ki so bile ukradene drugod. Oba domačina in še štiri posameznike, ki so se prišli pozanimat za nakup slik, so predali novomeškemu preiskovalnemu sodniku. 'i-1 ODPELJAL KAMEN - 30-letni Z. sr, S. iz Metlike je osumljen, da je 10. marca odpeljal kamen, ki gaje imel A. M. iz Svržakov pripravljenega ob cesti Drašiči - Metlika pripravljen za odvoz. Lastnika je oškodoval za 30 tisočakov. VLOMIL V VIKENDA - V času od 8. do 9. marca je neznan storilec v Kavčah vlomil v vikend C. Z. in S. K., oba iz Gabrja, vendar ni odnesel ničesar. Z vlomom je v vsakem vikendu povzročil za 50 tisočakov škode. OB GORSKO KOLO - V času od 7. do 10. marca je neznanec iz blokovske kleti v Seidlovi ulici v Novem mestu Ukradel zaklenjeno gorsko kolo. Storilec je lastnico E. B. oškodoval za okrog tai 35.000 tolarjev. o-! VLOMIL V GOSTILNO - 32-letni za J. B. iz Gabrja je osumljen, da je 10. e-1 marca vlomil v gostinski lokal v Gabrju in ukradel alkoholno pijačo in cigarete. Lastnika M. K. iz Gabija je oškodoval za 10 tisočakov. UKRADEL KOKOŠI - V času od 8. do 9. marca je nepridiprav na Kalu vlomil v kokošnjak, last S. P., in ukradel 5 kokoši. S tem je povzročilza 7 tisočakov škode. ZOPET VLOM V BIFE STOP - V času od 8. do 9. marca je neznan storilec vlomil v prikolico bifeja Stop, ki stoji °b magistralni cesti na Medvedjeku, ter ga 1 ukradel cigarete in žgano pijačo. Last-»ža j niku Z. Č. iz Grosupljega je povzročil >b- . za 40 tisočakov škode. G. OB AVTORADIO -13. marca po-, S. I poldne je neznanec vlomil v osebni avto- to, ki ga je imel M. Š. iz Ljubljane ika I parkiranega ob lokalni cesti Črnomelj I ■ Stražnji Vrh, ter ukradel avtoradio s kasetofonom. Storilec je lastnika oškodoval za okrog 25 tisočakov. POTEM ODNESEL KAVO - V Času od 6. do 11. marca je nepridiprav ua Ratju vlomil v vikend ter odnesel kavo. Lastniku C. M. iz Ljubljane je z vlomom povzročil za 8 tisočakov škode. UKRADENO KOLO JE SKRIL -L. B. iz Dobruške vasi je osumljen, da je 12. marca okrog 14. ure ob lokalni j testi v Tomažji vasi ukradel žensko kolo | m ga doma skril. Lastnico A. K. iz Hrvaškega Broda je oškodoval za 10 tisočakov. UKRADEL LE KOS SLANINE - V času od 10. do 12. marca je neznan sto-filec v Zapudju vlomil v zidanico ter | Ukradel kos slanine in lastniku M. Š. iz Hragatuša povzročil za okoli 24 tisočakov škode. V noči od 7. na 8. november so bile iz razstavnih prostorov Posavskega muzeja v Brežicah ukradene; oljni sliki Kristus med sv. Kozmom in Damjanom in Imaculata med sv. Osvaldom in sv. Frančiškom Ksaverijem, obe je naslikal Mihael Reimvald, ter slike neznanih avtorjev s tematiko: Marijino oznanjenje - Marija ob bral- ROPARJA S KOLI NAD LASTNIKA KRŠKO - Dva neznana storilca sta prišla do stanovanjske hiše 62-letnega Alojza Š. na Cesti bratov Zorko v Krškem in z orodjem vlomila zunanja vra- .,...___________strgala tudi sprej, s katerim ju je poskušal poškropiti, in ga poškropila po obrazu. Med pretepanjem sta od njega zahtevala denar in marke. Alojz jima je izročil denarnico, v kateri je imel 500 nemških mark, 4.000 tolaijev in 40 ACS. Storilca sta mu grozila tudi s pištolo. Po glavi sta mu povzročila več ran. Alojza so odpeljali v zdravstveni dom in potem v novomeško bolnišnico. PRETEP NA DOBU DOB - 45-letni S. K., ki trenutno Prestaja zaporno kazen, je 12. marca v KPD Dob v orodjarni med prepirom močno udaril 44-letnega J. A., prav tako prestaja zaporno kazen, 'U ga hudo poškodoval. r P0 DOLENJSKI DEŽELI • Pomladanska dela na polju so se na veliko pričela, zato ne čudi, da je prav v tem času izpod senika A. N. v Gornjih Lo-kvicah neznano kam izginil plug, vreden 45 tisočakov. Kdo namerava orati z njim, policisti še niso odkrili. • Res, da se je podnebje ohladilo, vendar starejši ljudje vedo povedati, da je to le še prezgodaj in da bomo še čutili mraz, pred katerim se verjetno hoče zavarovati neznanec, ki je v Nestoplji vasi iz drvarnice ukradel okrog 3 kubične metre drv. Lastnico M. D. je oškodoval za okrog 10 tisočakov. • Nepridiprav, ki je vlamljal v vikende v Gabrju, je bil le žejen, saj iz njih ni odnesel ničesar drugega kot le pijačo. Kljub temu pa je lastnikom />ovzročil veliko škode. • Pred vhodom v trgovino Gallus v Črnomlju je imel lastnik N. B. montirano sireno, ki je nekoga očitno tako močno motila, da jo je odtrgal in s tem lastniku povzročil za 8 tisočakov škode. ilo* nit!** ).-C Vedel sem, da bom dobil službo Pogovor z mladim policistom Dejanom NOVO MESTO - Osmošolci so tik pred odločitvijo, za katero srednjo šolo se bodo odločili. Na novomeški UNZ ugotavljajo, da se z njihovega območja za poklic policista odloča veliko manj fantov kot pa drugod po Sloveniji, čeprav si želijo, da bi mednje prišlo čim več domačih fantov. Novomeščan Dejan Rozman je lani končal srednjo policijsko šolo v Tacnu, na novomeški policijski postaji pa je že opravil pripravništvo in dobil naziv nižji policist. “Za policijsko šolo sem se odločil, ker so me zelo zanimali prometniški motorji, poleg tega sem vedel, da bom po končani šoli zagotovo dobil službo, kar pa v današnjem času veliko pomeni,” pripoveduje. Starši so bili še posebej veseli, ker je imel tako rekoč zastonj šolanje, od internata pa do knjig, dobil pa je tudi obleko. Organiziran so imeli tudi avtobusni prevoz od šole a i JVk Dejan Rozman do novomeške avtobusne postaje, in še to s 30-odst. popustom. “Šola je bila zanimiva predvsem zaradi strokovnih predmetov, kot so streljanje, motoristi-ka, samoobramba, kjer so bivši policisti predavali med drugim tudi o svojih izkušnjah,” pravi Dejan. V štiriletni šoli je naredil izpit za motor in osebni avto, šolanje pa se šteje tudi v vojaški rok. Sicer pa pravi, da je v tem času, odkar je policist, ugotovil, da je velika razlika med tem, kar so govorile knjige, in dejansko prakso. Dejan pravi, daje zadovoljen z delom policista, saj je rad na terenu, prav tako pa rad dela tudi z ljudmi. nem pultu, Marijino oznanjenje -Nadangel Gabriel, Brezmadežna ter sv. Frančišek Ksaverij. Slike, ki so vredne okrog 600.000 nemških mark, so tatovi zaradi zvijanja tudi nekoliko poškodovali. USTANOVILI BODO ZDRUŽENJE SEVER NOVO MESTO - V Novem mestu bo 26. marca ob 16. uri v Domu kulture slovesnost, na kateri bodo delavci organov za notranje zadeve, ki so sodelovali v procesu osamosvajanja Slovenije, ustanovili združenje Sever. Prireditve se bo udeležilo 120 delegatov iz posameznih regionalnih odborov, ki bodo na skupščini med drugim sprejemali statut delovanja združenja. V ta namen bo ob 17. uri na Glavnem trgu igrala policijska godba, ob 19. uri pa bo otvoritev razstave v prostorih zavarovalnice Tilia, ob 20. uri pa bo sledila proslava v športni dvorani Marof. Na proslavo so vabljeni vsi delavci organov za notranje zadeve in ostali občani. OB NISSAN MICRO BREŽICE - Neznan storilec je ponoči od 11. na 12. marec s parkirnega prostora pred stanovanjskim blokom v Kregarjevi ulici v Brežicah na neznan način odpeljal osebni avto Nissan Micra, last 70-letne Štefke L. iz Ljubljane. S tem jo je oškodoval za 1.800.000 tolarjev. AVTOMOBIL JE OBRCAL STRANSKA VAS - 20-letni Z. H. iz Coklovce je osumljen kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. 8. marca je pred Stransko vasjo A. S. z Vinjega Vrha ustavil avto, ker so se na cesti pretepali in prepirali Romi. Z. H. je pritekel do avta in od A. S. zahteval, naj ga nekam odpelje, ker pa ga ta ni hotel odpeljati, je začel z nogo brcati po avtomobilu in mu povzročil za okrog 80.000 tolarjev škode. NEZNANEC ODNESEL MOTORNO ŽAGO VRH PRI BOŠTANJU - Neznanec je v času od 9. do 11. marca prišel do gospodarskega poslopja, last Jožeta R. iz Vrha pri Šoštanju. Odprl je garažo in iz nje ukradel motorno žago, ki je bila na zloženih deskah ter je bila vidna z lokalne ceste. NEPREVIDNI LASTNIKI VIKENDOV IN AVTOMOBILOV NOVO MESTO - Novomeški policisti so med vikendom na Trški gori opravljali poostren nadzor in ugotovili, da prihaja pogosto do tatvin, ker lastniki odhajajo v vinograde, predtem pa ne zaklenejo vikendov in pogosto v avtomobilih puščajo ključe, vrednejše predmete, denarnice, neizpolnjene čeke in kreditne kartice. Uprava za notranje zadeve iz Novega mesta opozarja ljudi, naj ne puščajo odklenjenih vikendov in vozil. POZOR, POVEČANA NEVARNOST PRED POŽARI! NOVO MESTO - Začela so se spomladanska dela in lastniki vinogradov in travnikov čistijo okolico, mnogi med njimi zažigajo tudi travnate površine. V preteklih letih so policisti zaradi nenadzorovanega požiganja obravnavali več požarov. Pri požarih je nastala večja škoda, ogroženi so bili gozdovi, beležijo pa tudi primere, ko so se zaradi tega hudo poškodovali ljudje. V dveh primerih sta osebi celo zgubili življenje. Uprava za notranje zadeve Novo mesto in medobčinski požarni inšpektor opozarjata, daje razglašena povečana nevarnost pred požiganjem, ki je po odloku prepovedano in so za to zagrožene visoke kazni. Direktor Posavskega muzeja v Brežicah Tomaž Teropšič se je policistom, ki so slike še pravočasno našli, iskreno zahvalil in povedal, da so v muzeju takoj po tatvini oddelek za umetnostno zgodovino zaprli, slike pa odpeljali na varno. Oddelek je še danes zaprt. V sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve, ki jim je svetovalo pri nakupu varnostnih naprav, pa so poskrbeli tudi za boljšo varnost muzeja. Policisti so bili z besedami bolj skromni, namesto njih je govorilo razstavljeno blago, ki so ga še pravi čas iztrgali prekupčevalski verigi; verjetno tako uspešne akcije niso pričakovali. Poleg slik so pri najemnikih našli tudi dva igralna avtomata, ukradena v Bijou baru v Brežicah 26. februarja letos, potem dva računalnika z monitorjema in tastaturama, ki sta bila ukradena v brežiškem Zavodu za zaposlovanje 8. marca, vredna okrog 300.000 tolarjev, stroj za izdelovanje ključev z neizdelanimi ključi, ki je bil ukraden prav tako 8. marca v trgovini s čevlji Marjana Retlja iz Brežic, vreden okrog 145.000 tolarjev. O tem, kdo je slike kradel in ali je bilo pri ovadenih le začasno skladišče, bo potrebno počakati na ugotovitev sodišča. Za zdaj je najpomembnejše to, da so oljna platna velike vrednosti zopet v pravih rokah. J. DORNIŽ Veliko voznikov je imelo v krvi preveč alkohola Akcijo bodo policisti ponovili v petek, 18. marca NOVO MESTO - V soboto, 12. marca, med 20 in 2. uro so policisti na območju novomeške UNZ izvedli prometno akcijo, v kateri je bil poudarek predvsem na kontroli voznikov, če vozijo pod vplivom alkohola. Ustavili so 454 voznikov, z alkotestom so jih preizkusili 82 in od tega pri 40 voznikih ugotovili alkohol v krvi nad dovoljeno mejo. 14 voznikov je preizkus alkoholiziranosti odklonilo, za enega voznika pa je bil odrejen zdravniški pregled z odvzemom krvi. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je bilo 45 voznikom odvzeto vozniško dovoljenje. Med prometno akcijo pa so policisti ugotovili tudi druge prekrške s področja prometa. Zoper 26 voznikov bodo zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov napisali predlog sodniku za prekrške, 8 voznikov so kaznovali z denarno kaznijo, 17-im so izdali plačilni nalog in 16 voznikov je bilo zaradi lažjih kršitev le opozorjenih, enega voznika pa so zaradi kršitve javnega reda in miru pridržali do iztreznitve. Ker so v sobotni akciji policisti ugotovili, da veliko voznikov vozi pod vplivom alkohola, bodo prometno akcijo ponovili v petek, 18. marca, med 20. in 2. uro. ZADOVOLJNI POLICISTI IN DIREKTOR BREŽIŠKEGA MUZEJA -Prejšnji četrtek so na krški UNZ sklicali tiskovno konferenco, kjer so novinarjem povedali, kaj vse so prejšnji dan našli pri hišni preiskavi v Dobovi. Direktor muzeja Tomaž Teropšič (v sredi) se je policistom najlepše zahvalil, saj je muzej dobil nazaj vsa ukradena platna. Na fotografiji sta še; na levi strani Ivan Urek, vodja operative na UKS UNZ Krško, in na desni komandir brežiške policijske postaje Ivan Ploh. (Foto: J. Dorniž) Kočevska stanpota UKRADLI BOGA - Iz Strug so 8. marca obvestili policijsko postajo v Kočevju, da jim je ponoči neznan storilec ukradel v vasi Tržič s križa boga. Škoda še ni ugotovljena, ker gre po izjavi domačinov za prek 100 let star križ. Policisti ljubitelja starih nabožnih likov še iščejo. DVE NESREČI PRI DELU - V kočevskem podjetju LIK sta se 9. marca zgodili kar dve nesreči pri delu. Najprej je okoli 11. ure delavki pri krožni žagi les potegnilo desno roko tako nesrečno, da ji je žaga odrezala sredinec, poškodovala pa prstanec in mezinec. Popoldne okoli 16.30 pa se je delavcu, ki je delal z rezkarjem, razletel izdelek, levico mu je potegnilo pod stroj in mu raztrgalo 4 prste. Oba so odpeljali v ljubljansko bolnišnico, v urgentni blok UKC. VLOM V KIOSK - V noči iz 8. na 9. marec je bilo vlomljeno v kiosk na Roški cesti. Neznani vlomilec je zra-bil steklo, nato prišel v notranjost in ukradel lastniku M. R. več živil in radiokasetofon. Policisti so vlomilcu že na sledi. SEZONA POŽAROV - Policisti opozarjajo, daje potrebno biti previden pri pomladanskem požiganju trav, posebno še na kipi, se pravi na območju bivšega rudnika. ODNESEL BREZ PLAČILA TREBNJE - Mladoletnik iz Radne vasi je osumljen, da je februarja in marca v Dolenjkini trgovini v Trebnjem ukradel več žarnic, telefon, 3 radiokasetofone, električni zvonec ter uro budilko. Omenjeno trgovino je oškodoval za več kot 24.000 tolarjev. PRI MOLŽI SEJE SMRTNO PONESREČIL KRŠKO -11. marca seje okrog 18. ure smrtno ponesrečil pri molži z molznim strojem 36-letni Franc A. iz Veniš. Zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi preboja elektrike. Molzni stroj, ki ga poganja manjši električni motor, so kriminalisti odnesli s sabo na preiskavo. NAŠEL BOMBO LOČE -13. marca popoldan je Jože D. iz Loč pri kopanju mivke v stari strugi reke Save izven naselja pri deponiji smeti našel neeksplodirano ročno bombo, ki najverjetneje izvira iz druge svetovne vojne. Na kraj je odšla patrulja s pirotehnikom. Ker je bila ročna bomba dalj časa zakopana v zemlji, je bila že močno načeta, zaradi tega ni bilo mogoče ugotoviti porekla in tipa bombe. Bombo je prevzel pirotehnik in poskrbel za uničenje. Fanta pretepel in ga privezal Na novomeškem temeljnem sodišču seje v ponedeljek zagovaijal 42-letni Milan Badovinac iz Stopič, kije pred skoraj dvema letoma doma pretepel 18-letnega Mitja Zupana NOVO MESTO - Avgusta predlani je 42-letni Milan Badovinac iz Stopič hudo pretepel takrat 18-letnega Mitja Zupana z Drske, ki seje oglasil pri njegovi hčerki. V ponedeljek je bila glede tega na novomeškem temeljnem sodišču sodna obravnava. Senat je ugotovil, daje bil Milan Badovinac kriv in mu prisodil za hude poškodbe in odvzem prostosti, ko je fanta delno privezal za ograjo, enotno kazen 8 mesecev zapora. Obtoženi celotnega poteka dejanja pred sodiščen ni navajal, povedal je, da vstraja pri tistem, kar je že povedal pred preiskovalnim sodnikom, dodal pa je še, daje bila takrat hčerka na praksi v Zdravilišču v Dolenjskih Toplicah. Sedaj že pokojni direktor Plut ga je poklical in povedal, da je hčerka pri delu popustila prav takrat, ko se je začela sestajati z Zupanom, tako daje večkrat ni bilo domov, prespala je pri sorodnikih. Povedal je še, da je bila večkrat bleda in da so bili zaskrbljeni zanjo, vendar ji niso prepovedali, da bi hodila z njim. Mitja Županje povedal, daje prišel tistega usodnega večera povsem slučajno v Stopiče. Skupaj s kolegom se je pripeljal s kolesom in se ustavil v gostilni Pri Anki. Kolegica je poklicala Mileno, in ko sta se pogovaija-la, gaje od zadaj zagrabil njen oče, ga začel tepsti in ga vrgel po nasipu, potem ga je z glavo večkrat tako močno udaril ob kontejner, da mu je poškodoval lobanjo. Nakar je vzel vrv od kosilnice ali nečesa podobnega, mu jo zavezal za vrat in ga vlekel v svojo hišo. Po telefonu je klical nekega znanca; tudi Mitji je dovolil, da pokliče, vendar ga je opozoril, naj pazi, kaj bo govoril, če ne, ga bo ubil. Policista, ki ga je Mitja poklical po telefonu, ni dobil, dežurnemu pa se ni upal povedati, kaj se z njim dogaja. Potem ga je Badovinac vlekel v klet, od tam pa ven, kjer ga je privezal za ograjo za parkirnim prostorom. Mitjo je vrv okrog vratu tiščala, daje komaj dihal. • Kar se miličnik nauči, to policaj zna. (Fridauer) Ta čas se je mimo pripeljal Mom-čilo Jovič, ki je rekel Badovincu, naj fanta pusti pri miru, vendar ga je ta odslovil z besedami, da je to na njegovi zemlji in naj raje gre, da ne bo imel težav še on. To sta potrdila oba, Terezija in Momčilo Jovič, ki ju je mladina v gostilni Pri Anki prosila, naj posredujeta pri Badovincu, češ da tepe nekega fanta. Ko sta se pripel- jala tja, sta videla, da ima fant okrog vratu privezano vrv. Ker je Badovinac rekel, naj se odstranita, sta odšla in o tem obvestila policijo. Mitja je bil zaradi poškodb en teden v bolnišnici, še vedno pa ga boli koleno in ima močne glavobole. Odškodninski zahtevek bo uveljavljal v civilni pravdi. Senat je sicer sprejel Badovinčev zagovor, da je bil kot oče prizadet in zaskrbljen za svojo hčer, vendar to, kako je ravnal z Mitjo, ni opravičljivo, zato se je odločil za nepogojno enotno kazen 8 mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna. Kdo je kriv za pogin rakov? O IT O Analiza vzrokov pogina še ni dokončana - Inšpektor ukrepal v Tekstilni tovarni Juijevica RIBNICA - Pred tedni smo poročali, da je prišlo do pogina rakov jelševcev in ostalega vodnega življa v potoku pri Juijevici. Analiza poginulih rakov, ličink mladoletnic itd., ki jo opravlja Zavod za ribištvo Ljubljana, še ni dokončana. Je pa ukrepal že vodnogospodarski inšpektor, ki je izdal ureditveno odločbo, po kateri mora Tekstilna tovarna v Jurjeviči redno preiskovati kakovostno in količinsko spremembo svojih odpadnih voda. Za uporabo tehnološke vode, ki jo na črno odvzema iz Bistrice, mora zaprositi za dovoljenje pristojni upravni organ občinske skupščine Ribnica. Urediti pa mora tudi prostor za prestrezanje naftnih derivatov tako, da v primeru okvare rezervoaijev ne bo prišlo do onesnaženja okolja. Pred mesecem dni, 17. februar- ja, je Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto odvzel tudi vzorce odpadnih voda tovarne v Jurjeviči in ugotovil, da te vode niso primerne za izpust v naravni vodotok. Zato bo morala Tekstilna tovarna Jurjeviča opravljati enkrat na mesec preiskave svojih odpadnih voda. Hkrati bo z novo odločbo v tej tovarni omejena proizvodnja do te mere, da odpadne vode ne bodo prekomerno onesnaževale naravnega vodotoka. Medobčinski vodnogospodarski inšpektor Darij Kljun je povedal še, da sedanje analize niso ugotovile krivca za pogin rakov. Med “osumljenci” torej ni le Tekstilna tovarna v Jurjeviči, ampak je med njimi še meteorna kanalizacija, lahko je kakšen posameznik kaj strupenega zlil v kanalizacijo ali v potok itd. J. PRIMC Odlični metalci Uspeh dolenjskih atletov na zimskem prvenstvu v metih NOVO MESTO, BREŽICE -Na zimskem državnem prvenstvu metalcev na stadionu Bonfika v Kopru, so dolenjski atleti še enkrat dokazali, da so nekatere discipline povsem v njihovih rokah. Novomeščan Igor Primc je po daljšem času v metu diska spet presegel mejo 55 metrov (55,16 m) in premagal drugouvrščenega Janežiča za več kot 8 m. Igorjev izid je za ta čas izredno dober, z njim pa napoveduje, da bo letos poleti v nevarnosti tudi državni rekord. Tekmovanje v metu kladiva je minilo povsem v znaku Breži-čanov. Zmagal je Vladimir Kevo (59,26 m), ki spet tekmuje za domače društvo, na mesti za njim pa sta se uvrstila Podvinski in Gru-bič, medtem ko je bil mladi Novomeščan Gregor Rus, ki mnogo obeta, četrti. Atletinja novomeške Tilie, mlajša mladinka Katja Zupan je na prvenstvu osvojila dve medalji. V suvanju krogle je bila z 10,47 m tretja - za zmagovalko je zaostala le 23 cm - v metu kopja pa z 39,38 tn dolgim metom druga. Derbi Sevnici Sevniški rokometaši premagali Krško s 24:21 (12:12) Radi bi prvenstvo Kinološko društvo Novo mesto proslavlja 20-letnico obrnete na predsednika društva in inštruktorja Žarka Henigmana (tel. 65 042). DVA MED ŠTIRI NA KOMPASU NOVO MESTO - Na zadnjem Kompasovem turnirju za pokal čunga lunga so se mladi tenisači TK Novo mesto spet dobro odrezali. Matevž Kralj med dečki do 10. leta in Tomaž Budja med dečki do 12. leta sta sc uvrstila v polfinale, Tadej Pucelj pa v četrtfinale. Na državnem prvenstvu za dečke do 14. leta se je Blaž Turk po zmagi v 3. krogu kvalifikacij uvrstil na glavni turnir med 32 najboljših, Tomaž Kastelec je izpadel v 2. krogu in Primož Benda v prvem krogu kvalifikacij. Odvisni so od igre drugih Novomeščani zmagujejo, a so še vedno šesti - Interier izgubil tretjo tekmo s Satexom NOVO MESTO, KRŠKO - Košarkarji Novega mesta’92 so predzadnjo nedeljo doma premagali Agrohit iz Slivnice s 94:80 (50:38). Domačini so bili ves čas boljši, iz minute so povečevali prednost in sredi drugega polčasa vodili že z več kot 20 točkami razlike, gostje pa so se jim na koncu le nekoliko približali. Čeprav bo Agrohit prihodnjo sezono igral v prvi ligi, so Novomeščani še enkrat dokazali, da so boljši od večine ekip, ki bodo nepre-dovale v A 2 ligo. Žal pa sojih pokopali spodrsljaji v prvem delu prvenstva. V zadnjem krogu so se Novomeščani v Mariboru pomerili z Vando iz Starš, ki ima do sedaj eno samo zmago. V prvem polčasu je bila tekma še izenačena, v nadaljevanju pa sta se razigrala Bajc, kije dosegel 38 točk, in Petrov, ki je tekmo končal z 28 točkami. V soboto se bodo košarkarji Novega mesta 92 ob 20. uri doma pomerili s predzadnjo Radgono. Košarkarji krškega Interierja so po domači zmagi (94:93) na drugi tekmi kvalifikacij za uvrstitev v A 1 ligo tretjo tekmo s Satexom izgubili z 90:77 (48:39). Ker mora eno izmed moštev za uvrstitev v elitno skupino slovenske košarke doseči tri zmage, bo po vsej verjetnosti o pravem prvoligašu odločala šele peta tekma, razen če bi Interier včeraj izgubil tekmo na domačem igrišču. Tekma v Mariboru je bila vseskozi precej izenačena, domačini pa so ves čas imeli rahlo prednost. O zmagovalcu so odločile šele zadnje minute, ko je bil zaradi petih osebnih napak izključen Krajcar. Največ točk za Interier so dosegli: Bordelius (23, Krajcar (18), Leskovar (12), Lučev (10) in Popovič (10). V skupini druge lige, ki igra za uvrstitev od 11. do 20. mesta, je vodilni kočevski Snežnik doma premagal Slovenj Gradec s 100:72 (47:44), Brežice pa Celje z 81:69 (43:39). Brežice so trenutno 7. oziroma 17. na lestvici druge lige. ROKOMETNI PRETEP V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - Na tekmi druge rokometne lige med Črnomljem in ljubljanskim Krimom je 11 minut pred koncem srečanja po vodstvu domačih prišlo do pretepa, zaradi katerega je sodnik moral srečanje prekiniti. Med napadom gostov je eden izmed Krimovih rokometašev zadel vratarja Pluta v glavo in ga potem še udaril, Plut pa gaje odrinil, kar je trenerja gostov tako razjezilo, da je pretekel celo igrišče in Pluta udaril tako močno, da je padel v nezavest. Tedaj so s klopi planili tudi vsi ostali igralci obeh moštev in vse vmešali v pretep, na igrišče pa je prišlo tudi nekaj gledalcev, zaradi česar se lahko zgodi, da Črnomaljci letos ne bodo smeli več igrati v dvorani na Loki. Zmagovalca tekme bo naknadno odločila tekmovalna komisija rokometne zveze. Potapljači za čisto Krko Novomeški potapljači pripravljajo veliko ekološko akcijo - Ne smejo ostati osamljeni Poraza Pionirja in LIK Tilie Pionirje izgubil v Murski Soboti, LIK Tilia pa na Bledu - Doma bi moralo biti bolje - Novomeščanke so doma dobile prvo tekmo play outa in ohranile prednost NOVO MESTO, KOČEVJE - Obe dolenjski odbojkarski ekipi (Pionir in LIK Tilia), ki se borita za vstop med najboljša štiri ekipe v končnici prvenstva, sta prvo tekmo na tujem izgubili. O dolenjskih ekip so zmagale le odbojkarice Novega mesta, ki igrajo za uvrstitev od petega do desetega mesta. RADEČE - V posavskem derbiju vodilnih rokometnih moštev druge slovenske lige, ki si ga je v športni dvorani v Radečah ogledalo okoli 500 gledalcev, smo videli enakovreden boj kakovostno izenačenih moštev, v katerem pa so imeli več sreče Sevničani. Prva polovica prvega polčasa je minila ob minimalni prednosti domače ekipe, po spremenjeni obrambi pa so si Krčani priigrali prednost 2 zadetkov, a so jih Sevničani pred odmorom ujeli. Tudi večji del drugega polčasa sta bili ekipi izenačeni, ob koncu pa so Sevničani “pobegnili” za 4 gole. Zadnji krški napad je z zadetkom Kukavice zagotovil razliko treh zadetkov, kar prinaša Krčanom prednost, če bi si na koncu prvenstva delili prvo mesto s Sevničani. Pri Sevničanih sta bila najboljša strelca Vešiigaj (9) in Lupše (7), za Krčane pa je Vešiigaj dosegel kar 11 golov. Rokometaši Krškega so nastopili nekoliko oslabljeni - v ekipi sta manjkala dva igralca prve postave - posebej pa se je izkazal vratar David Imperl. JOŠKO ARH Novomeščani so tekmo z Vigrosom Pomurjem v Murski Soboti odlično začeli in dobili prvi niz s 15:11. Zmaga nad sicer na papirju boljšimi Pomurci ne bi bila veliko presenečenje, saj jih je Pionir na domačem igrišču gladko premagal že v rednem delu prvenstva. Verjetno so prav zaradi prepričanja, da bodo tudi prvo tekmo predigre play offa dobili, že v drugem nizu nekoliko popustili in dovolili Sobočanom, da prevzamejo igro v svoje roke. v Kako težko je v odbojki ponovno ujeti ritem, so Novomeščani že večkrat spoznali. Včasih lahko odloči že ena sama ponesrečena akcija in v dvoboju dveh enakovrednih ekip se lahko tehtnica hitro prevesi na nasprotno stran. Sobočani so drugi niz zlahka dobili z izidom 15:4 in tudi v tretjem, ki so ga dobili s 15:8, niso imeli večjih težav. Novomeščani so se v četrtem odločilnem nizu sicer ponovno “pobrali” in bili domačinom popolnoma enakovredni vse do izida 8:8, ko so Sobočani spet uveljavili svojo igro in zmagali s 15:10. Za Pionirjeve odbojkarje kljub porazu še ni nič izgubljenega. Jutri bodo ob 19.30 doma igrali drugo tekmo, in če bodo zmagali, se bodo v sredo, 23. mar- ca, z Vigrosom pomerili še tretjič. Motiva fantom ne manjka, zmaga na tretji tekmi pa bi jim prinesla nastop v enem izmed evropskih pokalov, kamor so se uvrstili tudi že lani. zmaga proti Novogoričankam in zmaga na tretji tekmi, ki jo bodo Novomeščanke igrale v sredo v Ljubljani proti Krimu, bi praktično že pomenili zanesljivo uvrstitev na najmanj 6. mesto in s tem uvrstitev v Al ligo. NOVO MESTO - Novomeški Klub za podvodne aktivnosti, ki smo ga pred leti poznali predvsem po uspehih na tekmovalnem področju, je zadnja leta svojo dejavnost usmeril predvsem na dve področji. Vsako leto pripravijo člani potapljaški tečaj, na katerem vzgojijo od 10 do 20 novih potapljačev, letos pa so si zastavili zelo obsežno nalogo. Lotili se bodo čiščenja struge reke Krke od izvira do izliva. Seveda je nemogoče, da bi delo opravili v enem letu, zato bodo začeli “pometati pred lastnim pragom” in najprej očistili del struge od Soteske do Otočca. Akcija naj ne bi bila le lokalnega pomena, saj so k sodelovanju povabili tudi potapljače iz vseh drugih slovenskih klubov, največ dela pa bo gotovo ostalo na njihovih plečih. Pri ekološki akciji “Krka izvir - izliv”, kakor so jo poimenovali novomeški potapljači, ne gre le za čiščenje struge reke Krke, temveč so nalogo zastavili bolj kompleksno. V prvi fazi bodo s pomočjo Rafting kluba Straža izdelali kataster onesnaženja struge in brežin reke Krke s trdimi odpadki. V tem delu akcije bodo sodelovali z ribiško družino, Dinosom in Komunalo, ki so bregove temeljito očistili že lani. V drugi fazi nameravajo izdelati kataster izpustov odplak, v tretji fazi pa bodo izdelali kataster prisotnosti živalskih in rastlinskih vrst v Krki. Naloga, ki so si jo zadal i potapljači, ni enostavna, zato želijo pritegniti k sodelovanju čim več društev in organizacij, ki jim ni vseeno, kakšna reka teče skozi naše kraje. V pripravi akcije že tri mesece sodeluje vrsta strokovnjakov. Poleg ribičev in raftarjev si obetajo do- Odbojkarice LIKTilie so prvo tekmo za uvrstitev v play off na Bledu izgubile s 3:0 (8, 7, 6). Borbene Blejke so z veliko željo do zmage prevladovale na celi tekmi, njihov trener pa je v ogenj lahko poslal tudi mlajše igralke, kar pa na končni izid ni imelo posebnega vpliva. Kočevke bodo igrale drugo tekmo v soboto na domačem igrišču, in če slučajno tokrat premagajo objektivno boljšo blejsko ekipo, bo tretje srečanje v sredo na Bledu. Gimpex prevzel splavaije Rafting klub Straža je dobil sponzorja - Letos imajo velike načrte doma in v evropski ligi Novomeščanke so ligo za uvrstitev od 5. do 6. mesta in uvrstitev v A2 ligo po pričakovanju začele z zmago nad Mislinjo s 3:0 (4,3, 5). Tekmo so odigrale zanesljivo in brez nihanj v igri, veliko slabše Mislinjčanke pa so se hitro predale. Trener Vernig kljub veliki premoči ekipe ni menjal igralk. V soboto ob 16. uri bodo Novomeščanke doma odigrale drugo tekmo play outa z novogoriškim HIT Casinojem, ki ima za njimi le dve točki zaostanka. Morebitna Zmaga Tilie na krosu Novomeščan Dragan in Sevničan Graojzdek posamična prvaka v krosu - Med ml. člani ekipno prva Tilia NOVO MESTO - Kinološko društvo Novo mesto letos praznuje 20-letnico obstoja, jubilej pa bi rado proslavilo z organizacijo državne razstave službenih in športnih psov, ki naj bi bila predvidoma maja. V društvo je včlanjenih prek 130 lastnikov čistokrvnih in tudi mešanih psov. Imajo dva inštruktorja, ki poleg organizacije tečajev skrbita tudi za svetovanje pri izbiri in nakupu mladičev in vzreji psov. Vsako leto organizirajo šolanje psov, ki ga končajo z izpiti. Šolanje delijo na dve stopnji tako imenovane male šole, kjer pse navadijo na prisotnost drugih psov ter na povodec z ovratnico, na A tečaju šolajo pse za spremljevalce, B tečaj pa predstavlja nadaljevanje začetega šolanja psov. Društvo dobro sodeluje tudi z veterinarjem dr. Igorjem Ostermanom, vsi, ki bi se radi vklučili v delo društva ali pa potrebujete le nasvet, se lahko NOVO MESTO - Na državnem prvenstvu v krosu, ki so ga prireditelji iz Slovenske Bistrice pripravili na zelo težki valoviti in razgibani progi, je atlet Tilie Robert Dragan z zmago med mlajšimi člani - tekli so 8 km - dokazal, da bo letos trd oreh za vse slovenske tekače na dolge proge. V kategoriji mlajših članov so atleti Tilie ponovili lanski uspeh, ko so osvojili naslov ekipnega državnega prvaka; Aljoša Počič je bil namreč 4. in Retelj 6. Verjetno je bil najbolj nesrečen med udeleženci prvenstva Novomeščan Kren, kije moral zaradi zloma golenice tekmovanje spremljati med gledalci. Vendar kljub njegovi odsotnosti Dole- njci med mladinci nismo ostali brez naslova državnega prvaka. Novomeščana je uspešno nadomestil Sevničan Grojzdek, ki si je z zmago zasluženo priboril nastop na svetovnem prvenstvu v krosu v Budimpešti. Tudi sicer je bilo dolenjsko zastopstvo na državnem prvenstvu zelo uspešno. Športnica Novega mesta Mateja Udovč je med članicami izgubila dvoboj z odlično Mariborčanko Heleno Javornik, a je z drugim mestom napovedala še eno uspešno sezono. Pri starejših mladincih je Grojzdkov uspeh dopolnil Novomeščan Kovač, ki je bil tretji. Pri mlajših mladincih je bil Tomič 4. in Ravbar 8., novomeško zastopstvo pa ekipno drugo. NOVO MESTO - Novomeško zasebno podjetje Gimpex, ki v Sloveniji zastopa Renault na področju gospodarskih vozil (avtobusi, kamioni), je v ponedeljek sklenilo sponzorsko pogodbo z vse uspešnejšim Straškim rafting klubom, ki bo letos nastopal pod njihovim imenom na desetih tekmah državnega pokala in štirih tekmah evrop-skege rafting lige ter na vseh ostalih tekmovanjih. Nastop v evropski ligi so si Stražani zaslužili s tretjim mestom v skupnem seštevku vseh tekem lanskega državnega pokala. Poleg ekshibicijskih tekem v Avsrtriji in na Češkem so se lani udeležili tudi italijanskega državnega prvenstva, kjer so v dveh disciplinah med 50 ekipami osvojili 4. in 5. mesto. Ravno na osnovi teh uvrstitev si letos obetajo uspešne nastope v evropski ligi. Straška ekipa se letos pripravlja pod vodstvom kondicijskega trenerja Slavka Malnarja, za tehnično izpopolnjevanje Stražanov pa skrbi znani veslač na divjih vodah Borut Javornik, udeleženec olimpijskih iger v Barceloni. Stražani bodo letošnjo tekmovalno sezono začeli kar na domačih vodah. 10. aprila bodo namreč pripravili 1. tek- mo državnega prvenstva na Krki med Zagradcem in Šmihelom, na tekmovanju pa naj bi poleg domačih moštev nastopilo tudi nekaj tujih posadk iz Avstrije, Češke, Italije in Hrvaške. Straški raftarji pa nimajo le tekmovalnih načrtov, temveč se bodo letos udeležili tudi večih ekoloških in turističnih akcij, saj sc kot športniki, ki so tesno povezani z našimi rekami in naravo, dobro zavedajo pomena čistega okolja. I. V. BOKSARJI ZACELI EKIPNO PRVENSTVO PORAZ AKRI POLA TREBNJE - Rokometaši trebanjskega Akripola so v 16. krogu druge slovenske lige v Kranju izgubili s Tap Inženiringom s 24:22. Ob polčasu so Trebanjci še vodili, a so v nadaljevanju popustili in prepustili zmago Gorenjcem. Tomaž Kotar, Andrej Strajnar in Roman Šavrič so za Trebnje dosegli po 6 zadetkov. V naslednjem krogu bodo doma igrali z Novo Gorico, ki spada med najslabša moštva lige, medtem ko so Trebanjci po kranjskem porazu četrti. HRAST BREZ PORAZA NOVO MESTO - Na prvi tekmi spomladanskega dela državne lige v squa-shu so igralci in igralke novomeškega Hrasta zanesljivo premagali ekipi Murske Sobote. Fantje so v postavi Klemen Gutman, Sebastijan Turk, Robi Kupec, Robert Zupan in Mitja Turk premagali Sobočane s 5:0, dekleta, ki so igrala v postavi Zorica Verbič, Tatjana Turnšek in Suzana Šoštarič, pa so Sobočanke premagale s 3:0. Novomeščanom se tako tudi letos obeta dobra uvrstitev v državni ligi, v naslednjem krogu pa se bodo v Ljubljani pomerili z ekipo Squa-sh land. ODDOLŽILI SO SE VESNI Gaj Kočevje nadaljuje začeto KOČEVJE, NOVO MESTO - Nogometaši Kočevskega Gaja so tudi v drugem krogu spomladanskega dela prvenstva nadaljevali v jeseni začeto delo. Tokrat so z 2:0 premagali Slavijo iz Vevč, moštvo, ki je v jeseni edino premagalo Kočevce. Povsem drugače je z Novomeščani, ki so v Čelju izgubili s tretjeuvrščenim Publikumom s 3:0, in ob zanje neugodnem razpletu ostalih tekem sedaj zaostajajo za štirinajstouvrščeno Mavrico že za 5 točk. NOVO MESTO - Namiznoteniški igralci novomeške Novotehne so v dvanajstem krogu prvenstva prve slovenske lige dosgli tretjo zmago v sezoni. V gosteh so s 4:3 premagali Vesno iz Zaloga, s katero so v jeseni tako nesrečno izgubili. Zmage za Novomeščane so prispevali: Horvat dve, Hribar eno in par Horvat - Hribar eno. Igralci Novotehne so si zaradi boljšega izhodišča v play outu prizadevali osvojiti vsaj 5 točk, kar pa jim ni uspelo, zato bodo morali za miren zaključek boja za obstanek premagati Ilirijo, s katero igrajo v naslednjem krogu, pred katerim pa bo zaradi nastopa reprezentance daljši odmor. Novomeščani so se v Celju predali že na začetku tekme. V prvem polčasu so skušali ubraniti svojo mrežo z igro v obrambi, kjer se je tudi tokrat izkazal kamerunski reprezentant Ntoko, vendar jim načrt ni uspel, saj je Pevnik že v 20. minuti po skupni akciji s Sešlarjem prvič zatresel novomeško mrežo. Ko so Novomeščani v drugem polčasu zaigrali bolj odprto, je z zadetkoma v 67. in 89. minuti Golubiča zapečatil usodo Krke Novoterma; ta ima po sedemnajstih odigranih tekmah še vedno le 5 točk, za predzadnjim Istra-gasom Jadranom zaostaja za 3 točke, od 14. mesta, ki še zagotavlja obstanek v prvi ligi, pa zaostaja že za 5 točk. V nedeljo ob 15. uri igrajo doma s sed-mouvrščenim Hitom Gorico. Po Muri in Publikumu je to prvo moštvo, s katerim bo v pomladanskem delu igrala Krka Novoterm in ni povsem pri vrhu prvenstvene lestvice. Glede na to, da so Goričani v nedeljo doma izgubili točko v tekmi s Primorjem, ki še vedno ni povsem rešeno izpada iz lige, bi se morali Novomeščani v nedeljo boriti vsaj za točko, ki bi lahko vsaj nekoliko povrnila upanje na obstanek. Kočevci, ki so jim nekateri po peripetijah ob izgubi glavnega sponzorja napovedovali razpad in črno prihodnost, tudi v spomladanskem delu nadaljujejo pot v prvo ligo. V nedeljo so se doma srečali s Slavijo, ki jih je jeseni edina premagala. Tokrat so se jim nogometaši Gaja oddolžili za jesenski poraz. Ves čas tekme so silovito napadali. Po dobri igri obeh moštev je z goloma Smajiča in Joliča - oba zadetka sta bila dosežena v drugem polčasu -Gaj zasluženo vknjižil obe točki. Poleg tega so imeli Vujičič, Jolič in Fartek še štiri zrele priložnosti za zadetek, ki pa jih niso izkoristili. V obrambi sc je tokrat nekoliko poznala odsotnost Raj-šlja, ki je moral počivati zaradi dveh rumenih kartonov, iz istega razloga pa bosta na eni izmed prihodnjih tekem ostala na klopi tudi Komočar in Jolič. V nedeljo bodo Kočevci gostovali pri osmouvrščenem Zagorju, kjer pričakujejo vsaj eno točko. bro sodelovanje tudi od novomeških srednjih šol, sekretariata za urejanje prostora in varovanje okolja, Slovenske potapljaške zveze, Komunale, tovarne zdravil Krka, nekaterih večjih onesnaževalcev in seveda vseh ostalih ekološko usmerjenih prebivalcev krajev ob Krki. Akcija bi morala biti zanimiva tudi za politične stranke, ki so v svojih predvolilnih programih rade poudarjale, da se zavzemajo za čisto okolje. Sedaj imajo lepo priložnost, da od besed preidejo k dejanjem. I. VIDMAR NOVO MESTO - Boksarji novomeškega telovadnega društva Partizan so se v soboto udeležili prvega od šestih turnirjev za ekipno državno prvenstvo. Močno oslabljeni - nastopil ni niti Canič, ki je poškodovan - so na Ptuju zbrali sedem točk. Edino posamično zmago je dosegel Tomaž Brine, ki je z 2:0 premagal Sarajevčana Bašoviča, ki temuje za Ljubljano. Na ekipnem državnem prvenstvu tekmuje 7 slovenskih klubov in vsi razen Novega mesta, ki edino nima ringa, bodo pripravili po en turnir. Za tekmovanje je Novomeške boksarje z enotnimi trenirkami opremila Mojca Resnik, lastnica tekstilne galanterije Urška. VLADKI NI USPELO BREŽICE - Brežiška atletinja Vlad- ka Lopatič na evropskem dvoranskem prvenstvu ni imela sreče. V predtekmovanju je imela veljaven le skok, dolg 618 cm, kar pa je bilo premalo za uvrstitev v finale. Slovenska državna rekorderka v skoku v daljino (635 cm) in sedme-robojuje tako zasedla 15. mesto med 18 tekmovalkami. Gaj je z zmago proti Slaviji še bližje uvrstitvi v prvo ligo - Krka Novoterm v Celju izgubila s 3:0 - Tekma z novogoriškim Hitom bo pokazala vrednost Krke Novoterma KIRN IN KOLENČEVA NOVO MESTO - Na 4. C turnirju i dolenjske regije v badmintonu je pri j moških zmagal Mitja Kirn nad Du l šanont Skerbišem, Urošem Kirmom iu Vojkom Antončičem, pri dekletih pa Aleša Kolenc nad Ireno Čarman in! Alenko Zakrajšek. Vsi so člani badmintonskega kluba TOM Mirna, v katerem vadijo poleg Mirenčanov tudi vsi boljši igralci iz Trebnjega in Novega mesta. Na 4. B turnirju v Trebnjem je bil Se-1 bastjan Hajnšek drugi, Mitja Kirm 13. do 16. in Sašo Cvelbar 17. do 20. V 4. krogu slovenske badmintonske lige je Tom II premagal Olimpijo IV s 5:1 in Tom III Rakek s 6:0. Kastelic tretji na “La Perli” Ekipni uspeh krkašev v Italiji NOVO MESTO - Člani mladinske vrsta kolesarskega društva Krka iz Novega mesta so minuli konec tedna nastopili na mednarodni dirki za veliko nagrado “La Perla” v Ramuscellu, kjer so nastopili najboljši mladi kolesarji Italije, Hrvaške in Slovenije, so Novomeščani dosegli imeniten ekipni uspeh. Zmagal je italijanski reprezentant Enrico Degano, Andrej Kastelic je bil tretji, Martin Derganc sedmi in Robert Gašperin osmi, vsi pa so na cilj pripeljali v času zmagovalca. Za 98 km dolgo dirko so najboljši kolesarji potrebovali 2 uri in 26 minut, njihova povprečna hitrost pa je bila 41 km na uro. Novomeščani so bili edini, ki so imeli med prvo deseterico kar tri kolesarje, in so osvojili ekipno drugo mesto za Cane-vo, katere član je bil tudi zmagovalec Degano. LOKOSTRELCI ZA CAMO POKAL NOVO MESTO - Lokostrelski klub Novo mesto in Društvo ljubiteljev lova z lokom bosta v soboto na Bazi 20 pripravila mednarodno lokostrelsko tekmovanje za Camo pokal. Tekma v Kočevskem Rogu je druga v seriji desetih tekmovanj za Camo pokal, tokrat pa se bodo lokostrelci pomerili v strel- !____»_!J!___•_I__>t;_»o. j janju na tridimenzionalne živalske ta rče. Nastopilo bo blizu 100 tekmovalcev' iz Slovenije in tujine, med njimi tudi člani navomeškega kluba in društva-Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri, ob 16. uri pa bo razglasitev rezultatov. Poražena oba prvoligaša V zadnjem krogu sta Kočevje in Ribnica izgubila v gosteh Zanimanje za obisk nogometnih tekem v kočevskem športnem parku Gaj se je ob uspešnem nadaljevanju sezone še povečalo, zato v klubskih prostorih v Kočevju in v kava baru Riba v Ribnici še prodajajo sezonske vstopnice. RIBNICA, KOČEVJE - Medtem ko so rokometaši Ribnice v predzadnjcn] krogu na izredno izenačeni in negotovi tekmi doma premagali Dravo s 25:2) (12:10), so zadnjo soboto v Škofji Loki izgubili s Šcširjem s 24:18 (9:7). Tekma je bila bolj ali manj izenačena vse do zadnjih desetih minut, ko so domačin! zaigrali izredno odločno in tekmo, ki oj odločala o ničemer, saj so Škofjeločaid praktično že izpadli, Ribničani pa so le mesto pred njimi, a so si obstanek že zagotovili, dobili s 6 zadetki razlike-Najuspešnejši strelci za Ribničane se bili Lesar (4 zadetki), Škašcr (4), Dokič (3) in Marolt (3). V soboto bodo gostovali pri Goldstaru. Kočevke, ki so se v svoji ekipi že pred dvema tednoma dokončno odpovedale uslugam Ukrajinke Gorbunovc, ki seje zaradi neizplačanih premij spet odločila za stavko, so na srečanju z Burje prejšnjo soboto iztržile le točko (izid tekme 18:18, polčas: 8:8). Največ zadetkov za Kočevke je dosegla Gušti' nova (7). Zadnjo nedeljo so gostovale pri vodilnem Krimu Electi, ki ga vodi Scntjernejčanka Marta Bon, in tekm° izgubile s 26:18 (11:7). Največ zadet' kov za Kočevke so dosegle Burjakovs (7), Gušlinova (5) in Dragičevičeva (4)-Naslednjo tekmo bodo igrale v sobote doma z Mlinotestom. ( P ■ -4t v Se dva tedna imate časa za oddajo napovedi za odmero dohodnine. s ' u- nek eprav letos oddajamo davčne napovedi še po starem zakonu, je že 'kaj sprememb. Pri uveljavljanju olajšav bodite pazljivi, saj zakon predvideva visoke kazni za kršitelje. ..j Težave, ki so jih lani in letos imeli državni jU uradniki pri zbiranju in kontroli napovedi ;e- dohodnine, ter težave, ki so jih imeli 13. davkoplačevalci, ko so bili zaradi prekrškov 4 kaznovani, kažejo, da precej Slovencev obvezne prijave obdavčljivih dohodkov še ni vzelo resno. Kako drugače bi si lahko razlagali podatek, da so na novomeški upravi za javne prihodke pri več kot polovici kontrol olajšav po 7. členu zakona o dohodnini odkrili nepravilnosti in morali obnoviti postopek odmere dohodnine, 13 odstotkov kontroliranih zavezancev pa je moralo k sodniku ® prekrške. Precej je bilo tudi takih, ki svo-| jih dohodkov sploh niso prijavili, ali pa niso Prijavili vseh obdavčljivih dohodkov, ki so jih imeli v letu 1992. Teh ni težko najti, saj se v davčni napovedi prijavljeni dohodki računalniško primerjajo s podatki, ki jih delodajalci oziroma izplačevalci posredujejo službi družbenega knjigovodstva, in | možnosti, da bi del svojih dohodkov prikrili in si s tem zmanjšali davke, praktično ni. Kazni niso majhne Predpisane kazni za kršitev zakona o dohodnini niso majhne. Če zamudimo rok za oddajo davčne napovedi ali če vanjo ne vpišemo vseh podatkov, ki so potrebni za Napoved za odmero dohodnine morajo vložiti vsi posamezniki, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji ali pa so v naši državi prebivali najmanj 6 mesecev in so imeli v letu 1993 kakršnekoli po zakonu o dohodnini obdavčljive dohodke. Po zakonu obdavčljivi dohodki so: - osebni prejemki oziroma plače, nadomestila plač ter drugi prejemki iz delovnega razmerja (razen denarja še boni, izplačila v naravi (v blagu), izplačane stimulacije v zvezi z delovnim razmerjem in ugodnosti oziroma bonitete kot je naprimer uporaba službenega avtomobila v zasebne namene); - pokojnine, za katere je bila med letom obračunana akontacija dohodnine; - prejemki za priložnostno oprav-ijene storitve; - dohodek iz kmetijstva oziroma katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč; - dobiček, dosežen pri opravljanju dejavnosti; - dobiček iz kapitala ( dosežen pri prodaji premičnin in nepremičnin; - dohodek iz premoženja (dohodek dosežen z udeležbo pri dobičku, obresti na dana posojila, dohodki doseženi z oddajanjem premoženja v najem (poslovni prostori, zamljišča, stanovanja ipd.); - dohodki iz premoženjskih pravic (avtorske pravice). Upokojencem, ki jim v letu 1993 pri pokojninah ni bila obračunana akontacija dohodnine in niso imeli drugih obdavčljivih dohodkov, ni potrebno vlagati napovedi za odmero dohodnine. spreminja, poklica davčnega svetovalca pa pri nas skoraj ne poznamo. Letos bo preverjanje davčnih napovedi pogostejše pa tudi kazni bodo strožje kot do sedaj. Kar precej zavezancev se je lani ob odmeri dohodnine pritoževalo nad visokimi doplačili. Le-ta so posledica prenizkih akontacij, ki so jih plačevala nekatera predvsem slabo stoječa podjetja. Pogosto so izplačevali del plače v obliki regresa ali bonov in pri tem “pozabili” na akontacije dohodnine. Njihovo “pozabljivost” so kasneje občutili delavci, ki so morali med letom premalo plačani davek poravnati ob odmeri dohodnine, čeprav je bil marsikdo od dolžnikov takrat že brez zaposlitve prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Medtem ko se pri nas na pisanje davčnih napovedi šele privajamo, je v državah, kjer to počno že dolga leta, davčna napoved zelo resna stvar, utaja davkov pa težak prekršek, za katerega so plačujejo izredno visoke kazni. Ko sta se pred kratkim upokojena nemška državljana iz Nemčije preselila v okolico Dolenjskih Toplic, sta se nemudoma oglasila na davčni upravi, da bi jima svetovali, katerega davčnega svetovalca naj si najameta. Tam jima na njuno veliko šola drugače presenečenje niso mogli pomagati. Za Nemca je bilo nerazumljivo, da bi se morala sama ukvarjati z davčno napovedjo. Kaj vse za olajšavo Obrazcem za davčno napoved so pri nas vsako leto priložena podrobna navodila, ki povsem zadostujejo za pravilno izpolnitev napovedi. Vanjo moramo le skrbno prepisati podatke, ki smo jih prejeli od delodajalca. Težave nastopijo, ko je na tretji strani potrebno vpisati sredstva, vložena v namene, ki po 7. členu zakona o dohodnini sodijo v olajšave, oziroma za do 10 odstotkov znižajo Bodite natančni pri uveljavljanju olajšav. Račun, s katerim uveljavljate olajšave, se mora glasiti na zavezančevo ime, iz njega mora biti razvidno, za kakšno blago gre, na njem pa mora biti tudi datum plačila in seveda plačani znesek. Pri morebitni kontroli se upoštevajo le računi, na osnovi katerih je mogoče dokazovati utemeljenost zahtevka za davčno olajšavo. Žal noben zakon ne predvideva kazni za trgovce, ki kupcem ne izdajo ustreznega računa, s katerim bi le-ti lahko uveljavljali olajšave. Kar precej težav so imeli pri dokazovanju upravičenosti uveljavljanja olajšav zavezanci, ki so v knjigarnah Mladinske knjige kupovali strokovno literaturo, šolske knjige in učne pripomočke, saj jim trgovci kljub več opozorilom uprave za javne prihodke, niso izdajali ustreznih računov. osnovo za odmero dohodnine. Tu je sam zakon najbolj nedorečen, zato se je pri odločitvi, kaj upoštevati kot olajšavo, najbolj pametno posvetovati z uslužbenci uprave za javne prihodke, ki so s tolmačenji zakona s strani Ministrstva za finance edini popolnoma seznanjeni. Zelo podrobna navodila za pisanje davčne napovedi so bila objavljena tudi v dnevnem časopisju, največ informacij pa lahko najdete v posebni številki revije Denar. Zanimiv je spisek stvari, za katere so v preteklosti nekateri zavezanci hoteli uveljavljati olajšave: zlatnina, bio trajna pri fizerju, nakup kuhinjske posode, prejeti in ne odplačani stanovanjski kredit, pampers plenice, otroški čaj, cik cak vata, štedilniki, pralni stroji, zamrzovalne skrinje... Jasno je, da nakup vseh teh stvari nikakor ne sodi med olajšave, čeprav je bilo zavezance, ki so si na tak način hoteli znižati davčno osnovo, včasih zelo težko prepričati, da nimajo prav. Svoje so k temu prispevali tudi nekateri trgovci, ki želijo svoje blago na vsak način prodati in kupce snubijo tudi s prepričevanjem, da neka stvar sodi med davčne olajšave, kar pa vedno ne velja. Poleg tega nekateri trgovci pogosto niti na zahtevo kupcev ne napišejo računa, s kakršnim lahko uveljavljajo olajšave. Čeprav je do zadnjega roka za oddajo napovedi za odmero dohodnine še dva tedna, vam svetujemo, da ne čakate na 31. marec. Če se z izpolnjeno napovedjo napotite na izpostavo RUJP-a dovolj zgodaj, se boste izognili čakanju v vrstah, pa tudi morebitne napake in pomanjkljivosti pri pisanju napovedi boste lahko še pravočasno popravili. IGOR VIDMAR Čeprav letos že velja nov zakon o dohodnini, oddajamo napoved za odmero dohodnine za leto 1993 še po starem zakonu, vseeno pa je pri letošnji napovedi nekaj sprememb. Zadnji rok, do katerega je treba vložiti napoved za odmero dohodnine, je 31. marec. Ta rok velja tudi za zavezance, ki plačujejo davek od dohodka iz dejavnosti (obrtniki), in za zavezance, ki plačujejo davek od dohodka iz premoženja (najemnine). Le-ti so še lani čakali na odločbe za davek na dohodke iz dejavnosti in premoženja, letos pa bodo na upravi manjkajoče podatke prenašali računalniško. Tudi naknadno uveljavljanje olajšav po 31. marcu letos ne bo možno. Vasi, od koder so doma učenci osnovne šole Velika Dolina so danes nekako odrinjene od dogajanja, pozabljene od države, stisnjene ob slovensko-hrvaško mejo. V preteklosti je bilo drugače, kar so nedavno presenečeno ugotovili tamkajšnji šolaiji. Na pobudo akademskega slikaija in restavratorja Ivana Bogovčiča, rojenega v teh krajih, in svojega ravnatelja Jožeta Sumlaja so raziskovali kulturno dediščino v svoji okolici. °dmcro dohodnine, nas lahko kaznujejo z hajmanj 50.000 tolarji, če pa smo v napoved vpisa!i lažne podatke, je kazen najmanj ‘tOO.OOO tolarjev. Sodniki za prekrške so bili do sedaj dokaj prizanesljivi in se v večini Primerov niso držali predpisanih kazni. Kot razlog za tako “dobroto” navajajo predvsem dejstvo, da je pisanje davčne napovedi pri las še vedno novost, da kazni včasih celo Presegajo letni dohodek kršitelja in da ljudje premalo poznajo davčno zakonodajo, katere tolmačenje se povrhu vsega stalno Ko so se poglobili v zgodovino svojih krajev, so odkrili, da so bili poseljeni že v prazgodovinskem obdobju. O prisotnosti Ilirov priča vas Cimik, kjer je še danes opaziti večjo ilirsko-keltsko gomilo, v kateri je po ustnem izročilu zakopano zlato tele. V začetku našega štetja so dolinskim krajem dali pečat Rimljani, ki so tod mimo zgradili cesto pa tudi trdnjavo Romulo. Stala je na mestu, kjer je danes ntokriški grad, medtem ko je med današnjimi Jesenicami in dolnjo Ribnico stalo istoimensko naselje.Mladi dolinški zgodovinarji so nato s pomočjo knjig hodili po poteh selitve nomadov proti zahodu, za sledmi Gotov, Hunov, Avarov in slovanskih prednikov današnjih Hrvatov, Slovencev in Srbov. Ti so se tod okoli ustalili, vendar so kraji okoli Velike Doline še ostali na prepihu in doživljali mimohode ljudstev. V ustnem izročilu ohranjene zgodbe Skozi ozko dolino med Savo in Gorjanci so pogosto vpadali Turki ter ob tem plenili, pobijali in požigali. V tem času sta imela poseben strateški pomen dva tamkajšnja gradova. Razvaline Čičevega gradu na Čimiku so še danes zelo dobro vidne in neraziskane. Učenci so se zaradi pomanjkanja pisnih virov zatekli kar k ustnemu izročilo. To še posebej živo ohranja ravno zgodbe iz časov turških vpadov. Ljudje še pripovedujejo o hudih bojih s Turki na Cirniku, njihovim zgodbam pa pritrjujejo še danes ohranjena imena, kot sta Begova-steza in Krvava Gračenica. Menda ga ni otroka, ki ga ne bi pritegnila zgodba o gradu, pa čeprav ohranjena samo v ustnem izročilu. Tako je šolarje zanimala tudi zgodba o gradu Gračein v Podgračenem iz 13. stoletja, sezidanem na hribu, ki ga še danes imenujejo Turn, čeprav razvalin ni več videti. Bolj prizanesljiva je bila usoda do poznanega gradu Mokrice, ki je nastal na ruševinah rimske utrdbe Romu-la. V kraje okrog Velike Doline so se po odločitvi avstrijskih vladarjev naselili tudi senjski Uskoki. Tako je današnji Rajec dobil “račke Uskoke”, Ponikve pa znano premožno rodbino Sušičev, ki je dala sezidati cerkev sv. Jakoba. Učenci so bili prijetno presenečeni, ko so podrobneje pogledali štiri cerkve v fari in njihovo zgodovino. Niti vedeli niso na primer, da so k skromni podeželski cerkvi sv. Jakoba na Ponikvah nekdaj prihajali hrvaški romarji iz Zumber-ka in samoborskega gorja. Šolaiji so zvedeli tudi za ustno izročilo, ki govori da je na mestu nad vasjo Cimik, kjer je danes cerkev sv. Križa s pokopališčem, nekdaj stal križ, nato kapela gos- ^ podarjev Čičevega gradu, nakar so men- Z da iz njegovih razvalin zgradili cerkev. Tudi o cerkev sv. Magdalene v vasi Jesenice je bila -3 romarska. Še danes se tu na nedeljo, ko ta g svetnica praznuje svoj god, zbere veliko ver- “ nikov in kramaijev, predvsem s Hrvaškega, g Cerkev krasi pet dragocenih slik iz 18. sto- «- letja, poleg kipov in oltarjev pa so zanimive še mojstrsko izoblikovane in z ornamenti okrašene klopi. Župnijska cerkev na Veliki Dolini je posvečena Mariji Vnebovzeti in se prvič omenja že pred 500 leti. Okoli gradov in cerkva so raztresene domačije, zato učenci niso mogli prezreti niti dediščine bivališč in gospodarskih poslopij v svojem šolskem okolišu. Priznali so, da so se jim stavbe sprva zdele vse enake, vendar so se pozneje dokopali do čudovitih odkritij. Opisali so tipične kmečke domačije, njihova učiteljica pa jih je fotografirala, da bi jih, ker so že na robu propada, ohranili vsaj na podobah. Postopoma so zaznali razlike med domačijami v višjih legah in tistimi na ravnini ter spoznali značilnosti, ki ločujejo bogate stavbe od revnih. Proučili so način gradnje, materiale, strehe, barve fasad, ganke, stara okna in vrata z ornamenti, razporeditev prostorov. Ogledali so sj gospodarska poslopja: svinjake, koruznjake, kozolce, skednje, hleve, kašče, konjušnico, sušilnice, vodnjake, čebelnjake in nenazadnje tudi ograje, ki obdajajo domačije. Slovarček narečnih izrazov O čem so še razmišljali učenci višje stopnje OŠ Velika Dolina? Med drugim tudi o zadnjih dveh besedah, ki ste jih prebrali. Po imenu kraja bi lahko sodili, da gre za dolino, vendar vas stoji na hribu. Ugotovili so, da domačini še danes govorijo, da cerkev stoji “na Dolnah”, tako ohranjeno govorico pa so povezali z imenom, ki so ga zapisali še v času, ko je bila cerkev podružnica čateške fare: “Velka Dolna” in pomislili, da gre morda za “daljno, dolnjo ali spodnjo, tisto proti jugu”. Oblikovali so pravi slovarček narečnih izrazov značilnih za njihovo krajevno govorico, proučili apnenarstvo v svojih krajih in zapisali vrsto zgodb po pripovedih in ustnem izročilu krajanov. Svoje ugotovitve so zbrali v posebnem biltenu in jih predstavili v preteklem tednu na prireditvi za širšo javnost. Tu jim je pomagal že omenjeni restavrator Ivan Bogovčič, ki je v osnovni šoli pripravil razstavo o restavratorski dejavnosti. V zadnjih sedmih mesecih, odkar so si zastavili nalogo in njene cilje, so šolarji in učitelji družno ugotovili, da njihove vasi skrivajo veliko več zgodovine, kot so si mogli zamišljati. Ne samo napisanih in nenapisanih zgodb, temveč tudi ostankov kulturne dediščine, ki jih je zdaj še mogoče videti, a kdo ve, kako bo z njimi čez leta. Ko so se dodobra seznanili z dediščino, se jim je zdelo škoda, da tako bogastvo propada. Zato v svoji nalogi niso skoparili s pobudami pristojnim, naj vendar storijo kaj, da se vsaj delček tega ohrani. Sami so s pomočjo učiteljev in ravnatelja Jožeta Šumlaja, ki mu je preteklost teh krajev že od nekdaj šibka točka, storili prvi korak. Po vsem napisanem ne gre izgubljati besed o tem, da je tak način učenja v šoli povsem nekaj drugega kot “piflanje” zgodovinskih dejstev iz suhoparnih knjig. BREDA DUŠIČ-GORNIK tfiftHi® . ki kje naj živijo romi Em® madl® V sedanjih razpravah o novih občinah je govor tudi o Romih. Glavno vprašanje, ki se pojavlja, je, kje naj živijo Romi. Odgovor je pomemben, ker z novo uradniško delitvijo države tako kot dmgi državljani Slovenije tudi Romi dobivajo svojo novo ožjo domovino in novo lokalno oblast. Toda tako vprašanje je bilo že pred razpravami o lokalni samoupravi in bo tudi za njimi. Na tako vprašanje opozarjajo Romi sami. Med tistimi, ki se ogbšajo z opozorili, je Rajko Sajnovič, Rom iz romskega naselja v Šmihelu. Z vprašanjem, kje naj živijo Romi, se je Rajko Šajnovič pred dnevi oglasil v uredništvu Dolenjskega lista, kamor je prinesel lastnoročno in v slovenščini napisan sestavek za javnost o svojem brezdomstvu. Le-to je, resnici na ljubo povedano, posledica njegove odločitve, vendar tudi posledica nepomirljivega nasprotja med Romi in Neromi. Šajnoviču so, kot je zapisal v pismu in pozneje ponovil v pogovoru, pred približno desetletjem podrli zidano hišo, ker je bila napoti ob gradnji osnovne šole v Šmihelu. V zameno za tako odvzeto bivališče so mu dodelili stanovanje v skupnem romskem stanovanjskem objektu v naselju Šmihel. Od tam se je z ženo preselil v Novo mesto v blok v Ulici Majde Šilc št. 2, potem je blok zapustil m se naselil v baraki v romskem naselju v Šmihel. Iz tega bivališča je šel v barako, ki si jo je postavil v tem naselju. Rajko Šajnovič, Rom, ki tako popisuje svoje potovanje iz bivališča v bivališče, je ves čas omenjenih selitev vztrajal pri občinskih službah, naj mu dajo kaj v zameno za tisto porušeno zidano hišo. Pogovarjat se je šel celo z Boštjanom Kovačičem, kot navaja. O tem srečanju s predsednikom novomeškega izvršnega sVeta je v omenjenem pismu navedel tole: “Vi ste edini, gospod predsednik, ki ste imeli razumevanje in ste mi dali pozitiven odgovor. Vendar se z Vašim odgovorom nisem strinjal, ker ste mi nudili sledeče, delno citiram: žKljub vsemu vam v izogib nadaljnjim, za obe strani neprijetnim postopkom ponujamo v last stanovanje, v katerem stanujete.”’ Mesto Romu celo nevarno To ponujemo stanovanje je že omenjeno kletno stanovanje v Ulici Majde Šilc. Šajnovič ga ni sprejel. Vprašali smo ga, zakaj ne. “V tem bloku sva stanovala približno deset let. Živela sva v kleti. Bilo je vlažno in mrzlo. p0(j p0tjom jn okrog naju ni bilo izolacije. Pod podom je bila zemlja in bilo je neznansko veliko mravelj. Bila sva tako globoko, da nisem mogel pogledati skozi okno, če nisem stopil na prste ali kaj podstavil. To je bila ena stvar, zaradi katere nisva zdržala v bloku. Ob tem naj povem, da nisva zmogla vseh stroškov življenja v bloku. Mogoče bi življenje v vlažni kleti in visoke stroške še kako zmogla. Ampak, poglejte, bilo je še nekaj, kar naju je zelo motilo, ko sva stanovala v bloku. Tudi zaradi tega sva odšla nazaj v Šmihel, v barako. Ko sva bila v bloku, so naju ljudje, civili, zmerjali. Po stenah so pisali napise, ki so naju žalili. Opravljali so veliko potrebo in potem s to rečjo mazali zid. Poteptali so nama rože. Pa ni bilo samo to. Skozi okno so nama v stanovanje vrgli ubitega slepca in poginulo mačko. Nekoč je skozi okno nekdo streljal. Še dobro, da nisem bil pri oknu.” Tako pripoveduje Rajko Šajnovič, ki se je iz Novega mesta umaknil v zanj nekako bolj varno okolje romskega naselja v Šmihelu. Šajnovič trdi, da občinske službe in različne ustanove to zgodbo itak poznajo. Zakaj je potemtakem prinesel pred dnevi v uredništvo pismo za javnost? Odgovor je v pismu samem, in sicer: “Gospod predsednik, ob takratnem pogovoru ste mi dejali, citiram: ŽV najkrajšem času boste dobili odgovor.’ (Gre za odgovor o nadomestilu za omenjeno hišo, ki sojo podrli ob gradnji šole, op. L. M.) Do danes Vašega odgovora še nisem dobil. Večkrat sem bil osebno pri Vaši tajnici, ki mi je veselo povedala, da ste odsoten. Tudi telefoniral sem zaman. Končno pa sem Vam v kratkem pisal in Vas prosil za odgovor. Med drugim sem Vam obljubil, da v kolikor ne dobim obljubljeni odgovor z Vaše strani, bom prisiljen prositi odgovor od Vas preko sredstva javnega obveščanja. In Kje in kako živijo Romi? Enega od odgovorov ponuja naselje Žabjek, ki je tudi na fotografiji. raziskave medijev Oglase najdemo skoraj v vseh medijih. Se proizvajalci ali oglasne agencije za določen medij odločajo po naključju? Mogoče pred leti, danes pa jih tržno gospodarstvo sili k bolj premišljenemu in načrtovanemu ravnanju. Pomembne so raziskave medijev. Marketinški strokovjaki pravijo, da ni pomembno, kako velik je medij, pomembno je, če se njegov avditorij pokriva s ciljno skupino, kateri je reklamno sporočilo namenjeno. Po zadnjih raziskavah Mediane iz lanskega oktobra je Dolenjski list po branosti od sedmih regionalnih časopisov na drugem mestu, za Primorskimi novicami. Dolenjski list bere v povprečju 118.000 ljudi starih od 10 do 75 let, med bralci je malenkost več žensk, po starosti pa jih je največ med 40. do 59. letom. Zelo zanimivi so podatki o izobrazbi. Med bralci je po rezultatih raziskave sodeč največ visoko izobraženih, nekoliko manj pa s poklicno, osnovno in srednješolsko izobrazbo. Vendar je podatek, da časopis berejo največ v gospodinjstvih z najmanjšimi otroki (od 7 do 14 let), v primerjavi s prejšnjim podatkom, ki pravi, da ga berejo največ od 40 do 60 let stari bralci, vprašljiv. Toda glede na to, da so anketo delali na vzorcu ljudi iz cele Slovenije, to ne preseneča. Podatki bi bili točnejši, če bi bil vzorec anketirancev z območja, ki ga Dolenjski list pokriva. Pri Mediani pravijo, da nameravajo to popraviti. Je že tako, da dobre ražlskave ne nastanejo čez noč, tudi na Zahodu so jih razvijali več let. Nedvomno pa je, da bodo iz leta v leto pridobivale pomen. V svetu poznajo analize medijev že dalj časa. Pri nas pa so se z analizo branosti, gledanosti in poslušanosti začeli ukvarjati na Inštitutu za raziskavo medijev v Ljubljani in svoj projekt poimenovali Mediana. Ker je tudi medijski prostor, ne le gospodarski in politični, v zadnjih letih v Sloveniji doživel prav tako veliko sprememb, je postalo raziskovanje medijev pogoj za racionalno oglaševanje in oblikovanje nekega medija. Oglaševalci navsezadnje plačujejo velike vsote denarja za prostor v mediju, toda ali poznajo tudi pravi doseg svojih sporočil? V zahodnih državah vedo, kolikšna je cena kontakta na 1000 prebivalcev za posamezni medij. Slovenski medijski prostor pokrivajo veliki in mali, nacionalni, regionalni in lokalni, splošni in specializirani mediji. Marketinški strokovnjaki pravijo, da ni pomembno, kako velik je medij, saj je najboljši medij za objavo določenega oglasa tisti, čigar avditorij se najbolj pokriva s ciljno skupino potrošnikov, kateri je sporočilo namenjeno. Rezultati raziskav projekta Mediane naj bi bili namenjeni gospodarstvenikom, propagandistom, raziskovalcem, novinarjem pa tudi politikom. Trg zahteva svoje Z demokratičnimi družbenimi spremembami so se pred leti pojavili številni novi mediji. V drugačnem položaju so se znašli tudi stari mediji. Poimenovali so se za politično neodvisne, neodvisni oz. bolje rečeno od sebe odvisni so postali tudi na ekonomskem področju, raznih dotacij je bilo konec. Začeli so se obnašati tržno. Sama naročnina namreč še zdaleč ne zadostuje za preživetje časopisa. Pomemben vir denarja svojo cigansko obljubo sem vedno in povsod častno izpolnil.” Najraje v zapuščeno hišo Šajnovič torej pričakuje odgovor o tem, kje bi lahko živel. Sam predlaga, da bi mu dali zapuščeno starejšo kmečko hišo, lahko tudi kje v vasi. V poštev bi prišlo tudi stanovanje v bloku, na primer v prvem nadstropju. Predlog, ki gaje povedal Šajnovič, je zelo podoben tistim rešitvam, o katerih razmišljajo v brežiški občini. Tam so namreč v razpravah menili, da bi Rome naselili ali v zapuščene hiše v občinski lasti ali mogoče v izpraznjene vojaške objekte. Take rešitve sprejemajo tudi v ljubljanskem Uradu za narodnosti pri vladi Republike Slovenije. Peter VVinkler, direktor urada, pravi, misleč sicer na Rome iz brežiške občine, tako: “Tiste Rome, ki se jih da naseliti v zapuščene hiše, dajte tja. Drugi naj gredo v romsko naselje.” Naj Romi letijo v nebo? Šajnovič, ko se pogovarja o tem, kje naj živi, pravi, da na občini prosi samo za tisto, kar je njegovega, in da piše zoper občino, ki mu je povzročila škodo in krivico. Napo- veduje, da se bo še naprej boril in šel do najvišjih pristojnih organov Republike Slovenije. “To bom storil I9 v primeru, če ne bom dobil pozitivnega odgovora iz novomeške občine. Še vedno pa nisem obupal in sem še vedno prepričan, da me Vaša občina ne bo razoračala. Zato pričakujem v najkrajšem času tisti dolgo pričakovani odgovor. Pri tem se javno sklicujem na 14. člen slovenske ustave (enakost pred zakonom), 39. člen (svoboda izražanja), 50. člen (pravica do socialne varnosti), 51. člen (pravica do zdravstvenega varstva), 52. člen (pravica invalidov), 72. člen (zdravo življenjsko okolje), 78. člen (primerno stanovanje) in 26. člen (pravica do povračila škode). Če ne bo odgovora, moje črno in umazano romsko življenje ni vred- j no nič. Potem Romom ne preostane druge- j ga, kot da odletijo v nebo.” V vseh omenjenih in neomenjenih j pogovorih in vprašanjih na to temo prihaja na dan dejstvo, da južno od Ljubljane živijo ljudje, ki niso Romi, in Romi. Gre za spopad dveh kultur, dveh skupin ljudi, ki sta si vedno nepomirljivo v laseh, in katerih skupno življenje je mirno samo na videz. Nad vsem tem so odprta vprašanja, na katera ne morejo dati ta trenutek zadovoljivega in odrešilnega odgovora niti predsedniki občin niti nihče drug na Slovenskem. Odgovor bo dal čas, ampak tega časa žal še ni na obzorju. MARTIN LUZAR naše korenine prinašajo reklamni oglasi, ki jih nekateri bralci sicer kritizirajo, vendar bi bile brez njih ostale vsebine še težje dostopne, kajti cena časopisa bi bila tako visoka, da bi si ga le redki lahko privoščili. Novi način gospodarjenja je zahteval drugačen način ravnanja tudi od podjetij, prehod iz planskega v tržno gospodarstvo je naenkrat zahteval nova znanja. Še tako dober izdelek namreč ne zagotavlja dobre prodaje, potrebna je tudi ustrezna promocija. V socializmu reklama ni imela takšne vloge, kot jo ima v tržnem gospodarstvu. Naloga medijev na ekonomskem področju je bila predvsem pojasnjevati. Reklama je bila zaželjena le za odpravo občasnih skrajnih napak planiranja. Pomembne analize povpraševanja Bistvo trženja oz. marketinga se izraža v menjalnem procesu, ki se nanaša tako na produkcijo kot tudi na potrebe potrošnikov. Razvoj marketinga sega daleč nazaj v zgodovino in je tesno povezan z razvojem prvih procesov menjave med ljudmi. Za ekonomskega klasika ja-bila analiza povpraševanja stranskega pomena, saj so si povpraševanje predstavljali kot dano, danes pa je za tržnika osnovno vprašanje, kako pridobiti in seveda tudi obdržati povpraševanje, ker profit izhaja iz tega. Del marketinškega spleta je tržno komuniciranje, s pomočjo katerega podjetja predstavljajo potrošnikom svoje storitve in proizvode. Tržni komunikatorji pa morajo zelo dobro poznati tudi proces komuniciranja. “Vem, da je polovica denarja, ki ga namenjam za ekonomsko propagando, izgubljena, vendar ne vem, katera je ta polovica,” je nekoč dejal John Wanameker. Prav zato, da bi bilo čim manj izgubljenega denarja ima medijsko planiranje na Zahodu pomembno mesto, počasi pa ta pomen pridobiva tudi pri nas. JOŽICA DORNIŽ Toplo, za sredino marca skoraj prevroče sonce se je uprlo v kot streha strmo pobočje med Kolpo in zaselkom Dejani. Na sočno prvo pašo je privabilo Grdunove ovce. A tudi njihov gospodar Jože je odložil orodje, s katerim je pozimi izdeloval leseno kmečko orodje in gajbice, ter si okrog hiše ogledoval, s katerim delom bo potrebno najprej pohiteti. Od lani, ko je presenetila zgodnja zima, ga je ostalo kar precej. Dejani, vasica s štirimi hišami, od katerih je ena prazna, ležijo med Ziljami in Preloko, nekaj kilometrov od Župančičeve Vinice. Pravzaprav so jih z imenom tega in sosednjih dveh zaselkov, Grdunov in Pavlinov, pred leti grdo prinesli okrog. “Ko so na novo oštevilčevali hiše, so nas priključili k Balkovcem. Nihče nas ni vprašal, če se strinjamo ali ne, prav lahko pa se zgodi, da nam bodo zanamci očitali, da smo se prodali. Menim, da so avtorji te ignorance naredili veliko napako. Med ljudmi bodo še vedno ostajala imena teh krajev. A tudi v atlasu in turistični karti Bele krajine jih niso izbrisali,” se v imenu vseh prizadetih huduje nad birokrati Jože Grdun. A Jože bi bil gotovo kar vesel, če bi bila to edina krivica, ki se mu je pripetila v skoraj sedmih desetletjih življenja. Po drugi vojni je služboval na viniškem krajevnem uradu, ko pa je naredil srednjo kmetijsko šolo na Grmu, se je zaposlil v črnomaljski kmetijski zadrugi. Leta 1965 mu je zadruga, ponudila v najem svojo trgovino na Sinjem Vrhu, kjer bi delal kot zasebni trgovec. Na občini so mu povedali, da ima za to vse pogoje. Jože je delal po svojih močeh, plačeval vse dajatve, po dveh letih pa ugotovil, da mu sploh ne teče delovna doba. Da zato, so mu rekli, ker zasebnih trgovin sploh ni dovoljeno imeti. “Plačane prispevke sem sicer dobil nazaj, lahko pa bi tožil za dve leti delovne dobe. Na srečo sem imel že dovolj oddela-nih let in se nisem želel vlačiti po sodišču. Sinjevrška trgovina je tako postala zopet zadružna, jaz pa sem ostal v njej zaposlen do leta 1975, ko sem se upokojil,” pripoveduje Grdun. Še preden se je upokojil, zlasti pa potem, se je Jože dobesedno zagrizel v kmetijo nad strmim kanjonom Kolpe. “Sem mislil, da bom s kmetijstvom obogatel,” se trpko nasmehne danes, ko je že zdavnaj spoznal, da bi bilo to mogoče le s čudežem. Ve, da brez stranskih ali dopolnilnih dejavnosti, kakor jim pravijo danes, ne morejo normalno preživeti na nobeni kmetiji, kakršna je Grdu-nova. Hektaijev je sicer veliko, a kaj, ko jih je za obdelavo primernih le nekaj. Razdrobljene parcele - Jože jih ima okrog dvajset -kamnit svet, strmine, vse to kmetijstvu nikakor ne more biti v prid. “Podnebje, o ja, podnebje imamo pa odlično! Če je Bela krajina slovenska Kalifornija, so ti naši kraji belokranjska Kalifornija,” se pošali. Zaradi skope zemlje so imeli Grdunovi pred osamosvojitvijo Slovenije onkraj Kolpe v najemu tri hektare polj. Odkar po Kolpi poteka državna meja, ne ve več, ali bi iz Hrvaške sploh lahko pripeljal svoj pridelek ali ne. “Ob tretji obletnici osamosvojitve bi bil že čas, da uredijo vsaj najpomembnejše zadeve ob južni meji. Končno bi že radi vedeli, kaj smemo in česa ne. Predvsem bi bili radi enakopravni s slovenskimi državljani, ki živi-! jo ob severni ali zahodni meji. Kamen bi lahko zalučali na Hrvaško, tako blizu smo, a po drugi strani ne vemo, kako naj se obnašamo. S sosedi onkraj reke smo se dobro razumeli in naj tako tudi ostane,” razmišlja Jože, ki upa, da se bo tako kot nekdaj lahko zopet vozil obdelovat hrvaško zemljo, ker je slovenske pač premalo. Potem bi se sedmim repom v hlevu lahko pridružil še kakšen pa tudi nekaj tisoč litrov mleka na leto bi bilo več. Čeprav mu je belokranjska zemlja prinesla skoraj več razočaranj kot radosti, ji je Jože ostal zvest vse življenje. Pomislil sicer je, da bi odšel po svetu s trebuhom za kruhom kot njegov oče, a sije premislil. Raje je po svojih močeh pomagal pri razvoju domačih krajev. Bil je med prviihi, ko sfl ustanavljali v Ziljah gasilsko društvo, gradili šolo, napeljevali elektriko. Marsikatero grenko je moral takrat požreti, a danes mu kljub vsemu ni žal za ves trud. Bolj ga boli, da mladi ne najdejo zaposlitve. “Pred kratkim je bilo za naše kraje ustanovljeno turistično društvo. Pravijo, da bomo lahko pridelke bolj organizirano prodajali turistom in tudi več iztržili. Upam, da bo res tako. Vem, da se bodo ljudje, če se bo to obneslo, zelo potrudili. Zagrizli se bodo v zemljo in prav po belokranjsko trmasto vztrajali, da bi iz nje iztisnili in ponudili gostom čim več,” verjame v žilavost tamkajšnjih ljudi Jože Grdun. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Jože Grdun s svojimi ovcami Priloga Dolenjskega lista 12 NAGRADA V STRANJE IN ŠKOCJAN Žreb je izmed reševalcev 9. nagradne križanke izbral JANEZA RANGUSA iz Stranja in VERO M1MAC iz Kočevja. Rangusu je pripadla denarna nagrada, Mimačeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 26. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 11. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV 9. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 9. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: STA, SMART, TRN, LE1NO, ROTTERDAM, ETIOPC1, OLIMPIADA, ZRKLO, LT, PS, GLINA, NIKOPOL, LIMA, LARISA, ODSTAVEK, RTV, SEK, KARAT, IIAK, ARA, TRANS, ATO. prgišče misli Živimo v kraljestvu videza, v kulturi izložbenih oken in apriori sprejete mode, uvožene iz ZDA. JUAN GOYTISOLO Distancirano, razmišljujoče, od interesov dnevne politike neodvisno, z znanstveno akrib-ijo podprto in z dialoško kulturo prežeto pisanje je vsem v korist. Sl A VKO FRAS Obzirnost je lahko tudi konformizem, prilagodljivost ali čisto navadna strahopetnost. JAŠA L. ZLOBEC Težnja po samostojnosti, neodvisnosti, svobodi je lastna vsakemu narodu, to je v njegovi naravi, tega ni moč racionalno zatreti. PAUL PARIN DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST SLANO JEZERO V NEKD. SZ ZGORNJI DEL STOPALA ANGLEŠKO ZENSKO IME POZITIVNA ELEKTRO- DA HRV KNJ. ANTON GUSTAV JUD. VER. UČITELJ V PREDEL GRLA ZA USTNO VOTUNO ZBIRKA PSALMOV > > PRISTANI- ŠKA NAPRAVA NAŠ _ NAJBOLJŠI BIATLONE (JANEZ) NAGEGA IGRALCA SOTLARJA STAROŽID. KRALJ PREDNJA SOBA PREMISUE NO RAVNANJE JOHN OSBORNE NAELEKTR DELEC NEKD. AVSTR. SREBRNIK ODSOTNOST S KRAJA ZLOČINA NEK. EGIP. PREDSEDNIK EGIP. BOG SONCA BOŽJA SODBA V SREDNJEM VEKU KLADA ZA SEKANJE DRV PRAVO- ČASNOST VZPENJAVA ZELIKA DOLINA V JULIJCIH AVTOR: OZE UDIR SMUČI CANKAR- JEV ROMAN ONASSI- SOV VZDEVEK POŽETA NJIVA NEKD. FR. POPEVKARICA PUŠČAVSKI RIS IRSKO ODPORNI- ŠKO GIBANJE ELEKTRIČ- NO PREKINJE- VALO zanimivosti iz sveta ■ fflafalj]® OcraOsiBs® m s©m©C3 a ITI Islamski jundamentallizem je na pohodu in prodira v vse več islamskih držav. Strah pred njim je upravičen, saj tam, kjer so fundamentalisti prišli na oblast, vbdajo trdi zakoni, kršene so človekove svoboščine in pravice, največji trpini pa so ženske. Začnimo zapis o islamskem fundamentalizmu in ženskah z zgodbo, ki je natisnjena v svetovno znanem mesečniku Readcr’s Digest. 22-letna ženska iz Saudove Arabije je pribežala z letalom na kanadsko letališče Mirabel v Montrealu in zaprosila za zatočišče kot preganjana oseba. Izjavila je, da se ne počuti življenjsko ogrožene zaradi političnih ali nazorskih prepričanj, ampak preprosto zato, ker je ženska. Dejala je, da bi bila zavrnitev prošnje za zatočišče zanjo usodna, saj bi jo v domovini čakala huda kazen. In kakšen je bil njen zločin? Zunaj doma se je sprehodila brez šadoija, temnega ogrinjala, ki Saudijke zakriva od vrha glave do peta in pušča odprtino le za oči. Sprva so nameravali prošnjo zavrnili, ker zahodno razmišljajoči uradniki niti pomislili niso, da bi lahko bil kdo življenjsko ogrožen, če se ne obleče, kot je običaj. Od poznavalcev pa so izvedeli, da so ženske v Saudovi Arabiji res ne drugo- ampak tretjerazredni državljani. Saudijke denimo ne smejo voziti avtomobila, ne morejo se poročiti po svoji volji in izbiri, ne morejo potovati okoli brez pismenega dovoljenja svojega moža ali varuha, pogosto jih preganja in zaslišuje verska policija. Ženski so potem dali zatočišče. Toda to je bila le ena redkih, ki jim je uspel pobeg v svobodo. Morebitnim novim iskalkam svobodnejšega in človeka vrednejšega življenja ne bo lahko dobiti azil, saj se v zahodnih državah bojijo, da bi preveč liberalno dajanje azila spodbudilo velik priliv begunk. “Na svetu je milijarda muslimank in hipotetično lahko pričakujemo 500 milijonov žensk, ki bi želele pobegniti,” pravi nek uradnik. Za islamski fundamentalizem, katerega grozečo senco vidijo nekateri dvigovati se tudi nad Balkanom, je značilno, da zelo strogo razume Koran in Prerokove besede ter da dosledno izvaja šeriatsko pravo. Gre za nesodobno, nehumano doktrino, ki pa žal prodira v številne islamske dežele. V boju za oblast so islamski fundamentalisti brezobzirni in fanatični borci. Skoraj vsak dan lahko preberemo, kaj počno denimo v Egiptu, kjer se še niso dokopali do oblasti. Ne samo da se s terorjem spravljajo na domače politike in svobodno razmišljujoče sodržavljane, ampak enako zagrizeno pobijajo tudi tuje turiste in tako uničujejo egiptovski turizem, ki je deželi piramid prinašal izredno lepe devizne dohodke. Najbolj množične žrtve v fundamen-talističnih režimih pa so pravzaprav ženske, ki jim odrekajo skoraj vse človekove pravice in svoboščine. Razlika med moškim in žensko ni nikjer tako velika, pokaže pa se že v otroštvu in nadaljuje vse do smrti, ko je ženskam zaprt tudi sam raj. Prevladujoča oblika zakonske skupnosti je mnogoženstvo, nad svojimi ženami pa je mož popoln gospodar. Od žene se lahko loči zelo preprosto; pove ji, da se ločuje od nje, medtem ko žena nima pravice do ločitve. V primeru, da se mož loči od nje, pa nima nikakršnih pravic do skupnega premoženja in ne do otrok. Nekateri zakoni, ki jih sprejemajo v fundamentalističnih režimih, so strašno kruti in nečloveški, prav nič v duhu resničnega islama. V Iraku so velja zakon, da ima moški pravico ubiti ženo, hčer ali sestro zaradi prešuštva. V Pakistanu, kjer imajo žensko za predsednico (!), zakon dopušča kot najstrožjo kazen za prešuštvo kamenjanje do smrti. Pri teh nadvse drakonskih kaznih pa se ženska niti braniti ne more, saj njena beseda na sodišču le malo ali nič ne velja; ne more govoriti sebi v prid. Zaradi takšnega položaja pred pravico prihaja do pravih sod- nih tragedij pri obravnavi posilstva. Ženski, ki prijavi posilstvo, grozi, da jo lahko zapro pod obtožbo, da je spolno občevala zunaj zakona. Da ženski verjamejo, da je bila res posiljena, morajo zanjo pričati štiri priče, seveda moški, ki so posilstvo videli na lastne oči. Kakih 2000 žensk propada v pakistanskih zaporih zaradi takšnega sodstva. Vse to se dogaja po masko islama, vendar pa nima s pravim duhom te, ta čas najbolj hitro razširjajoče se vere na svetu nobene prave zveze. Na to opozarjajo poznavalci islama. Ženske, ki v bolj naprednih islamskih državah študirajo islam, posebej preučujejo, kako je v njem rešeno žensko vprašanje. Sociologinja Fatima Mernissi iz Maroka pravi, da je Mohamed v Koranu naredil pravo revolucijo glede položaja žensk v 7. sotletju. Odprl jim je dostop do mošej, dostop do upravljanja javnih zadev in pravico do dedovanja premoženja. In kar se pokrivanja žensk tiče, Prerok prav nikjer v Koranu tega ne zahteva. Skromnost zahteva tako od žensk kot od moških. zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Mgfim® plktapfls Pri operaciji uporabijo del dovodnice (vene) - običajno je odvzamejo iz stegna - za obvod mimo obolele srčne arterije. Operacija torej ne pozdravi osnovnega vzroka bolezni, ampak preprečuje napade bolečin. Obnovi namreč dotok krvi v srčno mišico, ki je bil prej pomanjkljiv. Kakšno je tveganje pri srčni operaciji? V operativnih ekipah z velikim izkušnjami je smrtnost manj kot 3-odstotna. Tveganje je večje, če je bolezen že močno napredovala in je srčna mišica precej oslabela. Včasih lahko pride po operaciji do srčnega napada, če se zamašijo presajene arterije. Vsak človek namreč reagira drugače, zato se morate o vseh prednostih in tveganjih dodobra pogovoriti s svojim zdravnikom in srčnim specialistom, če ste kandidat za to operacijo. Po operaciji ostanete nekaj dni na oddelku za intenzivno nego, kjer bodo delovanje srca skrbno nadzirovali. Čimprej boste morali začeti z vajami za spodnje okončine. Dan po operaciji boste lahko sedli na rob postelje. Drugi dan boste lahko sedeli na stolu in morda napravili celo nekaj korakov. Fizioterapevt vas bo naučil, da morate globoko dihati in celo večkrat zakašljati, da ne bi prišlo do pooperacijske pljučnice. Vse te vaje in dejavnosti so bistvenega pomena za hitrejše okrevanje, čeprav se vam bo morda zdelo, da bi raje počivali. ^ e je vaše stanje dobro, če po operaciji ni nobenih zapletov, vas bodo po nekaj dneh premestili na splošni kirurški odedelek. Kako dolgo boste ostali v bolnišnici, je odvisno od več dejavnikov, običajno pa okoli 10 do 14 dni. Večina bolnikov potrebuje še 3 do 6 tednov okrevanja doma. Prvo obdobje je lahko tako telesno kot duševno precej mučno in za popolno okrevanje boste potrebovali nekaj mesecev. Vendar lahko že kmalu po prvih dneh opazite znatno izboljšanje bolezenskih težav. Samopomoč Namen samopomoči je ta, da bi lahko vzdrževali čimboljše ravnovesje med srčno obremenitvijo in preskrbo s krvjo po zoženih srčnih žilah oziroma da bi zadržali napredovanje osnovne bolezni. Pri delu se naprezajte le do tiste meje, nad katero se bodo, kot že iz izkušnje veste, verjetno pojavile anginozne bolečine. Delati je treba nekoliko počasneje ter tu in tam nekaj časa počivati. Poskusite odložiti nekaj bremen, ponovno ocenite, kaj je najbolj pomembno storiti, in se navadite na svoj tempo. Če na hitrost pri opravljanju dela ne morete vplivati, je morda bolje, da spremenite delo samo. Izogibati se morate razburjanja v prepirih ter takih čustvenih situacij, za katere že veste, da vam dvigujejo krvni pritisk ali celo povzročijo napad angine pektoris. Če se temu ne morete povsem izogniti, jih poskusite predvideti in preprečite napad tako, da predhodno posesate tabletko proti napadu. Določena količina stresa je potrebna, da začini življenje, stalna prenapetost zaradi dela, tesnoba in napadalnost pa lahko škodijo in, če trajajo predolgo, tudi okvarijo srce. Telesne vaje Morda zveni protislovno, da po eni strani govorimo o potrebi po omejitvi naporov, po drugi strani pa priporočamo redne telesne vaje, vendar drži, da je za vas tem bolje, čim več se gibljete - seveda v mejah svojih zmožnosti. To vam bo pomagalo povečati zmogljivost organizma v celoti in seveda predvsem srca, da boste postopoma sposobni vedno večjih naporov, morda celo večjih kot pred nastopom angine pektoris. Pomembno je splošno pravilo, da morate, če ne vadite redno ali če nekaj dni niste vadili, le oprezno in postopoma večati napor, četudi v prsih ne občutite nobenih bolečin. Če pa se bolečina pojavi, morate z vajami takoj prenehati in obmirovati ali pa sesti, dokler bolečina ne preneha. (Se nadaljuje) e praktični iMC __ praktični KRIŽ praktični praktični 5 Črte, črte Letošnja moda prinaša pravo poplavo črt: navpičnih, vodoravnih, širokih, ozkih, a tudi karo je dobrodošel. In če so črte v modri in beli barvi, potem v letošnji modi prav gotovo ne boste prav nič zgrešile. S črtami gre moda tokrat tako daleč, da priporoča celo oblačila s številnimi različnimi vrstami črt oziroma vzorcev. V toplejših spomladanskih dneh, ko plašč več ne zakriva oblačil, se lahko odločite tudi za bolj eksotični stil oblačenja, ki je dobil navdih v Indiji in Afriki. Vzorci so seveda bolj razgibani, barve bolj žive, četudi tudi tu ne gre brez črt. Predvsem so primerne lahko padajoče tkanine, kot so muslin, žoržet in viskoza. Nepogrešljiv je še bogat nakit. Najbolj korajžne pa se bodo odločile za hipijevsko modo, kakršna je kraljevala v šestdesetih letih in ki je tem bolj modna, čim večja zmešnjava vlada v njej. IeBhJ Popoldanski počitek Človek prespi okrog tretjino svojega življenja, torej okrog 25 let. Toda kljub temu ni razlogov, da si ne bi poleg nočnega spanca privoščili še popoldanskega počitka, če je seveda to le mogoče. Zdravniki so ugotovili, da je najboljši počitek za dobro počutje po kosilu, med 14. in 15. uro. Torej približno osem ur po tistem, ko zjutraj vstanete in osem ur preden ležete k nočnemu počitku. Vendar ni potrebno, da popoldne trdno zaspite. Zadostuje že, če le ležite in počivate. A ta počitek naj ne bi trajal dlje kot eno uro. Predolg popoldanski spanec vas lahko izčrpa in naredi brezvoljne ter povzroči nespečnost ponoči, medtem ko sc med krajšim počitkom lahko dodobra osvežite in se potem z večjim uspehom lotite dela. Vedeti pa morate, da ni vseeno, ali se spravite k počitku v zgodnjih ali poznih popoldanskih urah. Učinek kasnejšega spanca je namreč precej vprašljiv. Solata iz brstičnega ohrovta Potrebujemo: 50 dag brstičnega ohrovta, sol, 4 jajca, 10 dag mesnate slanine, 2 čebuli, 3 žlice olja, 3 žlice rdečega vinskega kisa, 1 žlica gorčice, sveže zmlet poper, 3 dag naribanega parmezana. Brstični ohrovt očistimo in operemo ter ga v slanem kropu v 15 do 20 minutah skuhamo do mehkega. Medtem jajca skuhamo v trdo. Slanino narežemo na tanke koščke, čebulo pa olupimo in drobno sesekljamo. V kozici razgrejemo 2 žlici olja in stresemo nanj slanino in čebulo. Pražimo, da posteklenita. Rdeč vinski kis umešamo z gorčico, soljo, poprom in preostalo žlico olja ter ga zlijemo k slanini in čebuli. Kozico odstavimo. Jajca olupimo in narežemo na osmine. Odcejen brstični ohrovt stresemo k mešanici in vsebino rahlo, vendar dobro premešamo. Pretresemo jo v skledo in obložimo z osminami jajc. Potresemo z naribanim parmezanom in ponudimo. Toplo solato lahko ponudimo tudi kot samostojna jed. Spomladi le uležan gnoj Jesenska praha je najboljši način obdelovanja zemlje, ki pa zmeraj ni mogoč. Če uporabljamo kompost, mora ta na kompostnem kupu vsaj delno strohneti, da je res koristen. Zato pa je treba počakati na pomlad. Za spomladansko gnojenje tudi svež hlevski gnoj ni dober, ampak mora biti uležan. Če ima vrtnar na voljo le svež gnoj ali kompost, naj njegov učinek izboljša z dušičnim gnojilom, na primer urco. Upoštevati je treba tudi strukturo in teksturo tal. Lahka peščena tla, v katerih potekajo razgradni procesi počasneje kot v težkih tleh, bolje izkoristita kompost prcsnivcc ali nezrel hlevski gnoj. Izjemnega pomena je tudi pravilno kolobarjenje vrtnin in skrb za primerno vlažnost, ki jo bolj kot z zalivanjem dosežemo z večkratnim plitvim okopavanjem, nepogrešljivim ukrepom bio vrtnarjenja. 1 jl Nadomestilo za uporabo cest Od sredine februarja morajo slovenski vozniki pri registraciji vozil spet seči globlje v žep. Od takrat namreč velja nova uredba vlade o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo porabniki ali, povedano po domače, od takrat je treba plačevati višjo cestnino. Povišanje je znaša približno dvajset odstotkov. Razliko v višini plačila med vozili na bencinski pogon in vozili na dizelski pogon je ostala. Zavozila z dizelskimi motorji je treba plačati namreč večjo cestnino, razlika pa se s kubaturo veča. Po novem je treba za bencinar s kubaturo nad 900 do 1350 kubikov plačati 4.320 tolarjev, za vozilo nad 1350 do 1800 kubikov pa 7.110 tolarjev. Za dizelsko vozilo s kubaturo od 1350 do 1800 kubikov je treba odšteti 8.550 tolarjev. isaissi Priloga Dolenjskega lista 13 ' v* * - -- *'* . . [jpg&telMgigit a> jpgttejjT] STEBER S ČRNO MARIJO - Na Veseli gori pri Šentrupertu stoji sloveča dvostolpna romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija, ki pritene pozornost vsakega popotnika. Le malokdo pa ve, da stoji v bižnjem gozdičku skrit in pozabljen litoželezen steber s črno Marijo. Po ljudskem pripovedovanju naj bi ga dal pred 300 leti postaviti admiral, lastnik graščine na Veseli gori, v zahvalo za rešitev s potapljajoče se ladje in za srečno vrnitev domov. Stare zaobljube imajo svojo težo, zato bi bilo prav, da votivni Marijin steber otmemo pozabi. (Pripravila umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič) Sedanji lišp je huja nadloga nego visoki davki, brez njega bi se lahko shajalo. Pred nosili vse iz domačega blaga, prtene hlače celo v nedeljo grunlarji. Zdaj pa vlada dragi cajg in štof in sukno. Pred se je potrošilo za obleko vse družine celo leto komaj 20 for. Usnje se je pridelalo doma, kupili le podplati etc. zdaj ne koljejo zdalek ne toliko živine doma kot nekdaj in zato morajo kupovati si še čevlje etc. Zdaj za vse potrebne cunje in obutev treba je 50 in 60 f. Lajdrava vdova - Če skurbana punca ima od dedca pomoč in skrb, ne mara nič če rodi še 3 ali 4 dece. Takih ni v tem kraji (Straži) nič sram. Dobrdrugovica ima, kedar ni druzega, zdaj Toneta Kočevskega - rabili so jo že vsi razun morda psov. Vzemši v službo čvrstega hlapca kurbala se je z njim očitno, da so ju ljudje videli, n.pr. na podu, ko sta mlatila, zvalila sta se večkrat eden na druzega. Sicer pa je lajdrava vdova pridna in skrbna gospodinja. Nji podobnih in morebiti tudi enakih nahaja se več Dolenek. Pijanke - Borusovka na Kalu pošvrka vina toliko, da jej gre v 14 dneh pet veder vina, ali se ve da daje i drugim, vendar jej ni nič težko popiti ga sami po 5 vrčev. Na Karlovci - samotni bajti neki pod tržkogoro - biva pa še veča junakinja - mož jej vsaki dan odmeruje po sedem bokalov in vse požvrga baba sama. A KNJIŽNA POLICA Pesmi o raju Čeprav je Vladimir Stres iz Ljubljane po stroki ekonomist, se je uveljavil kot pesnik. Objavil je sedem knjig, od tega pet pesniških zbirk. Izid zadnje, zbirke PESMI O RAJU, je slavil pred kratkim, potem ko je dopolnil 66 let življenja. Knjiga je v tehnični opremi Braneta Gombača izšla pri založbi Enotnost. Simbolični barvni podobi na ovitku je narisal avtor sam. Nekaj manj kot sto strani pesniških zapisov v pričujoči zbirki sestavlja zanimivo zgodbo o človeški in pesniški rasti. V prostih verzih nanizane izpovedi temeljijo na pesnikovih izkušnjah, gre za nekakšen “pesniški mozaik vedenja o svetu in sebi”, kot to imenuje avtor sam v zapisu na zavihku knjige. Zdi se, da je eno najdragocenejših spoznanj, ki veje iz Stresove knjige, to, da je še vedno in kljub vsemu živa vera v človeka, da je trdno zaupanje v tisto, kar je v človeku dobrega in kar pesnik imenuje svetloba. Vendar se svetloba ne prikažvve kar tako, treba jo je odkriti, treba je iti na pot do nje. Na pot, ki je včasih tudi pot brezupa, kajti na njej so tudi križišča, kjer se nenadoma vprašaš: Kam pa zdaj? In kaj je pravzaprav križišče? “Ena pot je vodila v temo/ druga v svetlobo,” pravi pesnik in doda: “Večkrat pridem do tega križišča/ da očistim svojo dušo”. Sicer pa je glavna tema Stresove-ga pesnjenja erotika, doživljanje odnosov med moškim in žensko. Izpovedi o tej temi so položene zdaj v usta moškega, zdaj v usta ženske. “Bila si kos mesa/ ko si sedela in čakala.../ Odprl sem vrata/ poletje je zavelo skoznje/ in življenje je dobilo smisel/ .../ smel sem pripovedovati le o svetlobi”, izpoveduje on. Ona pa: “Rada bi izkričala/ vso svojo pesem/ in bivala v drevesih/ in ljudeh”. Pesnik čaka, da “dekle postane žena/ in jaz mož“, tedaj “pogledaš mi v oči/ in me razsvetliš do dna”. Pravi raj je enost obeh, se pravi, ko “stanujem v telesu njenem,/ sijem v prostor z njenimi očmi”. Zbirka Pesmi o raju je vsekakor vredna branja, čeprav ni na vseh mestih enako prepričljiva in kvalitetna. Marsikaj bi lahko izpadlo, strožji izbor bi ji bil v korist, prav tako jezikovni pregled. IVAN ZORAN Lov Andrej Lutman se je na slovenskem literarnem prizorišču najprej pojavil kot pesnik s knjižnim prvencem Na prepihu in že s to svojo prvo knjigo pokazal, kot so ocenili kritiki, da je v središču njegovega literarnega snovanja igra z jezikom oziroma igra jezika. To svojo poglavitno značilnost je prenesel tudi v svoja kratka prozna dela (zbornik Goločasje) in kratek roman LOV, kije nedolgo tega izšel v Jurčičevi zbirki pri grosupeljski založbi Mondena. V najnovejši Lutmanovi knjigi bomo torej zaman iskali razvidno zgodbo z začetkom in koncem pa tudi junaka z vodilno idejo, kot to poznamo v strukturi te literarne zvrsti. Pisatelj je ostal v bistvu pesnik, asociativno kopiči besede, se poigrava s citati iz stvarne in leposlovne lovske ter druge literature (kar natančno in dosledno beleži v opombah) ter ustvaija nejasen, fantastičen svet, kot ga poznamo denimo iz kafkovske proze. “Junaki” pripovedi, lovci, v njem lebdijo brez pravih dejanj, saj niso nosilci akcij in še manj velikih idej, ki bi jih vodile, ampak so “le nekakšna prestrašena in precej nesposobna druščina, krožek čudnih tipov, ki se jim prikazuje divjad, ki zgubljajo puške kjerkoli se le da, ki z divjadjo nimajo prav ničesar več”, so “prestrašeno krdelo, ki brez ciljev, z nekakšno nostalgično zaverovanostjo v svoje početje, neuspešno ponavljajo izpraznjeno gesto, ne da bi sami dobro vedeli zakaj”, kot je zapisal v spremni besedi Zjagani jagri Matej Bogataj. Tako Lutmanov Lov deluje kot globalna metafora za izrinjenost sodobnega človeka iz svojega središča, lov pa ni lov na drugega in drugo, ampak nase. strirana. Abstraktne ilustracije, ki so v sozvočju z vsebino knjige, je prispevala Mojca Oblak. MILAN MARKELJ Knjiga, ki obsega nekaj čez 60 ini, je sorazmerno bogato ilu- telegrami - Založba Kres je ponatisnila kratki roman BIČ IN VRTAVKA Andreja Capudra, tokrat je roman za razliko od prve izdaje necenzuriran. Pri isti založbi so izšli tudi ZGODOVINSKI KOMENTARJI škofa Giacoma Filipa Tommasin(ja. - Izšel je zbornik DUNAJ IN SLOVENCI, ki prinaša prispevke z istoimenskega lanskega simpozija. - Pri založbi Mihelač je izšlo več novih knjig: kot knjižni novosti zbornik zapisov več avtorjev DEMON MARJANA ROŽANCA in roman Bogdana Novaka PUŠČICA, kot ponatisi pa TESTAMENT Janka Kersnika, KRIŽEV POT PETRA KUPLJENIKA Andreja Budala ter ZADNJI DNEVI V OGLEJU Alojza Carlija. - Pri Mladinski knjigi je v zbirki Zenit izšel prevod dela HOKUS POKUS enega najbolj znanih svetovnih piscev znanstvene fantastike Kurta Vonneguta. Odvadite Se Kajenja s pomočjo preizkušene mešanice, pripravljene po izkušnjah naših prednikov 'M scaltea antinic Zeliščna mešanica, ki jo žvečite, odganja potrebo po kajenju, pomirja, razkužuje usta in dihalne poti. Brez živčnosti in stresov se boste v nekaj dneh znašli na pragu zdravega življenja! NAROČILA: po telefonu (063) 36 239 vsak dan od 8.00 do 17.00 ure. Pošiljamo po povzetju: P Sr P TRADE d.o.o. Ulica XIV. divizije 14, 63000 CEUE Cena 1.925,00 SIT; poštnina je vračunana v cenol SVET CENTRA ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE Kidričeva 2, Trebnje (telefon: 068/44-558, telefax: 068/44-183) razpisuje delovno mesto direktorja Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — visoka ali višja strokovna izobrazba pedagoško-andrago-ške smeri — opravljen strokovni izpit — 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju strokovnih vzaoino-izobraževalnih del Direktor CIK poleg zadev iz svojega delovnega področja opravlja tudi druga strokovna dela v obsegu in na način, ki se določi s sklepom in v skladu z dogovorjeno notranjo delitvijo dela in delovnim načrtom CIK. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na zgornji naslov s pripisom »prijava na razpis« v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi. I KOVINSKA GALANTERIJA Konček Franc Dobindol 28, 68323 Uršna sela tel./fax. 068/65-278 — Izdelujemo in montiramo opremo za vse vrste trgovin in poslovnih prostorov — Izdelujemo opremo iz nerjaveče pločevine — Izdelujemo in montiramo kovinsko skladiščne regale — police Na zalogi imamo: —■ nakupovalne košare — vozičke za košare — nakupovalne vozičke 75 I — košare za embalažo — košare za sadje — blagajniški komplet košar — stojala s štirimi košarami — stojala s petimi košarami — stojala za cigarete — pregradne stene za v hladilno vitrino iz nerjaveče pločevine — podstavke za shranjevanje načetih salam v hladilnih vitrinah iz nerjaveče pločevine — pladnje iz nerjaveče pločevine za v hladilne vitrine In še marsikaj, kar potrebujete v vaši trgovini! Vsi izdelki so kvalitetni in po konkurenčnih cenah. Se priporočamo! ENJSKE ŽELEZNIC ... ■> Proga Ljubljana-Novo mesto Ko je Državni zbor 8. maja 1890 sprejel zakon o gradnji dolenjskih železnic je v Novem mestu zavladalo veselje. Dolenjske Novice poročajo: Ko je naznanil telegraf, da je državni zbor sprejel predlog, da se sezida dolenjska železnica, je gospod župan dr. Poznik sklical mestne odbornike, da jim naznani veselo novico. Z navdušenjem se je sprejela. V dokaz svoje hvaležnosti pa je izvolila mestni zastop... nekaterih onih gospodsov, ki so pridobili posebne zasluge za dolenjsko železnico za častne meščane. Ti gospodje so: državni poslanec g. prof. Šuklje, državni poslanec g. baron Švegelj in dalje do gospoda ministra Tafe in Bekheim... Novomeščani so pa tudi brž zvečer pokazali, da vedo ceniti, koliko pomembne za Dolenjsko, zlasti še za mesto bode železnica. S kapiteljskega griča je donel uže popoludne strel ter daleč okoli naznanjal veselo novico - zvečer pa je bilo naše mesto lepo razsvetljeno... Med tem ko se je napravila lepa bakljada meščanske straže, požarne brambe in druzih društev ter vrla meščanska godba podala mestu in Kandiji je nekaj veselih komadov v proslavo radostnega večera. Do pričetka gradbenih del je bilo potrebno pripraviti tehnično dokumentacijo, zbrati finančna sredstva, odkupiti potrebna zemljišča in razpisati licitacijo. Vladna komisija je 25. aprila 1891 pričela z obhodom trase. Koncesijska listina za gradnjo dolenjskih prog je bila objavljena v Wiener Zeitung 16. decembra 1891. V njej je bilo med drugim določeno, da morajo biti proge zgrajene v dveh letih in pol. Ministrstvo za trgovino je 22. novembra že izdalo odlok o političnem obhodu (lokacijski obravnavi). S postopkom na terenu so pričeli 29. marca 1892 v Ljubljani (Vodmat) in končali 29. aprila v Straži. Proga iz Ljubljane do Novega mesta in Straže prečka 38 katastrskih občin, zemljo je moralo prodati 1133 posestnikov. Deželni odbor je še pred tem pozival posestnike in občine, naj podprejo gradnjo železniške proge s tem, da ne zahtevajo previsokih kupnin za zemljišča, da občine brezplačno odstopijo občinske pašnike, preko katerih gre trasa proge, itd. Nekatere občine so dale na razpolago potrebno kamenje in pesek brez odškodnine. Tako z odkupom zemljišč ni bilo težav. Zataknilo se je le pri lokaciji železniške postaje Novo mesto. Novomeški občinski možje so o tem veliko razpravljali in vztrajali na tem, da mora biti železniška proga čim bližje mestu. Nakup dela glavninskih delnic so pogojevali s približanjem železniške postaje mestu oziroma občini. Spor so reševali 28. aprila 1891 na magistratu v Ljubljani, kjer sta bila prisotna tudi zastopnika novomeške občine. Njihovi zahtevi ni nihče nasprotoval ali ugovarjal, upoštevali pa jih kljub temu niso. Licitacija za oddajo gradbenih del za progo Grosup-lje-Novo mesto-Straža je bila 16. avgusta 1892 na Dunaju. Delo so prevzeli po odsekih od Grosuplja proti Straži: Anton Kis in Henrik Rabas, Emil Malberg, G. Ceconi, J. Gajšek in J. Radel ter Fr. Hoffman in Fr. Ricoletti (Novo mesto-Straža). G. Ceconi je veliko gradil v Sloveniji, začel je pri gradnji borovniškega viadukta kot navaden delavec, kot ugleden podjetnik in strokovnjak pa je pred rokom zgradil bohinjski predor pod Koblo (6339 m). “Pričela seje zgradba...” Odsek Grosuplje-Novo mesto so pričeli graditi 29. septembra 1892 na postaji Novo mesto (Bršljin), Dolenjske novice o tem takole poročajo: Na predvečer naznanjal je obhod naše mestne godbe, da ima biti kaj izvanrednega; svirala je podoknice preblagorod-nemu gospodu okrajnemu glavarju, mestnemu županu in našemu velezaslužnemu državnemu poslancu prof. Šukle-ju. Na Kapiteljskemu marofu pa se je prižgal umetelni ogenj in odmeval strel. Dne 29. septembra popoldne ob 3. uri pa se je pomikalo gasilno društvo z godbo na čelu in skoro vse prebivalstvo, staro in mlado, na kraj, kjer se ima staviti kolodvor (ob novej cesti na Jelenčevej njivi). Veleblagorodni gosp. c. kr. okrajni glavar se gospo soprogo, milostljivi gosp. prošt Urh v spremstvu štirih duhovnih gospodov, mestni zastop, višji uradniki, gg. inženirji in podjetniki in zastopniki društev pripeljali so se na imenovani kraj. Na licu mesta, katero je bilo z zastavami okrašeno, bila je vrsta čedno opravljenih delavcev se svojim orodjem; na nekoliko vzvišenem prostoru pa je bila lepo urejena skupina inženirskih instrumentov. Ob vsakej strani pa jeden šotor za sveto opravilo blagoslovljenja in dnrgi šotor za odlično gospodo. Kog. župan vse navzoče pozdravi, izrazi svoje veselje, da se začne dolgo zaželjeno gradenje ter da nalog, častnemu meščanu in poslancu Šuk-leju besedo, kateri je govoril tako-le: Slavna gospoda, čestiti rojaki! Napočil je torej oni dan, po katerem je tako živo hrepenela naša Dolenjska. Svečanost, katera je Vas danes zbrala v tolikem številu na tem prostoru, vidni dokaz je, da se je tudi v naših pokrajinah dejanski pričela zgradba toliko zaželjene železnice. Jedno dobro leto še, in po mirni dolini Krke odmeval bode ropot železniškega stroja ter železnični tir nas spravi v zvezo z velikim svetovnim prometom... S poljedelskimi pridelki nismo mogli vun na večja tržišča, radi tega je zaostajalo naše poljedelstvo, obrtnija je popolnoma prenehala, kar je še bilo tovarn dolenjskih, so jedna za drugo nehale, naša kupčijo je onemagala in hirala - le še nekoliko let in neizogibna usoda, katera bi zadela prijazne naše pokrajine in prebivalstvo Dolenjske, bila bi tako žalostna, da si še kar predstavljati ne moremo, s tem da dobimo svojo železnico, da se mi ustopamo v krogotok svetovnega življenja -odpira se nam Dolenjcem pogled iz tužne sedanjosti v boljšo, milejšo bodočnost. Cesar sam se je živo zanimal za tozgrad-bo... Po govorih in bogoslužnih obredih se je začelo običajno zasajanje lopate. Prvi je zasadil lopato veleblagorodni g. c. kr. okr. glavar ter z lepimi slovenskimi besedami izrazil veselje nad začetkom gradnje prepotrebene proge... Drugi je zasadil lopato g. mestni župan... nato je zasadil lopatog. prošt v imenu Boga in svete Trojice, od katere izhaja ves slovenski blagoslov... Delavci, ki so ves čas slovesnosti imeli vsak svoje orodje, začeli so pridno kopati, zadovoljno občinstvo pa se je vračalo v mesto. Proslava se je končala s pesmijo pevskega zbora Lepa naša domovina. Kljub začetnemu zagonu je delo zastajalo zaradi pomanjkanja delovne sile, zato so zaposlili tudi kaznjence iz zaporov in prisilne delavnice; nekaj delavcev so pritegnili z gradbišča kočevske proge. Tako je bilo oktobra 1892 na gradbišču proge Grosuplje-Novo mesto zaposlenih 1400 navadnih delavcev, 300 obrtnikov (kvalificiranih delavcev) in 52 glav živine. Na celotnem gradbišču dolenjskih prog je bilo vključenih v gradnjo 4058 nekvalificiranih delavcev, 575 kvalificiranih delavcev in 198 glav živine. Zaradi pestrega sestava zaposlenih so imeli tudi več dela mestni stražniki v Novem mestu. Ti so 9. marca 1893 zaprosili mestni odbor za dodatno oborožitev do dograditve proge. Prosili so “orožje levorverje ali puške, kjer za brambo proti napadu so naše sablje preslabe”. %r$mpni; Priloga Dolenjskega lista Se: Žival ima pravico do spoštovanja Ugovor na članek s tem naslovom (DL 10. marca) Pišem vam v zvezi s pismom bralcev z naslovom “Žival ima pravico do spoštovanja”, ki govori o resoluciji ZN o zaščiti živali. Strinjam se, da smo ljudje zaradi svojega pohlepa in nezmernosti pripeljali do propada mnoge vrste in da se mora to spremeniti. V drugem členu resolucije OZN piše, da ima vsaka žival pravico do človekovega varstva... Ne morem se strinjati s tako formulacijo, ki živali omenja kot nositeljice pravic. Nosi-telj pravic je lahko le tisti, ki doume, da mu pravice prinašajo dolžnosti in dolžnosti pravice. Tega pa živali niso sposobne. Kdor ni sposoben nositi odgovornost, tudi drugih pravic ne more imeti kakor le tiste, ki izvirajo iz tega, da biva. Vendar že živali same svoje prizadete člane, to je tiste, ki v njihovem naravnem okolju niso sposobni preživeti, uničijo. Le človek se zaveda svoje drugačnosti, veličine in neprecenljive vrednosti, zato ima vsak človek pravico, da živi, tudi če je umsko ali telesno prizadet. Človek mnogokrat s svojim mišljenjem in “skrbjo” za živali povečuje njihovo število, a uničuje zdravje vrste. Vrsta pa je pri živalih več kot posameznik. Nositelj pravic je lahko le posameznik in ne vrsta. Živali so bitja, ki svoje življenje doživljajo na relaciji nagon - uresničitev nagona. Zunaj tega praktično ne živijo. Njihov svet je na nižji stopnji kot človeški. Ni je živali na svetu, ki bi mogla razumeti, da ima pravice in zato tudi dolžnosti. Tako izrazoslovje kaže na to, da smo izgubili kompas v mišljenju. Menim, da je bolj prav govoriti o dolžnostih, ki jih imamo ljudje do živali (da jih ne mučimo, da jim pustimo, da so živali...), kakor pa govoriti o tem, da imajo psj, mačke, podgane itd. svoje pravice. Človek ima dar umnosti in samo on je lahko ne-umen. Večjega nesmisla, kot je človekova neumnost ni! Živali se ravnajo po nagonih in ne po razumu, kar jim nagoni narekujejo, storijo, takoj ko je mogoče. Samo človek se zaradi svoje duhovne razsežnosti od nagonov oddaljuje in se podreja morali, etiki ali samovolji. Vendar si vsak od nas zgradi vrednostni sistem, po katerem se ravna. Zbiranje podpisov za podporo Jej resoluciji bo nedvomno uspešno. Žalostno pa je, da kadar gre za dolžnosti človeka do sočloveka, za varovanje človeških življenj, pa naj bo prepoved splava, preprečitev evtanazije, ali pa zavzemanje za mir, ni enakega navdušenja, še manj uspeha. Mislim, da smo res bolni. Morali bi k zdravniku, ki naj nam pomaga do zdrave pameti. Da ne bi govorili o pravicah živali, ampak o naših dolžnostih do njih, da ne bi govorili samo o pravicah, ampak tudi o dolžnostih. Tudi če je to deklaracija OZN, ni nujno, da je zgrajena na zdravi pameti. Osebno sem proti vsaki taki resoluciji ali zakonu, ki govori o pravicah živali. Isto vsebino bi spremenil tako, da bi govorila o dolžnostih ljudi do živalskega sveta. ANDREJ M. POZNIČ NERESNICE O GENERALSKIH ČINIH Na podlagi pisanja v zadnji številki revije Mladina se v slovenski javnosti razšiijajo neresnične informacije o nenadnem imenovanju večjega števila generalov v slovenskih oboroženih silah. V slovenskih oboroženih silah ureja področje činov, pogojev za dodelitev činov in poviševanje vojakov, slušateljev vojaških šol, podčastnikov in častnikov v MORS Uredba o činih in poviševanju v Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije (Ur. list 26/93 z dne 28.5.1993). Po tej uredbi obstajata v obrambnih silah Republike Slovenije dve kategoriji činov: dejanski čin in naslovni čin. Dejanski čin posameznik pridobi na podlagi rednega napredovanja m ob izpolnjevanju s prej omenjeno uredbo določenih kriterijev, medtem ko pravico do naslovnega čina pridobijo vojaški obvezniki z razporeditvijo na dolžnost v stalnem sestavu oz. s postavitvijo po vojni formaciji (15. člen Uredbe o činih in poviševanjih v MORS). Pravica do naslovnega čina preneha, ko vojaški obveznik preneha opravljati dolžnost, s katero je pridobil naslovni čin. V Sloveniji imamo tako 6 brigadiijev, in ne 28. MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Zakaj v celoti podpiramo Janeza Janšo Stališče SGS N. mesto Glavni odbor Slovenske gospodarske stranke Novo mesto je razpravljal tudi o dolgotrajni kampanji proti predsedniku SDSS in obrambnenu ministru Janezu Janši. Kampanja ne temelji na za strankarsko demokracijo prikrojenih polresnicah. Janša je kot obrambni minister jamstvo, da je in bo ostala slovenska vojska ideološko in politično nevtralna. Zaradi tega je Janša poglavitna ovira za spremembo tega stanja, kar hočejo nekateri, ki očitno želijo uveljaviti staro jugoslovansko prakso, kjer je bila JA “oborožena pest” ene ideologije, ene stranke in ene oblasti. Te naloge v slovenski vojski seveda ni mogoče uveljaviti, dokler je obrambni minister Janša. Njegova odstranitev bi pomenila tudi čistko v slovenski vojski, saj bi bilo treba odstraniti vse tiste častnike, ki se, enako kot obrambni minister, zavzemajo za ideološko in politično nevtralno slovensko vojsko. Žal pa se pomena Janeza Janše ne zavedajo vsi, ki so za demokracijo sodobne vrste, temveč podcenjujejo napade nanj čeprav je dejstvo, da bi bil “padec” obrambnega ministra Janše za slovensko demokracijo prava katastrofa. Da bi mu škodili, so nekateri šli tako daleč, da so z osiroma-šenjem proračuna, namenjenega za obrambo, poslabšali možnosti Slovenije za obrambo. To je huda napaka, ki se nam lahko vsem usodno maščuje. Ker se Janša zavzema za sodobno, demokratično in pravično slovensko državo in družbo, nasprotuje korupciji, divjemu lastninjenju in drugim anomalijam, smo ga sklenili v celoti in povsem podpreti. SGS Novo mesto predsednik: JOŽE RANGUS • Omenjena stališča glavnega odbora Slovenske gospodarske stranke Novo mesto je obravnaval tudi koordinacijski odbor SGS (6. KO SGS) za Belo krajino, Dolenjsko, Posavje in ko-čevsko-ribniško območje in jih v celoti podprl. Koordinator MILOVAN DIMITRIČ Krščanski demokrati znamo delati Delovni uspehi naših članov v organih oblasti kažejo, da smo slovenski krščanski _____demokrati stranka samozavesti in da znamo delati z optimizmom Na decembrskih volitvah 92 smo SKD dobili 15 poslanskih sedežev v Državnem zboru. Kmalu za tem smo stopili v vlado in prevzeli štiri pomembne resorje. Naših 15 poslancev, štirje ministri, šest državnih sekretarjev in mnogo strokovnih sodelavcev je trdo prijelo za delo. Na področju cestne infrastrukture je bilo končanih nekaj projektov. Vse leto 1993 so potekale temeljite priprave na začetek izgradnje mnogih avtocestnih odsekov, ki se bodo začeli graditi v letošnjem letu. V jeseni je bila v ta namen ustanovljena Družba za izgradnjo avtocest. Na železnici je bilo v preteklem letu desetkrat manj izgub kot leto prej. Pripravljena je reorganizacija PTT podjetja, ki bo v letu 1994 po evropskem vzorcu delovalo kot Pošta in Telekom (unikacije). Cene za priključitev telefonskih priključkov se znižujejo. Omeniti je potrebno še prizadevanja za direktne povezave z drugimi državami (prej smo bili povezani prek jugoslovanskega sistema). Slovenija je od 1. februarja članica Centralnega urada za mednarodni železniški transport in od 10. februarja Pomorske mednarodne organizacije. Ministrstvo za promet in zveze vodi naš minister g. Igor Umek. Njegova desna roka pa je gotovo državni sekretar za ceste g. Maijan Dvornik. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo vodi g. Jože Osterc, državni sekretar pa je g. Ivan Obal. Oba sta člana naše stranke. Kot prvi med ministri je minister Osterc ponudil sprejem parla- mentu strategijo razvoja slovenskega kmetijstva. Obljubili smo prizadevanje za zaščito slovenskega kmeta in to obljubo izpolnili s sprejetjem zakona o posebnih dejatvah pri uvozu kmetijskih pridelkov in hrane. V obdobju od prevzema ministrstva je prišlo do cenovnih sprememb pri mleku, mesu in pšenici in s tem prilagajanjem odkupne cene mleka tekoči rasti stroškov. Nezadovoljstvo kmetov ponekod ima vzroke v neprilagojenem delovanju zadrug in hranilno-kreditnih služb. Še vedno je nerešeno vprašanje organizacije kmetov in njihova vloga v zadružnem sistemu. To problematiko bomo skušali rešiti v novem zakonu o kmetijski gospodarski zbornici. V preteklem letu je začel delovati Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki začenja delo pri vračanju nacionaliziranih zemljišč. Prav tako je bil ; v -Vik -'k V- N AVTOPRALNICA KLAMFER - Kaj je v človeku, kar ga žene, da počne z naravo to, kar počne, in to nemalokrat na grozovit način? Samo njegova zanikr-nost in nemarnost ali njegova nedoumljiva oholost in domišljavost, neumnost in neukost, sprevržen nagon po uničevanju in samouničenju? Težka vprašanja za podpis pod to sliko! Pa vendar: tudi avto, ki ga lastnik perev gorjanskem potoku Klumfcrju pri Šentjoštu, je del takega odnosa do narave. Že sam pogled na to je neprijeten, kot da je nekaj narobe, da ne gre skupaj, da sta se srečala dva različna časa in da proizvod enega počne nasilje nad drugim, trpnim in nemočnim. Tako kot težki vojaški in policijski terenski avtomobili, ki rijejo po gorjanskih košenicah in lomastijo po gozdnih poteh. Človek! Kako že zveni ta beseda? (Foto: A. Bar- Država mora zgraditi šolo na Drski Vroč zbor občanov: bomo izigrani ob postavitvi zadnje osnovne šole v novomeški ______občini, ko se bo 31. maja iztekel sedanji občinski samoprispevek? Navzlic zanikrni udeležbi občanov Drske na zboru, ki je bil 10. marca v centru srednjih šol v Šmihelu, se zbranim ni bilo težko odločiti: vsi so za predlog Sveta enajstih mestnih krajevnih skupnosti za ustanovitev mestne občine Novo mesto. Nič nimajo proti morebitnim pridružitvam tistih obrobnih sosednih krajev ali njihovih skupnosti, ki so že zdaj z mestom funkcionalno povezane. Morebitne špekulacije takih pridružitev, da bo “mesto hitro posrkbelo za vse, kar v teh KS še manjka...”, bodo ostale seveda na trhlih nogah. Občani so pohvalili pregledna poročila v nedavno izišlem časopisu Naše mesto, v katerem je Skupnost krajevnih skupnosti pregledno predstavila svoje izkušnje, ki so osnova tudi za nadaljnje delo. Z dosedanjim krajevnim samoprispevkom je 11 KS v mestu ogromno naredilo: njihov trud se pozna na vsakem koraku. Zato so na zboru hitro sprejeli predlog novega referendumskega programa za nadaljnje urejanje okolja, v katerem živi nad 5.000 občanov našega mesta. Poročila, ki sojih na zboru dopolnili Frane Smerdu, Marjan Smrke, Ciril Atelšek, dr. Ravbar, inž. Kotnik in drugi ter v imenu občinske uprave zlasti inž. Jože Preskar, so ljudem olajšala sklepanje, pripomogla pa so tudi k dobrim dopolnilnim predlogom. Novi samoprispevek za 11 KS naj bi začel teči po L juniju letos, znašal pa naj bi en odstotek: prva polovica bi šla za skupne ureditve v mestu, z drugo polovico pa bi spet razpolagala vsaka KS po svojih potrebah. Trša in hudo vroča je bila razprava glede postavitve nove osnovne šole na Drski. Je zadnja v sedanjem ob- činskem načrtu izgradnje šolskega prostora, pri čemer so vsi Novome-sčani štiri leta, pravzaprav pa že vse od 1979 dalje, solidarnostno zbirali denar za izgradnjo novih osnovnih šol v občini. Zdaj, na koncu in ob delitvi občin v duhu nove lokalne samouprave, ostaja vprašanje denarja za šolo Drska odprto. Gre za investicijo, vredno pribl. 9 milijonov mark. Zadnjega maja letos se izteče sedanji občinski samoprispevek za bolnišnico in osnovne šole. Manjkajočega denarja KS Drska in celo Novo mesto v nobenem primeru ne moreta zbrati. Kdo naj bi podaljšal iztekajoči se občinski samoprispevek? To vprašanje je razgrelo ljudi, ki so soglasno zahtevali: šolo na Drski mora zgraditi država (iz občinskega in državnega proračuna). Mi smo pomagali graditi šole vse doslej in vsem krajem. Od novih občin ni mogoče pričakovati, da bi sprejele nase tako veliko finančno breme, saj je ob šoli na Drski odprto tudi pereče vprašanje dogra- ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: družina Nastav, Pot na veselico 14, Metlika - namesto cvetja na grob pokojnega Ivana Kompore 3.000 tolarjev; Štefka Colarič, Cegelnica 21, Novo mesto - namesto cvetja na grob Marice Ajdič 3.000 tolarjev; stanovalci bloka Ragovska 21 in 21 a, Novo mesto - namesto cvetja za pokojnega Vikija Novaka 3.700 tolarjev in Tone Golobič, Novo mesto - namesto izplačanega avtorskega honorarja 4.576 tolarjev. Vsem darovalcem iskrena hvala! ditve nove pokrajinske bolnišnice. Na vnovična vprašanja, kakšna bo organizacijska prihodnost sedanjih KS, je ljudem odgovoril inž. Preskar s pojasnilom, da bodo statuti novih občin omogočili ustanavljanje oz. nadaljnje delovanje vaških skupnosti, krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Novo mesto bo kot bodoča mestna občina imelo tudi del državne uprave. O teh in drugih vprašanjih, zlasti še o financiranju dela v bodočih občinah, je na Drski tekla razgibana razprava. Ljudje so med drugim obsodili neresnost in špekulacije lastnika zemljišča v Srebrničah, ki onemogoča ureditev pokopališkega prostora v Novem mestu. TONE GOŠNIK ustanovljen Zavod za gozdove Slovenije. Ministrstvo je pri vladi iztržilo tudi precej sredstev za odpravo posledic suše. Od 6. novembra 1993 je Slovenija članica OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Ministrstvo za notranje zadeve vodi prvič politik novega kova brez vsakršne komunistične preteklosti, to je g. Ivo Bizjak. Njegov državni sekretar je g. Andrej Šter, član ND pri SKD. Ministrstvo izvaja preobrazbo slovenske policije v smeri uveljavitve uspešnega in učinkovitega policijskega sistema sodobne države. Na tem ministrstvu so se vse leto izredno angažirali pri pripravah reorganizacije uprave in lokalne samouprave. Zelo obsežno delo opravljajo službe ministrstva pri odkrivanju raznih kriminalnih dejanj, ki so v javnosti poznane kot afere. Lani se je ministrstvo povezalo s centralo Interpola. Na področju zunanje politike si je Slovenija utrdila ugled po zaslugi trdega dela ministra Lojzeta Peterleta. V preteklem letu so bila odprta nekatera diplomatska konzularna predstavništva Slovenije v tujini. Mesto veleposlanika v Parizu je prevzel dr. Andrej Capuder, v Otta-wi pa g. Marijan Majcen - oba člana SKD. Minister Peterle je opravil v preteklem letu nekaj zelo pomembnih obiskov v tujini: Bil je v Franciji, Veliki Britaniji, Vatikanu, Iranu, ZDA, Španiji, Aziji itd. Slovenijo pa so obiskali nekateri pomembni državniki. Ministrstvo se redno odziva na mednarodna politična dogajanja v svetu in v soseščini. Še posebej so občutljiva vprašanja med Slovenijo in Hrvaško. Ta vprašanja je možno reševati le strokovno in strpno. Slovenija je bila maja 1993 sprejeta v polnopravno članstvo Sveta Evrope, aprila pa smo podpisali paket sporazumov o sodelovanju z Evropsko skupnostjo. Slovenija je članica 29 enakopravnih organizacij in 16 zvez in strokovnih združenj. Pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve deluje naš državni sekretar za družino dr. Drago Čepar. Na področju družinske politike smo dosegli sprejem resolucije o temeljih oblikovanja družinske politike, konec novembra pa je bil sprejet zakon o družinskih prejemkih, ki pomeni prvi korak pri uresničevanju te resolucije. Prav tako se sektor za družino dejavno vključuje v priprave za mednarodno leto družine. Naši ministri in poslanci so bili še posebej aktivni pri sprejemanju zakonodaje, povezane z uveljavitvijo poštenega lastninjenja in razvoja gospodarstva. Kot zanimivost naj povem, daje DZ sprejel v letu 1993 kar 273 različnih zakonov. Naš član g. Janko Deželak, znani ekonomist in gospodarstvenik, je direktor Agencije za sanacijo bank. Pozitivne gospodarske rasti in razvoja ne bo mogoče doseči brez ozdravljenja bančnega sistema in delovanja bank na zdravih tržnih principih in ne po političnih naročilih kakor v preteklosti. Iz naštetega je razvidno, da smo slovenski krščanski demokrati stranka samozavesti, dela in dolgoročnosti. Svoje delo smo začrtali na vrednotah, kot so vzajemnost, pravičnost in resnicoljubnosti. Delati znamo z optimizmom in v tem je naš uspeh. BRANKO NIMAC organizacijski tajnik SKD dr. VIDA ČADONIČ-ŠPELIČ poslanka SKD v DZ • Hitro bomo napredovali le, če bomo šli dovolj počasi. • Srce ima svoje razloge, ki jih razum ne pozna. (Pascal) Opomini, ki begajo ljudi Zakaj Elektro izstavlja ob opominu še račun? Vse mogoče se dogaja dandanes v stremljenju za čim večjim zaslužkom. Tak primer so videti opomini za plačilo električne energije, ki jih pošilja PE Elektro Novo mesto. Račun in opomin sta si namreč enaka. Opomin naj bi bil opozorilo za neizpolnjene obveznosti, Elektro pa si je izmislil nov način izteijave dolga, in sicer tako, da vam ponovno pošljejo račun, pod njim pa napišejo, da je opomin. Tako zmedejo človeka, da ni prav obveščen, za kaj naj še enkrat plača račun. In če nima vse lepo urejeno v mapi, se lahko zgodi, da plača račun še enkrat, saj se ustraši opomina. Menim, da je takih primerov precej, saj predvsem mlajši, ki šele začenjajo gospodinjiti, nimajo teh stvari urejenih pa še časa imajo malo, zato pač plačajo, ko zagledajo opomin in račun, ne vedoč, da so račun plačali v drugo. Tako Elektro pokasira še enkrat največkrat že tako previsok račun. Upam, da se ob polletnih ali letnih končnih obračunih poračunajo tudi taki dvakrat plačani zneski. O tem sem sklenila napisati pismo za časopis, ker sem slišala, da ima težave z razumevanjem računov-opominov kar precej ljudi. Prav bi bilo, ko bi se Elektro potrudil in natisnil take opomine, ki bi opominjali le na plačilo neplačanih računov. SONJA MIŠJAK, Novo mesto Zaprosili so zdravstveno ministrstvo Odgovor iz kabineta L Peterleta, zunanjega ministra Potem ko sem napisal, da manjka vitamina za najmlajse otroke, in sem iz pojasnjenih razlogov o tem obvestil tudi gospioda Lojzeta Peterleta, je gospod lxon Marc, osebni tajnik gospoda Peterleta, v pismu, naslovljenem na moj naslov, pojasnil, kako in kaj je z zadevo. V pismu je med drugim zapisal, da je o pomanjkanju vitamina obvestil tudi kabinet ministra v Ministrstvu za zdravstvo, ki je edino pristojno za obravnavano področje. Zapisal je tudi, daje po naročilu ministra Peterleta tam prosil, naj ustrezen način premostijo trenutno pomanjkanje vitamina D3 v Sloveniji. Zato, ker so v Ministrstvu za zunanje zadeve prebrali pismo o težavah državljanov, ker so na pismo hitro in prijazno odgovorili in ker so pristojno ustanovo prosili za premostitev trenutnega pomanjkanja vitamina, se najlepše zahvaljujem vsem, ki so se potrudili z omenjeno zadevo. MARTIN LUZAR, Gabrje, Loka 12 68321 Brusnice ZELENI SLOVENIJE O “NOVI” LDS Ob združevanju štirih t.i. sredinskih strank so nekateri državljani morda zmotno pomislili, da se v LDS utapljamo tudi Zeleni Slovenije. Temu seveda ni tako: z LDS seje združila stranka ZESS, ki je 16.3.1993 v nasprotju z zakonom prevzela del zaščitenega imena Zelenih Slovenije in s tem med ljudi vnašala programirano zmedo. Kljub temu da združitev balkanizira Slovenijo (vladajoča LDS je z njo brez volitev pridobila 9 novih poslancev!), opozarjamo na njeno pozitivno razsežnost: politični prostor se je s tem dejanjem poenostavil in razčistil, sateliti, ki jih je vladajoča nomenklatura leta 1989 poslala ustanavljati nove stranke, pa so se vrnili v domače oporišče. Zeleni Slovenije bomo seveda ostali samostojni, tudi v bodoče se ne bomo ozirali niti na desno niti na levo, naše barve pa bodo še bolj razpoznavno zelene. Za Zelene Slovenije: predsednik VANE GOŠNIK NAJVECJI NOVOMEŠKI ŽULJ V soboto, 26. februarja, je bil v hotelu Metropol seminar politične akademije Janeza Evangelista Kreka, kjer so udeleženci seminarja, med ostalim delom imeli tudi praktične preskuse. Eden izmed njih je bila tudi izvedba ankete med Novomešča-ni, ki je pokazala, da večino No-vomeščanov najbolj moti neurejenost prometa v središču mesta. Stranka Slovenskih krščanskih demokratov, ki je seminar organizirala je z rezultati ankete dobila smernice, na katerem področju jo čaka največ dela. Udeleženci seminarja so prepričani, da je rešitev v zapori mestnega jedra po vzoru zahodnoevropskih pa tudi že veliko naših mest. Tudi s tem dejanjem lahko Dolenjci naredimo korak bližje k Evropi. POTOSKI RIKO ŠE NAD VODO LOŠKI POTOK - Stečaj Ri-ka, ribniškega paradnega konja, je usodno vplival na celotni položaj občine, še bolj pa na že tako zaostrene socialne razmere delavcev tudi v potoškem obratu. V pogovoru z direktorjem potoškega obrata Vinkom Bambičem smo izvedeli da kljub težavam še vedno “plavajo nad vodo”. Res jih je prizadela celotna agonija, izguba trgov, pomanjkanje obratnega kapitala, tako da so tudi v tem obratu bili prisiljeni izvesti nekatere ne ravno prijetne spremembe in ukrepe, zlasti plače niso več primerljive s preteklimi leti. Bambič pravi, da je še mnogo nejasnosti z lastninskim preoblikovanjem, in ni želel o tem govoriti, nikakor pa ne pomišljajo z ukinitvijo proizvodnje. Nasprotno, kaže, da se odpirajo novi trgi, upa, da se obratu obetajo boljši časi. 1 A. K. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV zboru°skoraj poi O veri imam pravico tako misliti upokojencev Dobro uspel občni zbor Društvo upokojencev Škocjan je imelo 6. marca redni letni občni zbor, ki je bil pomemben zaradi 40-letnice delovanja nekaterih članov v vrstah upokojencev, zaradi štiriletnice samostojnosti društva in zaradi proslave ob dnevu žena. Člani so se zbora množično udeležili, saj smo jih našteli kar 178 od 400 včlanjenih. Kulturni program so izvajali instrumentalisti OŠ Škocjan, mešani pevski zbor upokojencev, ustanovljen posebej za to priložnost, pod vodstvom Jožice Čelesnik, Ivan Perhaj s svojimi pesmimi in tajnica društva Slavka Janežič s pesmijo o 8. marcu in kroniko v verzih. Poročilo in program, ki ga je članom podala predsednica Jožica Čelesnik, so člani ugodno sprejeli in oboje potrdili. Za dolgoletno delo v vrstah upokojencev so iz rok Adolfa Šuštarja in Rudija Hrvatina prejeli občinska priznanja Jožica Čelesnik, Jože Novak, Janez Hočevar, Janez Kirn, Slavka Rorman, Marija Povše, Jožica Ro-bek, Danica Šutar, Anton Peterlin, Slavka Zagorc in Marija Pirnar, posebno priznanje za dobro sodelovanje z občinsko zvezo DU pa še Jožica Čelesnik in Slavka Janežič. O problematiki v ZPIZ je spregovoril Rudi Hrvatin. Pojasnil je, kako ravnati s certifikati, razložil pa je tudi nejasnosti v zvezi z davčno napovedjo. Že dopoldne in pred občnim zborom so si člani in ostali občani lahko ogledovali kulinarično razstavo, za katero so svoje izdelke prispevale članice, z mesninami seje predstavilo Mesarstvo Bobič, sodelovale pa so tudi gostilne Luzar, Marinčič in Karolina iz Škocjana. Vsem, ki so pri pripravi razstave sodelovali z izdelki in delom pri urejanju razstave ter pri pogostitvi - enako ravnateljstvu OŠ za gostoljubje in dobro sodelovanje ter botru Pavletu Bobiču - se društvo toplo zahvaljuje in vabi k sodelovanju tudi v prihod- nje' S. J. Zaradi razmišljanja, ki ga boste prebrali, bi me v srednjem veku povezali s “hudičem”, me mučili, sežgali na grmadi ali pobili s koli - kaj bo pa zdaj? Še nikoli nisem napisala ničesar v kak časopis ali revijo, zato naj se na kratko predstavim. Sem pravkar upokojena učiteljica, stara sem 45 let in mati dveh otrok. V življenju sem prebrala ogromno knjig. Žal pa imam zelo neprijetne spomine na eno prvih knjig, s katerimi sem se seznanila še kot majhno dekletce. Moja versko blazna botra, pri kateri sem takrat živela, me je neprestano učila vere in ljubezni do boga in mi zraven kazala slike iz Črnih bukev. Kako gre to skupaj? Kaj je hotela doseči moja botra, kije izgubila sina domobranca med NOB? Prav gotovo vcepiti mi sovraštvo do komunistov, Tita in nove družbene ureditve. Prepričana sem, da so se v marsikateri slovenski družini dogajale enake norosti. A vse to sem že zdavnaj prerasla. Glavo imam vendar zato, da z njo po svoje razmišljam, pa če je to komu všeč ali ne. Nikoli nisem bila verna. Ne verjamem ne v boga ne v hudiča, pa tudi v tisto, kar je učil komunizem, nisem nikoli verjela. Se pravi, da sem ideološko popolnoma neobremenjena. Prepričana sem, da človek v življenju mora v nekaj verjeti, saj drugače bi bilo zelo težko živeti. A treba je verjeti v nekaj resničnega, otipljivega. Zato verjamem v ljubezen, prijateljstvo, delo, skratka, verjamem v ljudi, ker jih vidim, slišim in čutim. Menim, da prav zato realno gledam na določene pojave v preteklosti in sedanjosti. To povem za primer, če mi bo kdo podtikal, da “udriham” po veri. Vem, da mi bodo verski fanatiki očitali prav to. A nanje se ne oziram. Zelo me moti, da danes, na pragu 3. tisočletja, nekatere ideologije še vedno vztrajajo na že davno preživelih dogmah in se jih oklepajo kot pijanec plota - v strahu, da bodo izgubile oblast nad ljudmi, se pravi vse tisto, kar oblast pomeni: moč, privilegije, bogastvo itd. Vsaka vera v nekaj izmišljenega in nenaravnega pa je po mojem mnenju primitivna in iz trte izvi- ta. Človek je eno, vera (ali ideologija, saj to je eno in isto) pa drugo. In zdaj bi se dotaknila Cerkve. Saj to menda ni tabu tema? Če je, pa toliko bolje! Ali seje z nastankom krščanske vere svet kaj izboljšal? So ljudje postali kaj boljši? Nasprotno, če preletimo zgodovino krščanstva, vidimo samo nasilje, vojne, kopičenje bogastva ter razdore med ljudmi in narodi. Cerkev je vedno bila in je še družbeni parazit, saj ničesar ne dela, ne proizvaja, ne ustvarja, ničesar ne daje tej družbi, ampak samo jemlje in zahteva. Zadnja leta je pri nas spet mogočno dvignila glavo. Zahteva nazaj “svoje” gozdove, sili se v šole in obnavlja ter gradi vedno nova svetišča svojemu bogu. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu plačevali še cerkveni tolar. Slovenski narod je v preteklosti služil mnogim gospodarjem, nikoli pa nikomur tako kot prav Cerkvi. Imam slab občutek, da nas hoče Cerkev znova kar vse Slovence pokristjaniti, pa če si to želimo ali ne. Bojim se, da nas v prihodnosti čaka novo enoumje, če bo šlo tako naprej in če se ne bomo Slovenci pravi čas spametovali. Da o dvoličnosti tako imenovane “krščanske” morale ne govorim. Krščanstvo sploh ne more govoriti o kakšni posebni etiki, kajti to je splošen čut človeka oz. človeštva. Morala v človeku je ali pa je ni. Ali jo v življenju razviješ ah pa zakrni. Morala je torej človekova vest. Krščanstvo pa pozna samo eno moralo: boj za oblast (sredstva niso važna). Pretirana vera v boga lahko tako zasužnji človekov razum, da sploh ni več sposoben trezne človeške presoje, se pravi moralne presoje. Čerkev se polasti tudi človekovih čustev in celo telesa (beri: prepoved prekinitve nosečnosti). Trdim, da Cerkev dejansko zavira medčloveško ljubezen. Pa še nekaj o Svetem pismu, tej “knjigi vseh knjig”. Ta je ze na samem začetku sama s seboj v nasprotju. Menda sta bila Adam in Eva prva in edina človeka na svetu. Kako si je torej mogel Kajn poiskati ženo? Pa še druga prozorna nasprotja so, ki jih ne bi naštevala. Le kateri normalno misleč človek danes še verjame v Marijino brezmadežno spočetje, vnebovzetje, Kristusovo vstajenje od mrtvih, njegove “čudeže” in podobno? Iz tega lahko sledi samo nekaj: Sveto pismo je zbirka pravljic (ali pripovedk, če hočete), ki so včasih tudi zelo krute in nečloveške. Ta knjiga ima svojo vrednost samo toliko kot katerokoli drugo ljudsko blago, nima pa nobene dokazljive zgodovinske ali znanstvene vrednosti. O Cerkvi in umetnosti pa tole: katedrale, cerkve, slike, freske, zlati oltarji, kipi itd. - Cerkev je pač imela nesluteno bogastvo, pridobljeno z izkoriščanjem, trpljenjem in izsiljevanjem, pa tudi naivnostjo ljudi. Nisem še videla kaj bolj dolgočasnega, kot je verski obred. Ta me spominja na čaščenje bogov naših prednikov, za ka- tere tako radi rečemo, da so bili primitivni. Zdaj pa je torej samo en “troedini” bog, a ta bog ima ime oblast. In še nikoli nisem slišala za duhovnika, ki bi po končanem verskem obredu dejal svojim vernikom: “Seveda pa lahko razmišljate tudi drugače, jx> svoje, če to želite. To je vaša svobodna volja.” Šola in Cerkev? Ne, hvala. Šola je ustanova, v kateri naj pouk poteka na znanstvenih dognanjih. Cerkev pa z znanostjo nima nobene zveze. Nasprotno, Cerkev je v zgodovini vedno zavirala razvoj in napredek znanosti. Če pa že, potem naj se v šolah prikaže resnična in objektivna zgodovina vseh svetovnih religij. Da ne bo pomote, poudarjam, da ne posplošujem. Med cerkvenimi možmi m verniki so bili in so še čudoviti ljudje, ki so mnogo dobrega storili za naš narod. Spomnimo se samo naših pesnikov in pisateljev, pa tudi tistih, ki so med NOB žrtvovali svoje življenje za osvoboditev izpod okupatorjev, se pravi na pravi strani. Morda se sprašujete, kaj bi pravzaprav rada dokazala s tem svojim razmišljanjem? Samo to, da je kakršna koli religija (se pravi ideologija) naši družbi (in katerikoli družbi) nepotrebna in celo škodljiva. Verjemite mi, da bi bilo življenje mnogo bolj :: ; avno brez raznih re- prijetno in enost IiKij. NABITO POLNA DVORANA - Z občnega zbora upokojencev v Škocjanu RAZMIŠLJANJE VOJNE GENERACIJE DANES (5.)> Vse kaže, da bo človeštvo moralo za boljše in miroljubno sožitje izumiti nove metode, če se bo hotelo premakniti naprej. Pretekle in zdajšnje oblike medčloveških in mednarodnih odnosov so se namreč izkazale za slabe, saj vedno znova vodijo v nove razdore med ljudmi in narodi. S tem mislim predvsem vojne. Te se bodo končale enkrat za vselej le, če bodo razpadle vse ideologije in religije, da o skrajnostih, kot so fundamentalizem, verske sekte, nacionalizem, rasizem itd., sploh ne govorim. Mogoče boste rekli, daje to utopija, a jaz globoko verjamem, da bo to nekoč postalo dejstvo. A kaj, ko pa je tako prijetno in omamno vladati množicam? Dokler bodo prihajali na oblast “ljudje”, kot so bili Hitler, Stalin, Homeini ali kot sta npr. Husein in Miloševič, bodo vedno nove morije in te bodo vedno strahotnejše. Opažam, da se človeštvo ne premika na boljše, ampak na slabše, saj nam grozi tretja svetovna vojna, če bo šlo tako naprej. Nekateri voditelji držav in religij novačijo vedno nove “vojake”, za vsak primer, da bo čim več topovske hrane, če zares izbruhne nova vsesplošna morija. Braniti bo seveda treba OBLAST! A jaz sem kljub temu optimistka. Verjamem, da bo v prihodnosti prišlo do novih svetovnih sprememb in napredka v medčloveških in mednarodnih odnosih. Kajti prav to je tisto, kar človeštvo ta hip najbolj potrebuje, če hoče preživeti. DARINKA TRATAR Šmarjeta 34 Družine tonejo Razmišljanje Stara sem 16 let in veliko razmišljam o družini, še posebej, ker je letošnje leto namenjeno družini. Sprašujem se, kaj je sploh družina. Pravimo, da je temelj nekega naroda, najmanjša skupnost ljudi. Ali so naše družine trdne, ali imamo vsi enake pravice, pogoje za šolanje, dopust? Ne. Nasprotja so velika in se iz dneva v dan poglabljajo. To je posledica nestabilnega gospodarstva. Ljudje ostajajo brez službe, brez edinega vira preživetja, nekateri ne morejo zadovoljevati niti osnovnih življenjskih potreb, družine razpadajo, ljudje ne vidijo več izhoda in se prepuščajo alkoholu, mamilom. Tudi družinski člani se oddaljujejo drug od drugega. Nič več ni mirnih in prijetnih večerov, ko so se pogovarjali o najrazličnejših stvareh, se smejali in jim je bilo prijetno. Kam je vse to izginilo? Bo še kdaj tako? MARJETA ARH Jelše Uboga vaška lipa Nerazumljivo ravnanje z vaško lipo ob cesti v Kobilah pri Leskovcu V Kobilah pri Leskovcu imamo na svoji parceli tudi vaško lipo. Vaško zato, ker je res mogočna jn daje vasi lepo sliko vse letne čase. Žal raste ob ostrem ovinku in sojo pred leti, ko so pripravljali cesto za polaganje asfalta, pri koreninah kar precej poškodovali. Kdorkoli pa vozi mimo nje po cesti, seje mora zaradi ostrega ovinka (360 st.) ogniti. Obdelovanje in oblaganje z asfaltom bo lipa, kot kaže, preživela. Nerazumljivo pa je, da jo sedaj vsakokrat ob pluženju snega “obdelujejo”. Tam je dosti prostora, zato lahko sneg porinejo ali pred lipo na naš travnik ali pa na drugo stran po travniku v dolino. Ne pišem tega samo zato, ker je lipa naša, pač pa tudi, ker je na drugi strani Arhov čebelnjak, dalje, ker je lipa kraju v okras in ker to drevo ni akacija ali gaber. Upam(o), da se bo kaj spremenilo ali dopolnilo v zakonodaji glede čuvanja vaških lip oz. dendrološke naravne dediščine. ALOJZ ŠR1BAR Leskovec Se moj prispevek o Grozdetu I Kocjan naj izda knjigo - Z Lojzetom sva skupaj pela Marijine pesmi - Obljubil mi je srečanje Naj tudi moje vrstice najdejo prostor v Dolenjskem listu, ne le besede Lada Kocjana, ki v “Dolenjcu” toliko piše, da bi bilo bolje, če spisal knjigo m jo podaril tistim, ki bi jo radi prebrali. Sedaj je že proti temu, da so se lani brale šmarnice o Lojzetu. Protestira tudi proti temu, da bi imeli vzornega mučeniškega svetnika, ki bi bil v ponos vsem Slovencem in še posebej dijakom, da bi se vsi z molitvijo obračali k njemu. Spoznala sva se z Grozdetom, ko je bil on že študent v Ljubljani. Bila sva istih let. V šolo sva hodila še v stari Jugoslaviji. Težki časi so bili takrat, ko so nas tepli z metrsko palico, če nismo znali, nas pošiljali klečat v kot ali pa smo morali za kazen ostajati v šoli. Doma sem z Goriške gore v škocjanski fari. Med vojno smo imeli srečo, da nas niso Nemci izselili v Nemčijo. Takrat so se Lojzetovi starši s petimi otroki preselili v našo vas, v majhno zapuščeno hišico. Lojze je ostal na Vodalah pri stari mami, saj ni smel živeti pri materi, ker je bil nezakonski. Poleti je prišel obiskat družino in mamico, ki jo je zelo ljubil. Takrat sva se spoznala. Oba sva imela veselje do Marijinih pesmi. Spomnim se, kako sva skupaj prepevala pesem Jaz sem Marijin otrok: Sam Bog me je izbral, devico najčistejšo za mater mi je dal... Tudi druge pobožne pesmi so mi zelo pri srcu. Mama je bila presrečna, ko naju je slišala peti. Takrat nisem vedela, kaj se bo z njim zgodilo, a pri branju šmarnic mi je vse njegovo življenje prišlo na misel. Ko je odhajal, mi je obljubil, da se bova videla za novo leto. Potem seje marsikaj spremeni-(o. Italijani in belogardisti so odšli v Šentjernej, domači partizani so zažgali škocjansko šolo. Ni minil dan, da v vas ne bi prišli partizani ali belogardisti, ljudstvo pa je nastradalo. Nekega dne so prišli v Škocjan belogardisti prodajat Črne bukve. Lojze-tova mama jih je kupila in v njih zagledala sina s pripisom, da so ga v gozdu na Mirni umorili in spomladi otroci našli truplo, ko so nabirali zvončke. Ob koncu vojne so očeta mobilizirali in ga z drugimi odgnali. O njih se ni več slišalo. Mati se je s šestimi otroki vrnila domov in umrla pred tremi leti, dva sina in hčerka pa nekaj let pozneje. Doma živi sin z družino, ena hči je v lmpolei, najmlajša pa živi v bližini Vodic. Tudi jaz sem imela v življenju veliko težav, a sem jih z Marijino pomočjo vse prestala. Veseli moramo biti, da smo Slovenci samostojni. Molimo, da bo Lojze postal naš svetnik in bomo nanj ponosni tudi Dolenjci. Imejmo ljubezen do vsakega človeka. Vse umre, a ljubezen ostane. ANGELCA BUTALIN Ob Težki vodi 32, Novo mesto ZAHVALA Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali ob požaru, se iskreno zahvaljujemo. DOMINE in KATICA AVGUŠTIN Straža Za resnico o ubitem študentu Grozdetu “Zgodba o mučenju Lojzeta Grozdeta je ena sama laž,” je dejal B. Š., ki gaje lastnoročno položil v krsto Šele po vsem tem je prišla na vrsto novoletna zabava v Mirni, ki so jo priredili na soboto, 2. januarja. Kulturni spored je bil sicer bolj slab, kar pa ni skalilo veselega razpoloženja.’ (Avtor pod opombo št. 60 navaja vire, ki jih je uporabil pri opisu dogajanj na Mirni.) Iz navedenega besedila je povsem jasno, daje Tomšičeva brigada ujela Grozdeta in Hočevarja. Prav tako se vidi, da ne gre za “veseloigro” v Sokolskem domu ob mučenju Grozdeta, kot se poudarja v vseh spisih in člankih, na katero naj bi bili vabili prebivalstvo, pač pa za novoletno prireditev, ki se ni dogajala L januarja, ker so enote šle na rušenje proge, pa tudi ljudi ni bilo doma, ker so se umaknili pred Italijani, ampak šele 2. januarja, ko naj bi bil Grozde že mrtev. Prireditev pa je bila, po monografiji brigade, tako kot za txržič, 24. decembra, tudi na novo leto ne v Sokolskem, temveč v Prosvetnem domu. Difinitivno je dokumentirano, da je Grozdeta aretirala patrulja Tomšičeve brigade in je bil pri njih v postopku obsojen in ustreljen, ne pa da bi bil umrl pod rokami terenskih aktivistov, domačinov v Sokolskem domu, kot se še sedaj trdi v objavljenih člankih. Ali je mogoče, da nadškofova komisija tega ni ugotovila? Torej so vsa podtikanja, napisane o posa- meznih domačinih aktivistih kot mučiteljih, čista in namerna laž in kleveta. Štab brigade je bil nekaj časa v eni od hiš na vznožju gradu (Fužina), nekaj časa ponoči, ko so rušili progo, pa v neki hiši pri mostu na Mirni, po izjavi M. A. V. A., ki ga imenujejo tudi mirenski bard, sicer pa ljudski pesnik, prozaist in zelo natančen kronist svojega okolja posebno v dnigi svetovni vojni, je dne 26.2.1943 v svoj ažurno vodeni dnevnik zapisal: “Naš Gordan je 23.2. t.l. našel pod Logom, ko je zvončke trgal, truplo od rdečih ob novem letu ubitega študenta Alojza Grozdeta.” In G. A. se tega dogodka spominja: “Šolarji iz Ševnice, Gorenje vasi in drugih naselij v tej smeri smo ponavadi hodili z Mirne prek Hriba, včasih pa tudi po Logu, izpod mirenskega gradu. Tega dne, moj oče je zagotovo natančno zapisal datum, smo šli po Logu in jaz sem šel na enem mestu po brvi, ki je sedaj ni, prek potoka Vejeršča. Tam sem v mah globeli pod skalo zagledal mrtvega moškega, starega okrog 20 let; oblečen je bil v majico z dolgimi rokavi in spodnje hlače, brez čevljev in nogavic, na roki je imel uro. Ležal je na hrbtu, roke na pol skrčene, dlani pa odprte, z malo skrčenimi prsti. Imel je rano na glavi; jaz sem pomislil, daje to udar s kopitom od puške, lahko pa je tudi od strelne rane. Nesmiselno je trditi, daje to od krampa ali motike, kot pišejo, saj bi to orodje verjetno bilo nekje v bližini. Na podplatu je imel ranico, kot da ga je objedla žival, podgana, podlasica ali podobno. Nobenih drugih poškodb nisem opazil na telesu. Zagotovo lahko trdim, da ni imel posekane ude, roke in noge, pa tudi ne prirezanih ušes, nosa, oči, kot se sedaj piše. Vse to sem izjavil tudj na cerkvenem sodišču na ljubljanski škofiji, kamor so me poklicali. Izjave sem dal pod zaprisego. Niso bili nič kaj zadovoljni z mojim pričevanjem. Zahteval sem, da vidim tisti zapisnik, ker ne morem veijeti, daje nekdo zapisal poškodbe, kijih ni bilo, ko smo jaz in še mnogi drugi videli truplo v gozdu. Odgovorili so mi, da tega zapisnika ni nikjer. Kaj ni to zanimiva ugotovitev? Mogoče ga nikoli ni bilo?! Senat je sestavljal msgr. Reven, še en član in duhovnik, ki je na računalniku vodil zapisnik. Takrat, ko sem našel mrtvega moškega, ni nihče vedel, kdo je ta moški. Gledali smo ga vsi šolarji, ki smo šli ta dan skupaj po Logu. G. A. mu je z roke snel uro, ni je odpel, ampak je z nožem prerezal pas ure. Šli pa so ga gledati tudi posamezniki iz Gorenje vasi in Ševnice. Nekdo ga je moral spoznati, prišla ga je pogledati tudi neka njegova sorodnica, morda teta iz Šentruperta. To, kar se govori o Grozdetovem mučenju v Sokolskem domu, je za mene dvomljivo. Ne morem verjeti, da ni nikogar, ki bi se pojavil kot očividec, če bi se to res dogajalo. Ne trdim, da so partizani Grozdeta božali, toda sledov mučenja, kot se sedaj govori in piše, jaz na njegovem telesu nisem videl. Poleg mene pa je živih še kar nekaj prič, ki so videle truplo Grozdeta v gozdu, živ pa je v Mirni tudi mož, kije Grozdeta položil v krsto. Torej se stanje tedaj vidnih telesnih poškodb na Grozdetovem telesu, tako kot smo ga našli v gozdu, lahko ugotovi z živimi pričami.” Po mojem mnenju ni nobenega dvoma, da je bil V. A. kritičen do vsakega poboja, saj je zelo kritično opisal tudi belogardistične poboje. Bil je nacionalno zaveden mož, strankarsko neopredeljen. In če bi imel kakršnekoli informacije o sledovih mučenja Grozdeta, bi to opisal. Njegov sin pa mu je dogodek zagotovo natančno opisal. Pričevanje sodobnikov - očividcev dogodka Kako sta Lojze Grozde in Janez Hočevar potovala iz Trebnjega do Mirne, se B. G. spominja: “V decembru 1942 so me Italijani aretirali skupaj z M. K. in odpeljali v Trebnje. V zaporu sta bili še V. B. in Z. P. Nekajkrat so nas postavili ob zid, skozi okno na vratih pa so nas opazovali okupatorski ovaduhi. Na starega leta zjutraj so nas tri izpustili, Z. P. pa poslali v internacijo. Z M. K. sva krenili proti domu in se v Starem trgu pri Trebnjem ustavili v gostilni Godnjavec ter prosili, da naju zapelje kdo z vozom do doma. Po obotavljanju je gospodar pristal, ko je ugotovil, čigavi sva in da bova plačali. Hlapec je zapregel konja, in prav ko smo sedli na voz, sta se pojavila dva moška, stara okoli 20 let, ter vprašala, kam se peljemo. Ko smo povedali smer potovanja, sta prosila, če lahko prisedeta do Mirne, da bosta plačala. Obe sva imeli vtis, da sta izpuščena iz zapora in da sta bila med tistimi, ki so nas opazovali, da nas prepoznajo kot sodelavce OF, zato sva nasprotovali, da potujeta z nama. Voznik, ki je v začetku zaradi slabe kondicije konja bil tudi proti, je na koncu pristal, sedla sta zadaj na voz in smo krenili v smeri Mirne, kamor sta tudi onadva potovala po njuni izjavi. Ne spominjam se, da bi se med potjo kaj pogovarjali. Ko smo prišli pred Mirno, je eden od njiju vprašal, če je na Mirni kakšna vojska, m voznik je odgovoril, da misli, da so tu partizani. Nato sta oba takoj skočila z voza in mimo kozolca tekla in vstopila v prvo hišo na levi strani, to je bila kovačija. Voznik je godrnjal, ker mu nista nič plačala. Ko smo prišli z vozom do sredine Mirne, smo naenkrat opazili, da so partizani tekli proti hiši, kamor sta se zatekla moška. Ko je voznik videl, da je na Mirni precej partizanov, ni hotel več naprej, rekel je, da se boji za konja; morali sva izstopiti, obrnil je voz in se odpeljal proti Trebnjemu. Stopili sva v eno od hiš, nakar sem jaz sama odšla v bližnjo vas k sorodnikom, kjer sem zopet dobila prevoz. ( Ko sem se vrnila na Mirno z novim prevozom, so govorili, da so partizani oba moška ujeli. Niso ju zvezali, kar sta izkoristila in sta poskušala pobegniti in na begu sta padla. Enega | sem tudi jaz videla, ležal je na koncu Mirne blizu ceste proti Šentrupertu. Bilje zadet v glavo. Za drugega mi ni bilo nič znano, prepričana sem bila, da sta takrat padla oba. Tako sem razbrala iz govoric, ki so jih ljudje širili. Po novem letu sva bili zopet obe aretirani. Odvedli so naju v Trebnje in zasliševali, da sva partizanom prijavili tista dva moška na Mirni, kar pa ni res. Rešil naju je voznik, hlapec gostilničarja Godnjavca, kije bil tudi na zaslišanju in je povedal, da nismo pred tem niti videli partizanov, opazili da smo jih šele, ko so že obkolili hišo kovačije. Tako so naju Italijani izpustili.” Konec decembra 1992 sem bil na novoletni prireditvi in povsem po naključju sedel poleg I. L.-J. Povprašal meje, kako je na Mirni, in omenil, da je bil tam po bojih na Dobu ob novem letu 1943 kot komandant bataljona in obenem član štaba Tomšičeve brigade. LADO KOCIJAN, borec Gubčeve brigade, izredni univerzitetni profesor in generalmajor v pokoju (Nadaljevale prihodnjič.) ITI DOLENJSKI LIST Po prazniku 8. marcu Mejdun, kako se leto hitro zasuče! Spet je 8. marec za nami. Tokrat je bil ta mednarodni dan žena tudi moja zasebna obletnica. Lani so mi prav ob tem času dali v podjetju posebno darilce - čakanje. No, koliko je tistih nekaj besedic spremenilo utrip mojega življenja, ni vredno pogrevanja. Da pa se je kar za 360stopinj obrnila vera v zdravje naše nove države, to je vredno premisleka. Da me ne zanese na stran pot, naj raje govorim naprej o včerajšnjem prazniku. Že zjutraj so mi naši pripravili presenečenje: imeniten zajtrk, s šopkom, se razume. Ata, ki običajno srka svoj kofetek z obveznim Delom v rokah, se je tokrat na vse kriplje trudil s stepanjem smetane. Ded je prižigal čedro in še črhnil ni nad slabim tobakom, čeprav je bil že ves zaripel od neuspešnega pričakovanja, da končno pride do svojega dimčka. Še Jure se je motovilil po kuhinji, kar je zanj, vsaj dopoldne, nezaslišano. Povem vam; tako prijetnega družinskega vzdušja ne pomnim. Ko sem hotela pospraviti, so vsi kar planili in opravili moje vsakdanje delo. “Ne, mami, danes je tvoj dan! Ni govora, da bi že zjutraj opletala s krpo za nami!" Še malo, pa bi mi privrele solze iz oči, tako ganjena sem bila. “Kar lepo se odpravi po vsakdanjih nakupih, samo pri Malči se tokrat ne zadrži predolgo!" “Ja kje te je pa toliko časa nosilo?" je zarentačil ata, ko mi je odklenil. Ko sem se pojavila v kuhinji, so prav po volovsko zabolščali vame. Ded si je nataknil na nos dodatna očala, pipa mu je zdrsnila iz kotička ust, potlej je skoraj jokaje izjecljal: “Kaj sem dočakal! Moja najljubša, najpametnejša hči pride nafrtajčkana, kot bi ušla iz Afrike. "Ata je, kar ni za njegovo počasnost navada, zdaj hitro navezal: “Pa še novgvant, in to kakšen! Si pozabila, da je pust že zdavnaj mimo? Avša stara! Preveč kislega zelja si pojedla to zimo, zdaj ti je pa na možgane usekalo. ” Že sem zaslutila nevihto, saj je ata cuknilpožirek žganega, potem pa zagrmel: “Zdaj pa povej, koliko je vse to hamljanje koštalo!" Ded, ki je spet besno prižigal čedro, je prvi vrgel pravo na svetlo: “Mi čakamo, čakamo, da prideš s polno vrečo dobrot za praznično kosilo, nazadnje pa tole! Adijo marčevska pojedina, ki si jo zmeraj tako dobro pripravila, da so se mi še ves teden sline cedile ob misli nanjo." “Zvoni!"je poskočil Jure in odbe-zljal k vratom. "Saj ste vi Škrtnikovi, ne? Štiri pizze ste naročili. Tukaj so. Se priporočam in dober tek vam želim!” Jure je postavil pizze na pogrnjeno mizo, odprl štiri pločevinke najboljšega piva in nazdravil: “Vse za našo novo mami in nove čase!" JANJA KASTELIC POHOD MUČENIKOV - Blizu 50 podgorskih mož in fantov, članov Društva 40 mučenikov Podgorje, je v soboto iz Stopič odšlo na svoj tradicionalni izlet na pobočje Gorjancev. Klobuk in nahrbtnik, poln salam, klobas, vina in drugih dobrot, sta najbolj prepoznavni znamenji pohodnikov, ki na ta način varujejo plemenito poslanstvo moškega. V svoje vrste so sprejeli štiri novince, ki so morali pred tem prestati neljubo zasliševanje ter suhi in mokn krst. (Foto: M. Vesel) FOTOGRAFI, SODELUJTE! LJUBLJANA - Ljubljanski sejem bo od 24. do 28. maja priredil prvi fotografski sejem Fo-tostik skupaj še s tremi drugimi specializiranimi sejmi. Da bo rotostik res pravo srečanje fotografov vseh vrst, bo tedaj odprta tudi fotografska razstava na temo “vino”, na kateri lahko sodelujejo poklicni in amaterski fotografi s po štirimi do šestimi fotografijami ali diapozitivi. V ta namen velja do 20. aprila javni razpis, izbrana dela pa bodo nagrajena in predstavljena delno na sejmu Fotostik, delno pa avgusta na ljubljanskem vinskem sejmu, ki bo letos praznoval štiridesetletnico. Podrobnejše informacije nudi Ljubljanski sejem, d.d.. Dunajska 10. Rockovska odjuga Zelo dobro obiskan petkov koncert IZLET ZA DAN ZENA Društvo upokojencev je tudi letos za ženski praznik organiziralo lep in prijeten izlet. Dva polna avtobusa udeleženk se je zjutraj odpeljalo v Šentjernej in v dolenjske Benetke -Kostanjevico na Krki. V gradu nas je že čakal vodič, ki nam je spregovoril o zgodovini veličastne stavbe in nas popeljal po razstavnih prostorih Jakčeve galerije. Po vožnji skozi Cerklje in Krško smo se zapeljali še v Brežice in pred brežiški grad, kjer smo si ogledali muzej. Malo odmora smo imeli v Čateških Toplicah, ob dveh popoldan pa nas je pri Žolnirju v Kostanjevici čakalo kosilo. Nekateri so potem ob glasbi tudi zaplesali. Predsednik društva Ivan Somrak je ženam čestital za praznik in nam zaželel vse dobro. M. I. SVARILO V javnosti se že nekaj časa pojavljajo akviziterji Založbe Anothes, d.o.o. Založništvo, Valjavčeva ul. 6, Kranj, ki ponujajo prednaročila za knjigo Moj zdravnik narava, zdaj že tudi Medicina skozi čas, katerih izkupiček naj bi šel v humanitarne namene - za otroke s cerebralno paralizo. Javnost opozarjamo, da ta akcija založbe Anothes nima nikakršne zveze z našo organizacijo, Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije, niti z našimi regionalnimi društvi! Prosimo, da naše opozorilo objavite in s tem zaščitite ugled in ime naše organizacije v zaščito darovalcev in otrok s cerebralno paralizo. Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije sekretar: JOŽE PRIMOŽIČ Koncert, ki ga je po nekaj zapletih končno le uspelo pripraviti MKC Novo mesto prejšnji petek, 11. marca, v novomeki Pizzeriji, je pokazal, kako zelo je novomeški mladini potreben prostor za tovrstne in druge dejavnosti. Nastop novomeške skupine Wild Sausage Hunters in krške Dead Smile je v ta lokal na Glavnem trgu privabil okoli 150 obiskovalcev, kar je najboljši obisk alternativnega koncerta zaprtega tipa v Novem mestu v zadnjih desetih letih. Ne glede na to, da na koncertu niso igrale napovedane zvezde večera, skupina Stuff iz Krškega, sta ostali skupini več kot zadovoljivo nadomestili izpad. Dead Smile je svoj nastop opravila zelo prepričljivo, čeprav je mlad in dokaj neznan bend. Z mešanico težkih kitarskih riffov in močne ritem sekcije ne puščajo poslušalcev ravnodušnih, sicer zahtevno novomeško občinstvo seje živo odzvalo na njihove skladbe. Novomeško skupino Wild Sausage I lunters sestavljajo izkušeni glasbeniki, kijih občinstvo pozna po nekoliko drugačnem slogu glasbe, kot jo igrajo zdaj. Njihov izraz temelji predvsem na grunge rocku, zasledimo pa še funky elemente. Glede na to da bend obstaja malo časa, ima obsežen glasbeni repertoar; njihov nastop je trajal do bro uro. Zaključili so ga s priredbama Hendrixovih skladb, ki sta občinstvo pahnila malodane v masovni trans. Za odlično organiziran koncert gre zahvala Bojanu Naglju, ki se je v ta projekt spustil kljub slabim izkušnjam predhodnikov. Koncert se je iztekel brez zapletov. Pričakujemo torej lahko še več tovrstnih prireditev v organizaciji MKC. J. GORENC * • • Janševa politika se seli na ulice. Namesto Judov bodo kot notranji nasprotniki nastopili neokomunisti. (Sedmak) • Knjiga je orožje, vzemi jo v roke. (Brecht) • Za politiko so najbolj zanimivi tisti, ki se ne zanimajo za politiko. (Antič) • Kdor je gospodar svojih strasti, je suženj razuma. (Connolly) TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 17. DL SLOVENIJA 1 8.15-0.55 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.45 TEDENSKI IZBOR 8.45 UUBIM - UUBIŠ 9.35 NAŠA PESEM 93 10.05 ANALITIČNA MEHANIKA, 49/52 10.35 R & R, znanst. oddaja 11.05 PO DOMAČE 12.45 TRATTORIATRAX, 2/6 13.00POROČ1LA 13.05 STUDIO CITY, ponovitev 15.00 TEDENSKI IZBOR 15.00 SVET POROČA 15.35 OSMI DAN 16.20 PORABSK1 UTRINKI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIVŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 LINGO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 ČETRTKOVE POSEBNOSTI: CIRKUS BOLESLAVA POLIVKE 21.40 TEDNIK 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA SLOVENIJA S 12.15 - 22.40 Teletekst 12.30 Video strani -13.00 Kinoteka - Težave v raju (amer. film, ČB) -14.20 Tedenski izbor: Strta srca (franc, nadalj., 1/16) -15.10 Sova (ponovitev): Popolna tujca (amer. naniz., 1/22); 15.40 China beach (zadnja epizoda amer. naniz.) -16.30 Že veste? -17.00 Vail: finale svet. pok. v alp. smučanju, svsl ž -19.10 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Skrivnost mrtvih (angl. dok. nadalj., 3/3) - 21.00 Umetniški večer: Vrhunci Montparnassa (franc, serija, 1/13); 21.50 Velika obdobja evropske umetnosti (5. oddaja) PETEK, 18. m. SLOVENIJA 1 9.15-2.15 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.00 TEDENSKI IZBOR 10.00 S1LAS, 11/12 10.25 DOBER VEČER, GOSPOD WAL-LENBERG, švedski film 12.20 ŽE VESTE 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 13.05 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 15.50 KAM VODIJO NAŠE STEZICE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 LINGO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 OKOSTNJAKI IZ KAROLINE, amer. film 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA 22.35 KO SE SRCA VNAMEJO, 15. epizoda amer. naniz. 23.05 KLONIRANJE JOANNE MAY, zadnji del angl. nadalj. 0.25 L1SZTOMAN1JA, angl. film SLOVENIJA 2 9.15 - 0.20 Teletekst 9.30 Video strani - 9.55 Planica: SP v smučarskih fiolctih -1555 Tedenski izbor Četrtkove posebnosti -16.55 Sova: To je ljubezen (angl. naniz., 2/19); 17.25 Kloniranje Joanne May (L del angl. nadalj.) -18.45 Znanje za znanje -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Moški, ženske: O mamah - 21.05 Ženske na oblasti (dok. film) - 21.30 Obiski - 22.30 Koncert simfonikov RTV Slovenija (posnetek) A KANAL 7.00 Borza dela - 7.30 Video strani -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 124. dela amer. nadalj.) -13.05 A shop -13.15 Spot tedna -13.20 Magnetoskop (ponovitev) -13.55 CMT -14.15 Na velikem platnu -14.30 Borza dela -15.00 A shop -15.10 Drakula (ponovitev 3. dela filma) - 15.40 Letalonosilka (ponovitev filma) - 17.15 Ameriških deset (glasbena oddaja) -17.45 Luč svetlobe (125. del amer, nadalj.) - 18.30 40 let DW (dok. film DW) -19.00 Poročila -19.20 A shop - 19.30 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.15 Teden na borzi - 20.25 Slavni fantje (3. del angl. serije) - 21.15 Hude telesne poškodbe (amer. film) - 23.00 Poročila - 23.25 Mesečeva sonata (finski film) - 0.45 Spot tedna - 0.50 Erotični film - 2.10 Borza dela SOBOTA, 19. m. SLOVENIJA 1 7.45 - 0.35 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.10 TEDENSKI IZBOR: 8.10 RADOVEDNI TAČEK 8.25 MLADI VIRTUOZI 8.40 ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risanka, 1226 9.05 KLUB KLOBUK 9.55 TOK TOK 10.45 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.35 KRALJ IN PTICA franc, film 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK, ponovitev 13.50 MOŠKI, ŽENSKE: O MAMAH 15.15 OKOSTNJAKI IZ KAROLINE, ponovitev amer. filma 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 9/10 18.00 RPL 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 TVARIETE 21.30 TV POPER, satirični kabaret 21.45 KORENINE SLOVENSKE LIPE: ROMANJA OD SV. VIŠARIJ DO BARBANE, 2. oddaja 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA SLOVENIJA 2 9.45 - 2.00 Teletekst 10.00 Video strani -10.30 Planica: SP v smučarskih poletih -13.30 Košarka NBA -14.20 Ustavi sc, svet, pomisli na otroke (koncert za Unicef, 3. oddaja) -15.10 Sova (ponovitev): Ko se srca vnamejo (15. epizoda amer. naniz.); 15.40 Kloniranje Joanne May (zadnji del angl. nadalj.) - 17.00 Športna sobota: finale svet. pokala v alpskem smučanju, vsi ž (1. tek); 17.50 SP v smučarskih poletih: analiza prvega dne; 18.15 finale SP v alpskem smučanju, vsi m (1. tek) - 19.00 Vodne pustolovščine (angl. poljudnoznan. serija, 16/24) - 19.30 Finale SP v alpskem smučanju, vsi ž (2. tek) - 20.15 Coltrane v kadilaku (angl. dok. serija, 3/4) - 20.45 smučanje, vsi m (2. tek) - 21.30 Poglej in zadeni - 22.50 Sobotna noč: Koncert Madonne (2. del); Skupina Spin in Pavle Kavec s prijatelji KANALA 7.00 Borza dela - 7.30 Video strani - 9.00 CMT -Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Letalonosilka (ponovitev filma) -12.40 A shop - 14.30 Borza dela -16.15 1TV - Begunska televizija -16.45 Igre na kotalkah (amer. športna serija) - 17.15 Hude telesne poškodbe (ponovitev filma) - 19.00 Ameriških 10 (glasbena oddaja) -19.30 Detektiv z Bcverly Hillsa (ponovitev 7. dela amer. naniz.) - 20.00 Modna dežela (oddaja o modi) - 20.30 Detektiv z Bevcrly Hillsa (8. del amer. naniz.) - 21.00 Ugrabljena (amer. film) - 22.45 Tropska vročica 111 (ponovitev 5. dela amer. naniz.) -0.30 Borza dela lom ž, L tek 17.00,2. tek 19.30; slalom m, 1. tek 18.15,2. tek 20.45 8.00 Videostrani - 8.25 Tedenski izbor: Poglej in zadeni -13.50 Sova (ponovitev): Četrti Reich (L del južnoafr. filma) -15.30 Tvariete -16.30 Športna nedelja -19.30 Dnevnik - 20.10 Alpe-Donava-Jadran - 20.45 Plačilo za strah (franc, film, ČB) - 23.10 Športni pregled PONEDELJEK, 21. m. SLOVENIJA 1 10.15-0.30 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 11.00 TEDENSKI PROGRAM 11.00 HČI MORSKIH VALOV, norveška nadalj., 3/6 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE 12.10 SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 9/10 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR ALPE-DONAVA-JADRAN 13.35 ŠPORTNI PREGLED 14.50 OBISKI, ponovitev 15.50 MOČ IN SLAVA: SKOZI TEMNE GOZDOVE, SKOZI VISOKE GORE 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 SEDMA STEZA 20.35 MEDNARODNA OBZORJA: SEVERNA LIGA 21.15 TV KONFERENCA 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA SLOVENIJA 8 14.15 - 0.40 Teletekst 14.30 Video strani -14.40 Tedenski izbor: Forum, Mernik, Utrip, Zrcalo ledna; 15.40 Nedeljskih 60; 16.40 Obzorja duha -17.10 Sova (ponovitev): Četrti Reich (zadnji del filma) -18.50 Univerzitetni razgledi - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Vijoličaste sanje (nemška drama) - 21.05 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra NEDELJA, 20. m. SLOVENIJA 1 8.15-0.35 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.40 OTROŠKI PROGRAM 8.40 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.25 POT V ŠOLO, ponov. holandske nadalj., 4/6 9.50 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz., 9/13 1050 SLIKE IZ SEČUANA, 2. oddaja 11.00 BALETNO TEKMOVANJE 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 TEDENSKI IZBOR SLOVENCI V ZAMEJSTVU 12.30 VODNE PUSTOLOVŠČINE, ponovitev angl. poljudnoznan.serije, 16/24 13.00 POROGU 13.30 BLANCHE FURY, angl. film 15.00 SKRIVNOST MRTVIH, ponovitev angl. dok. nadalj., 3/3 15.55 ŠE SE BOMO SREČALI, angl. nadalj, 2/13 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.50 TRATrORlATRAX- KUHANJE OB ROSSINIJU, 3/6 19.05 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDEUSKIH 60 21.30 OD POLA DO POU, angl. dok. serija, 3/8 22.25 DNEVNIK 3, VREME 22.50 SOVA SLOVENIJA 2 7.45 - 23.50 Teletekst Opomba: 9.40 - 13.40 in 16.30 - 17.00 Planica: SP v poletih - Vail: finale svet. pok. v smučanju: sla- TOREK, 22. m. SLOVENIJA 1 9.45 -0.20 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.35 TEDENSKI IZBOR 10.35 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz, 9/13 11.35 UNIVERZITETNI RAZGLEDI 12.05 VIJOLIČASTE SANJE, nemška drama 13.00 POROČILA 13.05 SOBOTNA NOČ, ponovitev 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM MUDI VIRTUOZI POT V ŠOLO, holandska naniz, 5/6 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 OSMI DAN 21.25 STRTA SRCA, franc, nadalj, 2/16 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA SLOVENIJA 2 14.45 - 23.45 Teletekst 15.00 Video strani -15.30 Zgodbe iz školjke -16.20 Tedenski izbor: Sedma steza; Mednarodna obzorja - 17.20 Sova (ponovitev): Dobrodošli v svetu Kurta Vonneguta (kanadska naniz, 1/3) -17.50 Ubijalski strel (angl. nadalj, 1/4) -18.40 lz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini -19.10 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Doktor Finlay (škotska nadalj, 4/6) - 21.05 Homo turislicus - 22.05 Zelena ura - 22.35 Videošpon IOL+ ^ ~ ŠKODA ifft’ i Volksvvagen Group Letošnja zima je res nekaj posebnega in vznemirljivega. Najprej svetovni pokal v Kranjski Gori pa olimpijske igre v Lillehammru in zdaj še Planica. Planiška velikanka letos vzbuja še posebno pozornost in dviga veliko prahu, tako da vsi težko pričakujemo konec tedna, ko bo jasno, kdo bo prvi na svetu preskočil magičnih 200 metrov. Primernejšega gosta, kot je Janez Gorišek, si v naši oddaji ob tej priložnosti res ne bi mogli želeti. V preteklosti vrhunski skakalec, danes pa “krivec” za svetovni rekord - 200 metrov, saj z bratom Vladom že dolga leta kot Bloudkova naslednika delujeta na velikanki pod Poncami. V nagradni igri Emone Merkurja, kjer zbiramo pesmi, ki vas resnično razvedrijo, je ta teden sreča izbrala Marjetko Bizjak iz Ljubljane, ki pre- jme ročno uro, Terezija Harc iz Maribora pa bo dobila lepo stensko uro. Nagradni sklad polni Emona Merkur. Misel tega tedna: Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija. (L. van Beethoven) Glasbeni pregovor: Ko nič ne pomaga, edino glasba obriše solze in razvedri srce. (Nemški pregovor) Glasbeni štos: - Zakaj pa gospod Novak že cel večer sedi na klavirju? - Zato, da gostiteljica ne bi začela igrati!" Glasbena zmota: Če greste na Labodje jezero s čolnom, boste imeli že v garderobi težave. Simona H20 KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 126. dela amer. nadalj.) - 13.15 Spot tedna -13.20 CMT -14.30 Borza dela - 15.00 Na velikem platnu -15.15 Popspot (ponovitev) -15.45 Jeklo in čipke (ponovitev filma) - 17.15 Brlog (ponovitev 4. dela) -17.45 Luč svetlobe (127. del) -18.30 Jazzbina (ponovitev 58. oddaje) -19.00 Poročila -19.20 A shop -19.30 Rodeo (glasbena oddaja) - 20.15 Menih (amer. film) - 22.05 Poročila - 22.20 Jazzbina (59. oddaja) - 22.50 Spot tedna - 22.55 CMT - 0.30 Borza dela SREDA, 23. m. SLOVENIJA 1 8.45-0.15 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.40 TEDENSKI IZBOR 9.40 TISOČ IN ENA AMERIKA, španska risana serija, 12/26 10.05 VIDEOŠPON 11.05 PRISLUHNIMO TIŠINI 11.35 COLTRANE V KADIUKU, angl. dok. serija, 3/4 12.50 OD POLA DO POU, angl. dok. serija, 3/8 1250 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČIU 15.00 TEDENSKI IZBOR HOMO TURISTICUS DOKTOR FINUY, škotska nadalj, 4/6 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 18.00 RPL 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 SLOVENSKE NOVELE . Jani Virk, Naja Weiss: VAŠKI UČITEU; ŠTAU; BOUKOVAGALERIJA V VOLČJEM POTOKU 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA POPOLNA TUJCA, amer. naniz, 2/22 UBIJALSKI STREL angl. nadalj, 3/4 SLOVENIJA 2 15.15 - 23.30 Teletekst 1550 Video strani -15.40 Tedenski izbor: TV konferenca; Moč in slava -17.25 Sova (ponovitev); Razcepljene konice (angl. naniz, 6/6); 17.50 Ubijalski strel (angl. nadalj, 2/4) -18.45 Analitična mehanika (nemška izobraž. serija, 50/52) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda: košarka, finale slov. pokala; 20.30 SP v umetnostnem drsanju - 22.00 Svet poroča - 22.35 Oddaja o Sejšelih 94,6 MHz radio SRAKA ČETRTEK, 17.5. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.15 Doktor na obisku - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila -13.20 Čestitke - 17.00 Obrtniki in podjetniki - 19.00 Alter glasba - 22.00 ZDA skozi ljudsko pesem - 22.30 Portret glasbenika. PETEK, 18.5. 6.1 K) Domača glasba - 10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila - 13.20 Čestitke - 15.30 Grmski vulkan - 16.30 Srakin vikend TV izbor - 18.00 Študentski čvek - 19.00 do 24.00 Večerni program. SOBOTA, 18.5. 6.00 Dobro jutro - 9.00 Pasji kotiček - 10.00 Čestitke - 12.00 Obvestila, os-mertnice - 12.30 Lovci v studiu - 14.00 Čestitke-15.00 Godec v studiu - 18.00 Obisk - 20.00 Čestitke - 21.00 do 1.00 Srakina veselica. NEDELJA, 80.5. 8.00 Dobro jutro - 10.00 Mali oglasi, evergrini - 13.00 Čestitke in domača glasba -18.00 Obisk glasbenika - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Črno belo v zvoku: Jazz (do 24.00). PONEDELJEK, 81.5. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.30 Praktični nasveti - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi - 13.00 Poročila -13.20 Čestitke -16.00 Šport - 16.15 Srakin TV izbor - 17.00 Odprti termin: aktualno - 19.00 do 24.00 Večerni program. TOREK, 88.5. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila -13.20 Čestitke - 17.00 Gradimo strokovno in varno -18.00 Otroška oddaja Kalimero - 19.00 Večerni program - 22.00 do 24.00 Glasbene oddaje. SREDA, 85.5. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila -13.20 Čestitke 17.00 Borza dela -19.00 Pravljica - 20.00 Sračje gnezdo - 22.00 do 24.00 Hard rock&blues jazz. IBM BIL1SM0 v gledališču 9* \invbivJJfo& tuja/ IGRICA ŠKRAT KUZMA DOBI NAGRADO 18. februarja smo v jedilnici naše osnovne šole članice gledališke skupine Sončnica zaigrale igrico Škrat Kuzma dobi nagrado. Igrica se je začela ob 17. uri. Preden smo pričele, smo vse igralke odšle na oder in zapele pesmico Sončnica. Potem smo zaigrale igro. Jaz sem bila škratica. Škrat Kuzma in drugi škratje smo se kar dobro odrezali. Gledalcem, posebno otrokom, je bila igrica všeč in na koncu so nam navdušeno zaploskali. TANJA VRTAR Miadi novinar OŠ Dolenjske Toplice Otroci od 1. do 4. razreda smo se v torek z avtobusi odpeljali v Ljubljano. Bili smo gostje Šentjakobskega gledališča. Čeprav so bile ravno počitnice, si je kar 150 otrok ogledalo igro Pika Nogavička. Zgodbo o Piki poznamo otroci po vsem svetu. Napisala jo je švedska pisateljica Astrid Lindgren. Navihano, iznajdljivo, močno in bistro Piko je igrala Katarina Batagelj. Igraje bila vsem zelo všeč. Občudovali smo tudi dvorano in oder. Prvič smo bili v pravem gledališču. Na koncu predstave sem igralki Piki v imenu vseh čestitala in ji podarila šopek pomladnega cvetja- SIMONA LUZAR 3. a, OŠ Škocjan GRADNJA TELOVADNICE ZIMSKI ŠPORTNI DAN V petek, 18. februarja, smo na osnovni šoli v Šmarjeti izpeljali zimski športni dan. V mrzlem jutru smo učenci najprej pomalicali in se ogreli s toplim čajem. Učenci prvih in drugih razredov so se sankali in smučali na hribčku za šolo, ostali pa smo se napotili na hrib Gomila, kije nekaj sto metrov oddaljen od šole. Nekateri učenci smo se raje odločili za pohod na Vinji vrh. Na Gomili smo organizirali tekmovanje v veleslalomu, sankanju s sanmi in vrečami, napolnjenimi s senom, najbolj pogumni pa so se po hribu spustili na traktorskih zračnicah. Eden od veleslalomistov je nesrečno pristal v manjši jami, vendar se nr poškodoval. Po trije najboljši iz vsake discipline so prejeli medalje in diplome. Kljub mrazu smo se vsi zabavali in ob 12. uri zaključili športni dan. IRENA RANGUS in BERNARDA MACEDONI 8. b, novin. krožek OŠ Šmarjeta Nekaj časa seje po naši šoli šušljalo, da bodo pionirjevi delavci začeli graditi telovadnico. Nekega dne so res pripeljali in postavili različne objekte ter stroje. Potem so nadaljevali z gradnjo, nas pa je mučila radovednost. V zemljo so izkopali jame in jih ogradili z lesom. Na vhodu šole pa so postavili napis “Ni vhoda” in priključili debelo ključavnico. Delavce je presenetil sneg. Gradnjo so morali ustaviti. Nova telovadnica naj bi bila zgrajena do zaključka letošnjega šolskega leta. ALENKA BIBIČ in SILVIJA PODVINSKI 5. r, OŠ Globoko NAJSTAREJŠA KNJIGA V naši šolski knjižnici se skoraj vsak dan zgodi kaj novega. Tako so naši mladi knjižničarji s knjižničarko Silvo Kirn zbirali najstarejše knjige v naših krajih že od začetka šolskega leta. Najstarejša knjiga je stara 177 let. Razstavo so pripravili ob kulturnem prazniku, mi pa smo jo pri slovenskih urah obiskali. Zvedeli smo še marsikaj, saj so pripravili miselne vzorce o tem, kako se je razvijala pisava, katere pisave poznamo in na kakšne materiale so pisali. PETRA STANIŠA novin. krožek OŠ Stopiče * * Si L. k* \l SEJEM UČIL IN ZNANJA - Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je bilo ves minuli teden v znamenju 14. sejma učil, ki je letos potekal pod geslom “Učenje in igra Predstavilo se je 93 razstavljavcev iz 11 držav. Med njimi so bili tudi nekatere šole in ustanove iz Dolenjske. Uspešno se je predstavil turistični krožek iz šole Šmarjeta z raziskovalno nalogo Naša mlaka in vre o gradu Klcvevž. V sliki in besedi se je predstavila s svojo nalogo “Ohranimo zemljo zeleno" tudi bivša ekipa osnovne šole Grm iz Novega msta: Mirko Graber-ski, Matic, Fortuna in Dejan Stipič. (Foto: J. Pavlin) KNJIGA, MOJA PRIJATELJICA - Zadnji dan počitniškega srečanja mladih knjižnih moljev v sevniški knjižnici je minil v nestrpnem pričakovanju žrebanja glasovalcev za Naj... naj knjigo. Štirideset mladih bralcev je odločilo, da prvo mesto v akciji, ki je potekala ves teden, pripade zbirki Pet prijateljev, tesno pa sledijo Zvesti prijatelji. Beno (za v časopis želi biti Benjamin) je izžrebal srečnega dobitnika knjige Walta Disneyja Bambi, dvanajstletnega Gorazda Cimperška (na sredini), ki je knjigo takoj zamenjal za nekaj bolj resnega in izbral Robinhooda istega avtorja. (D. Krošelj) mmmmmmmsmmmmmmmamm “POGLEJTE, KAJ VSE ZMOREMO!"-Skupina triletnih “piščančkov", ki jo v labodovem vrtcu v Ločni vodita vzgojiteljici Mirjana in Ivica, je prejšnji četrtek popoldan starše, stare starše in vse ostale veselo presenetila. S pesmijo, igro in plesom so otroci pokazali, da so že veliki korenjaki in da se v vrtcu marsičesa nauče. Da bi videli, če so spretni tudi njihovi starši, so morali pred njihovimi kritičnimi očesci tudi oni zapeti in zaplesati Našo četico. (Foto: J. Doniiž) ZMAGA VZABUKOVJE - Na občinskem tekmovanju Mladi in kmetijstvo v Tržišču so preteklo soboto mladi Zabukovljani dokazali, da so zelo dobro pripravljeni na državno tekmovanje, ki bo ravno po njihovi zaslugi v soboto, 26. marca v Sevnici. Aktualni državni prvaki so namreč v Tržišču zasedli prva tri mesta, šele četrti pa so bili mladi kmetijci iz Tržišča, ki so podobno kot gostje iz Zabukovja nad Ševnico na kvizu sodelovali r po štirimi ekipami. Prva in druga ekipa Zabukovja sta redni del tekmovanja, v katerem so tekmovalci odgovarjali na vprašanja o turizmu na kmetijah, ribogojstvu in etologiji ter o gnojenju, končali z enakim številom točk. Obe ekipi sta se sicer uvrstili na področno tekmovanje za Posavje, ki bo v soboto v Brežicah, a za prestiž in prvo nagrado sta odgovarjali še na dodatna vprašanja. Helena Špes, Andreja Kurtšek in Bojan Kobal (na posnetku od leve proti desni) iz prve ekipe Zabukovja spet niso naredili napake in so zasluženo zmagali. (Foto: P. P.) O D moderni interieri Cesta herojev 28 68000 Novo mesto tel.: 068/22-798 fax: 068/21-959 Vam nudijo široko izbiro pohištva domačih in tujih proizvajalcev po ugodnih cenah. Na zalogi ortopedske vzmetnice vseh dimenzij po zelo ugodnih cenah! Obiščite nas in se prepričajte. Delovni čas: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. OBVESTILO Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva ter občane obveščamo, da je po sklepu Izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, sprejetem na seji dne 22. 2. 1994 (sklep objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 11 /94 z dne 28. 2.1994), JAVNO RAZGRNJEN OSNUTEK PROSTORSKIH UREDITVE- NIH POGOJEV ZA SANACIJO DEGRADIRANEGA PROSTORA V OBČINI NOVO MESTO v času od 1. marca do 30. marca 1994 _ v prostorih Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska c, 2, l nadstropje. JAVNA OBRAVNAVA osnutka prostorskih ureditvenih pogojev bo: — 22. marca (torek) 1994 ob 19.00 uri, v sejni sobi Zavarovalnice Tilia (lil. nadstropje), — 23. marca (sredo) 1994 ob 19.00 uri, v osnovni šoli v Šentjerneju, — 24. marca (četrtek) 1994 ob 19.00 uri, v prosto rih krajevne skupnosti Žužemberk v Zu Vljudno vabljeni! DOLENJSKI LIST tel. (068)323-610 Iax: (068)322-898 DIJAŠKI DOM LIZIKE JANČAR je edini dom samo za dekleta v Mariboru, kjer skrbimo, da bi dekleta: dosegla čim boljše rezultate v šoli, ustvarjalno izrabile prosti čas, čutile, da postaja v času šolanja to njihov drugi dom. Zato jim v domu nudimo: tople, svetle spalnice, učilnice, zdravo prehrano, strokovno pomoč pri učenju, računalniško učilnico, glasbene instrumente, pisalne stroje, šivalne stroje in organizirane tečaje, stalne kulturne prireditve, razstave v domskem razstavišču LIJA, - fitness naprave, športne rekvizite za rekreacijo. Smo v stalnem stiku s šolami, kijih obiskujejo dijakinje. Če želite zagotoviti svoji hčeri dobre pogoje za nadaljnje šolanje, nas pokličite po telefonu (062) 39-331, pišite, še najbolj veseli pa bomo, če nas obiščete na Titovi cesti 24 a. OMOGOČITE SVOJI HČERKI NAJBOLJŠE! užemberk v Žužemberku. Do poteka javne razgrnitve osnutka lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljete Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska 2. Na javni obravnavi bodo navzoči izdelovalci osnutka dokumenta, ki bodo dokument podrobneje obrazložili in prisotnim dajali pojasnila. Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto \/|tacel d.d. LJUBLJANA ENOTA KRŠKO LASTNIKI GOZDOV, KMETJE Do danes ste prodajali hlodovino. Mi odkupujemo tudi slabši les, sušice in ostali les, kateri danes največkrat ostaja v gozdu. Odkupujemo celulozni les jpi smreke/jelke in bukve, debeline od 8 cm naprej. Vse informacije na tel.: 0608/21-110, int.: 471,472, 478. ' ! IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO objavlja JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJAN JE LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI Na podlagi 13. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (Ur. I. RS, št. 9/92) razpisujemo podelitev koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti za: 1. območje ožjega središča Novega mesta Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 14. člena Zakona o lekarniški dejavnosti. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno na naslov: Občina Novo mesto, Sekretariat za družbene dejavnosti, Kettejev drevored 3, Novo mesto. Rok za prijavo na razpis je 8 dni po objavi. O podelitvi koncesije bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. i ZDRUŽILO NAS JE SREČNO NAKLUCJE VEŽEJO NAS VARČNOST, VARNOST IN ZANESUIV0ST.. ffinfoc IN STA DOSLEJ SAMO PRI NAS PRODALA 2.000.000 ( da, prav ste prebrali, dva milijona! ) METROV DIMNIKOV. ZAKAJ? JASNO, ZA MODERNA KURIŠČA MODEREN DIMNIK! SAMO (Ihmšifai ffitifav PONUJA ATESTIRANE DIMNIKE aaMadkrf, MED NJIMI PA NOVOST - POLNO IZOLIRAN «aMWZ®IZ" DIMNIK Z 10-LETNO GARANCIJO NEPREMAGLJIVA ZVEZA IZŠLA JE MARČEVSKA ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT Fotoreportaža z Liilehammerja: deset strani ekskluzivnih barvnih fotografij. Iz ostale vsebine: * Kaj je v posebnem intervjuju povedal hokejist Acroni Jesenic, Udar Rahmatulin? * Srečko Katanec: Rad bi sc preizkusil v vlogi trenerja. * Zmago Sagadin zapušča slovensko košarko. * Kaj so pred spomladanskim prvenstvom nakupili v slovenskih nogometnih klubih? * Portret mlade madžarske plavalke Krisztine Hgerszegi, ki je že s 14 leti osvojila olimpijsko zlato v Tokiu 1988. * Velikani športa; Walter Steiner — leteči rezbar iz Švice. * Zanimivosti s turnirja Australian Open 94, ali zakaj bo Avstralec raje stavil na konja kot na Steffi Graf. * Formula 1: Alain Prost — figa mož z milijoni v žepu? * Znanost in šport: Pet minut za vitamine. Tudi tokrat nismo pozabili na nagradne igre: križanko, olimpijski kviz in Hitovo ruleto. E-ŠPORT — INFORMATIVNA, ATRAKTIVNA IN EKSKLUZIVNA revija za ejubiteeje športa. Dobite jo pri vašem prodajalcu. Kritika ravnanja policistov Voznikoma pobrala vozniški V soboto, 19. februarja, sta policis-I ta Črne in Oštir s krške policijske po-j staje nekaj po 20. uri na novomeškem j območju v Zameškem prišla na dvorišče Jožeta Oštirja in ga kaznovala z I denarno kaznijo. Ko je Oštirjeva žena slišala prerekanjem, zagledala j policista in jima rekla, da nimata kaj iskati na njihovem dvorišču. Odšla j sta proti Kostanjevici. , Nato sem se iz Zameškega pripe-( Ijal jaz, Alojz Dvojmoč s Smednika. Ko me je policist ustavil, me je vprašal, kaj sem pil. Odgovoril sem mu, j da pijem vsak dan. Nato mi je policist Černe rekel, če bom pihal, vprašal | sem ga, če je obvezno, na to pa mi je J odgovoril, da ni. Na to je pripeljal Jože Kosmač iz Mršeče vasi, ki ga je zaustavil policist Oštir in tudi njega povprašal tako kot mene. Zadeva se je začela zaostrovati. Policist je od Jožeta na silo zahteval, naj ponovno piha, ker v dveh prejšnjih poizkusih ni pokazalo nič alkohola. Kosmač mu | je na to dejal, da nima namena celo noč pihati in je zahteval svoje dokumente, ki pa jih policist ni hotel izročiti. Tudi meni je vzel vozniško, s čimer se jaz nisem strinjal, ker nisem bil pijan, saj že tri tedne uživam močna zdravila. Mislim, da policista nista postopala zakonito. Avtomobilov nista pregledala, pobrala sta le vozniška dovoljenja in hkrati dovolila, da sva se odpeljala naprej. Po moje bi o tem v vsakem primeru morala obvestiti I Policijsko postajo v Šentjerneju. ALOJZ DVOJMOČ Smednik V petek, 18. marca predstavitev gum michelin v salonu * autocommgrcg Novo mesto Cesta herojev, tel.: 068/321-000, fax. 068/21-420 Prisrčno vabljeni! (X, ZUTOCOMMGRCG tt AUTOCOMMCRCe 4C AUTOCOMMCRCG OBVESTILO Vse, ki so nedovoljeno posegli v prostor, podjetja, druge organizacije, stranke in društva ter občane obveščamo, da je po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Trebnje, sprejetem 18.2.1994 (sklep objavljen v Uradnem listu RS št. 9/94 z dne 23.2.1994), JAVNO RAZGRNJEN Osnutek Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v občini Trebnje. Osnutek je javno razgrnjen v prostorih Zavoda za urbanistično načrtovanje Trebnje. JAVNA OBRAVNAVA navedenega osnutka bo v SREDO, 23. MARCA 1994, OB 15. URI v sejni sobi Skupščine občine Trebnje. V času razgrnitve lahko daste pripombe in predloge na kraju razgrnitve, na javni obravnavi ali jih pismeno posredujete Zavodu za urbanistično načrtovanje Trebnje. Udeležite se javne obravnave, kjer vam bomo posredovali podrobnejše obrazložitve in pojasnila. VLJUDNO VABLJENI! ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE TREBNJE M KZ KRKA NOVO MESTO $?r pe AGROSERVIS novo mesto Pot na Gorjance 8 VSE ZA KMETIJO pri nas v AGROSERVISU za vaše potrebe in vaše zadovoljstvo ^ Boste zamenjali traktor? Imamo zastopstvo za traktorje: GOLDONI ZETOR UNIVERSAL TORPEDO V RAČUN VZAMEMO TUDI VAŠ RABLJENI TRAKTOR! Vam manjka orodje za obdelavo vrta? Pri nas lahko izberete orodja iz razširjenega programa GARDENA IN MUTA! Ker je Gregorjevo_že za nami in pred vrati sezona sajenja in obdelave vinograda ter sadovnjaka, se oskrbite s sadikami in zaščitnimi sredstvi v trgovini AGROSERVIS! Pokličite nas: tel. 068/324-480,321-479 VI NAM — Ml VAM CIMOS CITROEN jpTRGOVINA^^ TRGOVINA Z GRADBENIM ---- MATERIALOM --- V Novem mestu-Cegelnica pri Bršlinu in Krškem na C.Krških žrtev Nudimo vam: -bogato izbiro gradbenega materiala,lesa in stavbnega pohištva -armaturne mreže že od 4.339.00 SIT/kom -betonski izdelki: cevi .robniki .tlakovci ,ter travne in kulir plošče -strešna kritina: bobrovec, bramac in salonitne plošče -gradbeni les -kompletna ponudba talnih .stropnih in stenskih oblog: lesene obloge že od 722.00 SIT dalje furnirane PAM obloge že od l.662.00 SIT/m2 dalje furnirani vratni izrezi že od 405.00 SIT/m2 -kompletna ponudba stavbnega pohištva UP BLED po tovarniških cenah (na zalogi tudi vratna krila v klasi) -strešna okna in podstrešne stopnice -termo in hidroizolacijski materiali (DEM1T fasada 5cm že za l.990.00 SIT/rolo -gradbena lepila .tesnilnemase(silikon456.00SrT>tekapur 872.00SIT) -mivka .schidel dimniki Poleg gradbenega materiala vam nudimo še: -posode za vino iz nerjaveče pločcvine( vseh Velikosti) -vinogradniške stebre .pocinkano žico po 126.00 SIT/kg plastificirano žico za vinograde po 276.00 SIT/kg -osebna zaščitna sredstva (rokavice,kombinzone,del. obleke itd.) C IfSOtfEilD^DOra Podjetje Avtomerkur Ljubljana, Samova 14, ima na zalogi vse modele vozil Citroen. Možnost izbire barv. Omejeno količino vozil po starih cenah. Možnost nakupa po sistemu STARO ZA NOVO! Vsem kupcem poklanja AVTOMERKUR enoletno brezplačno servisiranje v lastnem servisu Tel.: 061 /30-30-70; 30-30-66 Vaša trgovina — Avtomerkur Informacije: novo mesto tci.068/323-705 krško tel 0608/21-801 3 ''Pokličite nas in se prepričajte o pestri ponudbi in zmernih cenah Za gotovinsko plačilo nad 10.000.00 SIT vam nudimo 5-10% ____________________________popusta________________________ elvod trgovino BTC - javna skladišča tel. 068/321-076 tel./fax. 068/324-071 •električni kabli •elektroinstalacijski material •bela tehnika • gospodinjski aparati •akustika •rezervni deli tigoTiko podjetje Ljubljanska 27, 68000 Novo mesto /Idj&icafna emonket kava EMONEC surova kava buteljčna vina VELIKA 17111 RA , UGODNE CEttEI Modre odločitve POTREBUJEJO Krka je veliko in kapitalsko močno podjetje, ki svoje lastninsko preoblikovanje načrtuje v jeseni 1994. S predlaganim načinom lastninskega preoblikovanja podjetja bo več kot 50% družbenega kapitala prešlo v roke znanih zasebnih delničarjev. Vsa leta svojega obstoja je Krka med najuspešnejšimi podjetji v Sloveniji in ima jasno vizijo svojega razvoja. Zato smo prepričani, da bo naložba v Krko varna naložba, ki bo delničarjem zagotavljala dobiček. V delniški družbi, v katero se bo preoblikovala Krka, bo dobrodošel vsak, ki bo svoj certifikat ali denarna sredstva želel zamenjati za delnice Krke. CAS Moja odločitev za prihodnost IJ KRKK DNEVI ODPRTIH VRAT 17.-20.marec V vseh salonih mreže RENAULT po Sloveniji smo pripravili Vikend z Laguno. Vabimo vas, da nas v času od četrtka do nedelje (da, tudi v nedeljo!) obiščete in se sami prepričate, zakaj je Laguna avto vašega življenja.. Ob obisku vas čaka darilce in sodelovanje v žrebanju 50 nepozabnih vikendov z Laguno - tokrat na samem! Laguna Nič ni prepuščeno naključju. V- RENAULT _ AVTO ŽIVLJENJA Avtocenter Renault Bogdan Krašna, Škocjan 22, tel./fax. 068/76-270 Pionir Avtohiša SPC d.d. Novo mesto, Ločna 48, tel. 068/324-533, fax. 068/324-002 SPC Alojz Vrtin Kočevje 21, p. Črnomelj, tel./fax. 068/51-638 Avto — Max MDB 9, Leskovec pri Krškem, tel./fax. 068/31-342 Renault center Vovk Obrtniška 4, Trebnje, tel./fax. 068/44-403 REVOZ d.d. Zagrebška 10, Novo mesto, tel. 068/21-770, fax. 068/22-927 OKLIC ZA PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB IN DRAŽBENI OKLIC Temeljno sodišče v Novem mestu, enota v Novem mestu, na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 8.3.1994, opr. št. St 26/ 93, v stečajnem postopku nad dolžnikom SPE, podjetje za steklarstvo, pleskarstvo, ekologijo, trgovino in storitve, Krško - v stečaju, Žadovinek 38, Krško, razpisuje I. 1. prodajo z zbiranjem ponudb Z zbiranjem ponudb se prodaja: 1. proizvodno poslovni objekt, peskalnica in skladišče barv, ki stojijo na pare. št. 1011/25, skupne površine 1870,72 m2 2. neplodno zemljišče, pare. št. 1011/8, v izmeri 6640 m2, za skupno ceno 2.259.999,00 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije. Ogled sredstev in podrobnejše informacije glede izklicnih cen in načina prodaje je mogoče dobiti pri stečajnem upravitelju Kamilu Krošlju na tel. (0608) 41-616 in (0608) 82-417. Pri nakupu lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju RS, in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani RS. Ob ponudbi mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun št. 51600-690-86405 pri SDK Krško. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bo vrnjena v 10 dneh po končanem zbiranju ponudb brez obresti. Prednost pri izbiri bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno, boljše plačilne pogoje in jamstvo za plačilo kupnine. Najugodnejši ponudnik bo izbran v 8 dneh po končanem zbiranju prijav. Uspešni ponudnik oz. kupec mora skleniti pogodbo o nakupu v 8 dneh po prejemu obvestila o izbiri in v celoti plačati kupnino v pogodbenem roku. Če izbrani ponudnik ne bo sklenil pogodbe in plačal kupnine v določenem roku, se bo prodaja razveljavila, varščina pa obdržala. Prometni davek in vse morebitne druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Interesenti naj ponudbe pošiljajo na naslov Temeljno sodišče v Novem mestu, enota v Novem mestu, Jerebova 2, zapečatene v ovojnici z oznako “Prodaja z zbiranjem ponudb SPE Krško d.o.o. - v stečaju - NE ODPIRAJ!” Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi v časopisu Dolenjski list. Sredstva se bodo prodajala po načelu videno - kupljeno. II. javno dražbo, ki bo dne 25.4.1994 ob 10.00 uri na sedežu dolžnika v Krškem. Na dražbi se bodo prodajala: osnovna sredstva izklicna cena/DEM 1. mini preša TREMO KAHIA VVILIAM DESIGN LTD - preša za stiskanje izolacijskega stekla 16.179,00 2. transportna miza za kitanje stekla 400,00 3. miza za razrez stekla - mobilna 240'00 4. miza za razrez stekla - fiksna 400’oC) 5. stroj za nanos botil kita Stefany & C 10.80o'oO 6. stroj za pranje stekla Imsa 23.114,00 7. stroj za kitanje stekla Dopag 2KM Sister 19.200,00 8. kompresor Brenčič, kapac. 80 l/min 216,00 9. krožna žaga Strojeteks SP 250 AL 300,00 10. stroj za izsekovanje utorov Ouadra 996,00 11. stojalo za butil trak 45,00 12. posoda za odpadno steklo 300^00 13. pult za razrez AL profilov 284^00 14. voziček za prevoz stekla 1 ooioo 15. voziček za prevoz stekla 100,00 16. voziček za prevoz stekla 100,00 17. voziček za prevoz stekla 1 ooioo 18. stojala za steklo, 10 komadov 600,00 19. viličar INDOS VAD 38/30 BSX 9.000,00 20. hladilna skrinja Gorenje, 210 I 140,00 21. stojalo za kitanje izolacijskega stekla 80,00 22. stabilni kompresor Trudbenik 780 l/min, 7,5 KW, okvarjen 1.280,00 23. stroj za rezanje stekla INSA 150,00 24. kolutni brusilni stroj 179,00 25. tračni brusilni stroj za steklo 431,00 26. vrtalni stroj za steklo 86,00 27. poltovorni avto Zastava 626 N, letnik 1981 3.00o'oO 28. osebni avto Renault 18 TU, letnik 1986 6.171 [00 29. osebni avto Lada 1300 C, letnik 1989, Caravan 3.143,00 30. osebni avto Lada 1300 C, letnik 1988, Caravan 2.00CL00 31. osebni avto Lada 1300 C, letnik 1988, Caravan 3.571,00 32. priklopno vozilo, avtoprikolica tip ILR 943,00 33. poltovorni avto Zastava, tip 35/8 NPK, letnik 1987 4.714,00 34. material za steklenjake 20 kompletov 8.021,00 35. repromaterial - barve in laki v skupni vrednosti 3.258,00 36. izolacijski material - stiropor 164,00 37. ključavničarski material v skupni vrednosti 3.970^00 vse plačljivo v tolarski protivrednosti na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije. Ogled sredstev in podrobnejše informacije glede izklicnih cen in načina prodaje je mogoče dobiti na sedežu dolžnika na dan javne dražbe od 8.00 ure dalje, pa tudi pri stečajnemu upravitelju Kamilu Krošlju po telefonu (0608) 41-616. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju RS, in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slovenije. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo za licitiranje. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun dolžnika št. 51600-690-86405 pri SDK Krško ali sredstva deponirati najpozneje uro pred dražbo pri blagajni stečajnega dolžnika. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bo varščina vrnjena v treh dneh brez obresti, varščina, vplačana v gotovini, pa takoj po javni dražbi. Uspešni ponudnik oz. kupec mora skleniti pogodbo o nakupu v 5 dneh po končani dražbi in v celoti plačati kupnino prav tako v petih dneh po podpisu pogodbe. Če uspešni ponudnik ne bo plačal kupnine v določenem roku, se bo prodaja razveljavila, varščina pa obdržala. Prometni davek in vse morebitne druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Sredstva se bodo prodajala po načelu videno - kupljeno. ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. V 90. letu starosti je odšla v večnost naša draga mama, stara mama, prababica in teta ANA KLEMENČIČ roj. Strupih iz Ždinje vasi 43 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje ter sosedom Zoretovim in Klemenčičevim. Posebno zahvalo izrekamo gospodu župniku za dolgoletne obiske in lepo opravljen obred ter patronažni sestri Novakovi za dolgoletne obiske. Vsem iskrena hvala! Vsi njeni V SPOMIN Tanff?| LA S TNIKIK OS TANJE VIH G OZD O V! TANIN SEVNICA za potrebe svoje proizvodnje odkupuje les pravega kostanja. Lešje lahko tudi suh, grčav ali kriv, le gnil ne sme biti. Po potrebi vam les tudi posekamo. Rok plačila je 15 dni po dobavi. Pokličite nas na telefonsko številko 0608/41-349 ali 41-044 in o vsem se bomo dogovorili. KRI REŠUJE ŽIVLJENJE! TRANSFUZIJSKI ODDELEK NOVO MESTO ODVZEM VSAK TOREK IN ČETRTEK od 6. ure do 9.30 ZAHVALA V 55. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi MILAN PELKO iz Krmelja Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, LD Šentjanž in vsem lovcem, govornikom in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Dne 2. marca 1994 smo se na pokopališču Tri fare v Rosalnicah poslovili od naše drage žene, sestre in tete KAROLINE ZGONC -URBAS iz Ljubljane, Celovška 181 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje, osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani in Domu počitka Metlika. Hvala g. župniku Albinu Žnidaršiču za opravljen obred in pevcem iz Črnomlja ter vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Ljubljana, Metlika, Nemčija t V 29. letu starosti nas je zapustil naš dragi iz Dol. Kamene 57 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali cvetje in sveče ter našega Francija pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala intenzivni negi Splošne bolnice Novo mesto, 2 PŠTO Novo mesto, vojaški policiji, gospodu Miru Gutmanu, Šmihel-skim pevcem, DSO Šmihel, govornikoma ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA f V 87. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta A M AMALIJA PETRETIČ iz Frluge pri Podbočju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter drugo pomoč. Posebna hvala gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njeni V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama B roj. Žitnik iz Ledeče vasi 7 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem, vaščanom kakor tudi vsem ostalim za podarjeno cvetje, sveče, darovane sv. maše ter izrečeno sožalje. Žalujoči: hčerka Ivanka, sinova Peter in Franci z družinami ZAHVALA V 67. letu nas je zapustil naš dragi r r*i| ilija KULJAJ Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in pokojnega pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in medicinskemu osebju, ki so ga skušali ohraniti pri življenju. Globoko smo ganjeni nad izjemnim pogrebnim obredom, ki so ga izvedli lovci LD Gorjanci skupaj z njihovimi tovariši iz Brusnic, ZLD Orehovica, Šentjernej, Otočec, Padež, Suhor in Radatoviči. Iskrena hvala g. župniku iz Brusnic, pevskemu zboru iz Gabrja, Krajevni skupnosti Gabrje ter govornikoma Zaretu Kresetu in Anici Korasa za ganljive in iskrene besede. Žena Julijana, sinova Ivo in Miro z družinama ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stari oče, praded in stric IVAN VOVK s Potov Vrha Z bolečino v srcu in ob praznini v našem domu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutkih slovesa stali ob strani in se tako številno poslovili na zadnji poti. Iskreno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju Splošne bolnice Novo mesto, patronažni sestri in p. Luki za obiske na domu, vsem darovalcem cvetja, sveč, darov za sv. maše in pomoč, GD Potov Vrh- Slatnik za organizacijo pogrebne svečanosti ter ostalim gasilskim društvom za spremstvo, g. župniku za opravljen obred ter govorniku in pevkam. Vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, in večni mir mi zaželite. 1 jMjv v 28. letu starosti nas je po dolgotrajni 1 JML mr bolezni zapustil naš dragi sin, brat, stric, bratranec in zaročenec FRANCI PRPAR z Luže 7 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje ter izrečeno sožalje ter vsem, ki ste našega Francija spremili na prerani zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Tesnilom Velika Loka, delavkam Prehrane Kisovec, GD Občine, dekletom in fantom iz vasi ter obema govornikoma za poslovilne besede. Prav lepa hvala g. župniku za lepo opravljen obred in cerkvenemu pevskemu zboru iz Dobrniča. Se enkrat hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od pokojnika, nam na kakršenkoli način pomagali in nas v težkih dneh tolažili. Žalujoči: vsi njegovi Boleča je resnica, ki nas spominja na žalostni 16. marec 1993, ko smo te izgubili dragi VLADO PRESKAR Vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke, iskrena hvala! Vsi njegovi V SPOMIN Vse življenje je usojeno tako. da snidemo se in se ločimo... 17. marca je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric LJUBO PUZINA Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 49. letu nas je zapustil naš dragi sin in brat STANE MAZNIK -HUGO iz Kostanjevice Zahvaljujemo se dr. Kapšu in njegovemu osebju. Posebna zahvala njegovemu prijatelju Pavlu Cvitku, govorniku Pustoslemšku, LD Kostanjevica, Podbočje, družini Lakner, Jutranjki Brežice ter g. župniku za obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zaradi bolezni zapustil naš dragi mož, brat in stric FRANC KOVAČIČ iz Gradca v Beli krajini Iskreno se z.ahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste sočustvovali z nami, izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnega pospremili na zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo Mariji Luzar in Milavčevim za nesebično pomoč. Hvala KS, ZB, GD in Društvu upokojencev Gradac ter g. Dimu in g. Bajcu za ganljivi govor. Žalujoča: žena Marija in vsi njegovi ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja bolezen je bila to pot močnejša od življenja. Mamica, ali boš zdaj lahko v grobu mirno spala? V 38. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra žena, mamica, hčerka, sestra, snaha in svakinja JOŽICA SEVER roj. Saje iz Postaje 67, Mirna Peč Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, sv. maše in denarno pomoč, ter pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, kije tako prehitro prišla. Posebna zahvala kolektivu Konfekcije No-voteks, Sekciji za promet Ljubljana, vozlišče Novo mesto, Osnovni šoli Mirna Peč, 1 .a in 2. b, razredu, Tob Novo mesto, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in besede slovesa in obema govornicama. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Rajko, sin Tomi, hčerka Katja in ostalo sorodstvo tedenski koledar Četrtek, 17. marca - Jerica Petek, 18. marca - Edvard Sobota, 19. marca - Jožef Nedelja, 20. marca - Igor Ponedeljek, 21. marca - Benedikt Torek, 22. marca - Lea Sreda, 23. marca - Slava LENINE MENE 20. marca ob 13.14 - prvi krajec kino BREŽICE: Od 18. do 20.3. (ob 18. uri) ameriška komedija Nune pojejo. Od 18. do 20.3. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Na ognjeni črti. 23.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Gospa Doubtfire. ČRNOMELJ: 18.3. (ob 20. uri) ameriška melodrama Mesto radosti. 20.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška družinska komedija Družina Adams 2. KRŠKO: 18.3. (ob 20. uri), 19. in 20.3. (ob 18. uri) ameriški kriminalni film Vzhajajoče sonce. METLIKA: 17. in 18.3. (ob 20. uri) ameriška družinska komedija Družina Adams 2. 20.3. (ob 20. uri) ameriška melodrama Mesto radosti. NOVO MESTO: 17., 18., 20., 22. in 23.3. (ob 18. in 20. uri) ter 21.3. (ob 18. uri) romantična komedija Romanca v Seatllu. 22.3. (ob 20. uri) predpremiera drame Schinoler’s list. 21 čestitke ANKICI MERHAR iz Gor. Kočevja želi za 31. rojstni dan vse najboljše mama iz Pregrada. „ 2377 DRAGEMU JOŽETU ROSTOHARJU za njegov 29. rojstni dan želita vse najboljše žena Ankica in sin Antonijo. 2394 kmetijski stroji ŠTIRI NAKLADALKE hribskega sena prodam. Jože Podržaj, Križ 6 nad Malo Sevnico, * v * * (061)445-888. 2374 MOTOKULTIVATOR Gorenje, 10 KM, s priključki, prodam. * 65-403, popoldan. 2379 MOTOKULTIVATOR Honda 600 s priključki in mlin za koruzo prodam. * 22-664, zvečer. 2399 TRAKTOR IMT 558, letnik 1981, prodam ali menjam za osebni avto. Cena po dogovoru. Janez Wciss, Puščava 2 a, Mokronog. 2404 SUŠILNO NAPRAVO za seno, čelno, fi 70 cm, 4.5 KW, prodam za samo 35.000 SIT. Mirjana Šinkovec, Malkovec 2, Tržišče na Dolenjskem. 2414 OBRAČALNIK PAJEK Uro 300 in štedilnik na drva ter kombiniran štedilnik (2 in 4), ugodno prodam. Kramar, Trg 5, Mirna Peč. 2452 MEŠALEC za TV, rabljen, prodam. * (068)48-447. 2456 URSUS 335, lepo ohranjen, 1400 delovnih ur, in nov hrastov sod, 3001, prodam.» 42-303. 2464 ROTACIJSKO KOSO, britev 165, 4 diski, prodam. » 49-620. 2470 SNOPOVEZALKO za BCS v odličnem stanju prodam. Anton Kobe, Sclišče 6, Dolenjske Toplice. 2473 IZREDNA predsezonska ponudba kmetijske mehanizacije kosilnic BCS in Gas-pardo, nakladalk SIP 17 m3,19/9, Durante 12 m3, trosilcev (41), kiper prikolic (1,8 do 5 t) in obračalnikov. 9 (064)622-575. 2477 POZOR! Rabljeni viličarji (1,5 t) Stein-bock, 2 in 2,51 TOM in Desta 2,51, v delovnem stanju in obnovljeni, po znižani ceni. * (064)622-311. 2478 PRIKLJUČKA frezo in okopalnik za motokultivator Gorenje, zelo poceni prodam * (061)773-299. 2479 SADILEČ krompirja prodam. * 85-748. 2482 TV 821, nov tip z dvobrazdnim plugom in kultivatorjem prodam. Marija Gornik, 9 (068)50-106. 2484 NOV molzni stroj prodam. 9 40-057. 2505 PAJEK Sip 230 in dva puhalnika Tajfun .prodam. Flajs, Sp. Vodalc 18, Tržišče. 2506 TRAKTOR DEUTZ TD 48 s kabino, kompresorjem in čelnim nakladačcm, letnik i 990,500delovnih ur, brezhiben, ugodno prodam. * (061)443-180. 2509 TRAKTOR HANOMAG, 45 KS, s hidravliko in plugom, letnik 1970, brezhiben, R 30, 6 V, letnik 1982, brezhiben, ugodno orodam ali menjam. * (061)483-482 ali (061)482-632. 2514 SAMONAKLADALKO Mengcle in Jugo Koral 45, letnik 1989, prodam. Mirko Verbič K Roku 72, Novo mesto. 2520 ŽITNI KOMBAJN Lanz, širina kose 210 cm, orodam po zelo ugodni cenui. * 87-096.' 2531 FERGUSON 539, avto Golf D, letnik 1985, in naveze za govedo prodam. * (0608)77-347, zvečer. 2532 KOSILNICO prodam. * 65-440. 2553 SEJALNICO za koruzo Olt prodam. 9 (068)87-191. 2555 ŽITNI KOMBAJN Fahr M 66 prodam ali menjam za traktor Zetor ali golf, letnik 1990. » 78-117. 2559 KOSILNICI BCS, stari 8 in 10 let, in traktor Ursus 335, star 15 let, prodam. » 56-612. 2573 NOV MOLZNI STROJ Vestfalia in tro-silec hlevskega gnoja prodam. » 45-192. OBRAČALNIK 140 za kosilnico Gorenje, samonakladalko za seno znamke Kola S 18, avstrijske proizvodnje, prodam. * (0608)82-690. 2593 TRAKTOR IMT 549, letnik 1988, 1500 ur, izvozni model, kovina kompresor, prvi lsatnik, registriran, prodam. * (0608)63-082, popoldan. 2598 MALO RABLJEN motokultivator Honda s priključki prodam. Bračko, K Roku 10, Novo mesto. 2602 BCS KOSILNICE vseh vrst in dele zanj prodam. Možnost kredita ali staro za novo. Intermarc, » 24-663. 2624 ENOBRAZDNI PLUG, obračalni, zelo malo rabljen, 22 col, prodam za 500 DEM. * (0608)43-065. 2642 ČELNI traktorski nakladač Riko, hidravličen, prodam. 9 (0608)78-056. 2644 KOSILNICO Lombardini D, malo rabljeno, letnik 1989, prodam. » Hrovat, Stavča vas 8, Dvor pri Žuže,berku. 2647 kupim DOBRO OHRANJENO samonakladal-no prikolico SIP, 16m3, staro do lOlct, kupim. * (0608)79-764. 2415 10 GAJBIC jedilnega krompirja kupim. * 40-163. 2633 motorna vozita R 12, 30.000 po generalni obnovi, ugodno prodam. » 45-626, Janez. 2372 CITROEN BX, letnik 1988, prevoženih 88.000 km, kovinsko moder, z vso dodatno opremo, prodam po ugodni ceni. » 78-051. 2373 GOLF D, 3V, letnik 1987, registriran do 10/94, prodam. * 25-524. 2376 126 P, letnik 1986, registriran do 8/94, prodam za 1400 DEM. * (068)65-383. 2381 R 4 GTLJ, letnik 12/85, modrc barve, registriran do 10/94, prodam ali menjam. Cena 2.400 DEM. Jože Hrovatič, Šolska c. 31, Dolž, Novo mesto. 2384 R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 8/94, zelo lepo, modrozelene barve, prodam za 4.300 DEM. * (068)49-410. 2386 ALFO 33 1.3 S, letnik 1987, lepo ohranjeno, rdeče barve, z dodatno opremo, prevoženih 60.000 km, prodam za 9.400 DEM. * (068)40-009. 2388 126 P, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. * (068)42-439. 2397 TOYOTO COROLO 1.3 DX, letnik 1987, garažirano, lepo ohranjeno, prodam. * (068)49-306. 2405 Z 128, letnik 1982, registrirano do decembra, z radiom, prodam za 900 DEM. Miro Strupch, Kolonija 11, Mokronog. 2407 JUGO 45, letnik 3/88, bele barve, ohranjen, prodam za 3.200 DEM. 9 57-201. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan j. (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jotica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, . Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 110 tolarjev; naročnina za 1. I trimesečje 1.300 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne orga-nizacije, društva ipd. 2.600 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. } druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise,'licitacije ipd. 1.800 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun s št. 52J0O-62O-970-2573M28-4405/9 (LB-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 6800f Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. j Tele/oni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska n propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-6JO; mali oglasi in % 2: vale 324-006; telefa* 322-898. nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja ("šf. 3 2. 92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list g med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za r’ Katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek: Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom ^ ,n tilmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. KOLO Z MOTORJEM Yamaha DT 50 MX, letnik 8/92, prevoženih 4.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Janez Kastelec, Ravnica 16, Dolž, Novo mesto. 2416 APN 6, letnik 12/87, ohranjen, malo vo-žen, prodam. ® (068)26-182. 2419 MINO MORRIS 1000 prodam. Cena po dogovoru. Ogled na Zagrebški 8 a vsak dan popoldan - Mitrovič. 2422 R 18, letnik 1980, registriran do marca 1995, cena 2.900 DEM, prodam. * (068) 42-026. JUGO KORAL 55, letnik 1989, registriran do 11.7.1994, dobro ohranjen prodam. Cena po dogovoru. * 82-376. 2429 JUGO 45, letnik 1990, garažiran, ugodno prodam. * (0608)70-543, popoldan. 2431 R 18 TLJ, letnik 1986, dobro ohranjen, registriran do 24.2.1995, ugodno prodam. * (068)49-532. 2433 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1988, oprema Club, prodam za 12.500 DEM. ® (068)51-378. 2439 R 4 GTL, letnik 1984, lepo ohranjen, in VW 1200 hrošč, letnik 1974, rahlo poškodovan prodam. Jasmin, * 24-733. 2441 W 1300, neregistriran, in Z 101, letnik 1983, registrirano, prodam. 9 (068)46-650. 2447 JUGO 45 AX, letnik 1987, prodam ali menjam za R 5, letnik 1989. Hrastar, Sr. Gričevje 1, Otočec. 2455 GOLF JX D, letnik 1990, prevoženih 38.000 km, prodam. » 65-116. 2460 R 5 CAMPUS, letnik 1993, bele barve, tonirana stekla, registriran do 1/95, prodam za 11.700 DEM. * (068)43-734. 2462 CITROEN AX, letnik 1989, prevoženih 49.000 km, kovinsko modrc barve, registri- ran do 14.10.1994, z dvema zvočnikoma Ba-lupunkt, 100 W, prodam za 9.000 DEM. ® (068)52-461. 2463 AVTO CENTER RENAULT BOGDAN KRAŠNA ŠKOCJAN 22 Tel./fax. (068) 76-270 £ RENAULT NOVO NOVO NOVO CLIO faza II. R 5 1,4; 60 KM, CAT. R —TVINGO R —19 Dobava takoj • Celoten RENAULT program e Kvaliteten in zanesljiv servis • Leasing • Staro za novo • Krediti Pokličite nas! Veseli bomo vašega obiska. NUJNO prodam škodo favorit 135 LS z radiom, letnik 1991, temno rdeče barve. 9 (068)73-056. 2465 MOPED 15 SLG prodam. * (0608)32-585, zvečer. 2467 Z 850, letnik 1983, ugodno prodam. » (068)76-003. 2472 126 P, letnik 1990, regostriran do 1/95, prodam. Pogačič, * 85-103. 2475 R 4 GTL, registriran do julija, prodam za 2.000 DEM. * 56-044, zvečer. 2476 Z 101, letnik 1987, in železni gumi voz ugodno prodam. * (068)57-232. 2485 OPEL KADETT 1200 J, letnik 1981, dobro ohranjen, prodam za 4000 DEM. Rad-man, Župančičeva 3, Metlika, * (068)58-131 od 6. do 14. ure. 2488 GOLF JXD, letnik 1990, svetlo rdeč, troje vrat, prodam za 14.500 DEM. * (068)65-599. 2499 KADETT SOLZA 16 D, letnik 1985, prodam za 8.300 DEM. Možna menjava.» 47-579. 2503 R 4 GTL, letnik 9/90, prodam. Flajs, Sp. Vodalc 18, Tržišče. 2507 GOLF, letnik 1991, prodam. »(068)44-446. 2508 Z 101, letnik 1983/84, registrirano do 25.2.1995, in R 4 GTL, letnik 1987, prodam. »(068)76-444. 2511 KARAMBOLIRAN JUGO SKALA 55, letnik 11/88, prodam. * (068)43-740. Z 101 GTL, letnik 1985, prva lstmca, prodam. ® 24-560. 2516 OLTCIT, letnik 1991, prodam za 3.900 DEM ali menjam. Ucman, Vel. Cerovec 8, Novo mesto. 2519 JUGO 45, letnik 1988, prevoženih 69.000 km, prodam.»(068)50-103, zvečer. 2521 Z 101, letnik 1985, prodam. Josip Tur-čin, Dobrava 40, Otočec, (novo naselje). 2523 ALFOSUD 1.5 i, letnik 1983, in opel 1.3, letnik 1987, prodam. ® 52-508. 2524 Z 126 P, letnik 1984, dobro ohranjeno, registrirano do 10/94, prodam. ® 23-562^ R 5 CAMPUS, 3V, letnik 1993, prevoženih 3800 km, kot nov, bele barve, zelo ugodno prodam. ® (068)84-647. 2527 P 18, letnik 1983, registriran do 5/94, prodam. ® (068)25-841. 2529 126 P, letnik 1987, registriran do 10/94, prodam. ® (068)23-918. 2530 Z 101, letnik 1981, registrirano do 2/95, prodam. Adolf Furar, Smalčja vas 14 a, Šentjernej. 2533 JUGO KORAL 45, letnik 12/88, prodam. Cena po dogovoru. Plantan, Uršna sela 1. 2538 GOLF CL 1.6, rdeč, letnik 12/90, lepo ohranjen, in jugo 45, letnik 1986, rdeč, prodam. Robert Kabur, Gor. Težka Voda 17, Stopiče. 2541 AX TRS, letnik 1990, registriran do 2/95, prodam. ® 23-126. 2542 TOMOS APN 6,-letnik 1990, in Škodo 105 S, letnik 1981, registrirano do 11/94, prodam. ® (068)85-411. 2543 VARTBURG KARAVAN, letnik 1983, poraba cca 71, registriran do 7/94, prodam. Ante Pavlovič, Vojinska 5, Črnomelj. 2544 LADO 1200, staro 7 let, prevpoženih 30.000 km, dobro ohranjeno, prvi lastnik, ugodno prodam. ® 22-951. 2546 AVTO Golf, R 4 ali Zastavo, od letnika 1986 dalje, kupim, po možnosti od prvega lastnika. Roman Miklič, Stranska vas 51 a, Novo mesto. 2548 CITROEN GSA, letnik 1982, registriran do 9/94, nova barva, prodam za 2400 DEM. ® (0608)70-465. 2550 R 4 GTL, letnik 12/87, prodam. ® (068)44-656. 2551 Z 101, letnik 1984, prodam. ® 57-272. 2556 Z 128, letnik 12/88, prevoženih 28.000 km, zaščiteno, nekarambolirano, prodam. Josip Glavaš, Šegova 4, Novo mesto, ® (068)24-161, zvečer. 2567 R 4, letnik 1982, ter 1987 prodam. Franc Hočevar, Mačkovec 2, Škocjan. 2568 GOLF, letnik 1990, prodam. ® 45-192. 2569 Z 750, letnik 1981, ugodno prodam. ® 85-373. 2570 FORD ORION 1800 D, letnik 1991, dodatno opremljen, garažiran, prvi lastnik, prodam. ® 25-883, po 15. uri. 2571 GOLF JX D, letnik 7/90, 3V, 5P, višnjeve barve, prodam ali menjam za jugo 55. ® 27-210. 2579 GOLF CL D, letnik 7/92, prevoženih 19.000 km, dvoje vrat, bel, prodam za 18.500 DEM. ® (068)28-062, (064)22-22-60. 2581 R 4 GTL, letnik 1986, ugodno prodam. Marjan Kastelic, Kandija 12, Gabrje. 2582 ZELO DOBRO OHRANJEN osebni avto Peugeot Look, rdeče barve, s katalizatorjem, letnik 1991, registriran do 8/94, ugodno prodam, po želji tudi dodatno opremo. * (0608)41-660. 2583 Z 101 GT, letnik 1984, registrirano do 11/94, 82.000 km, prodam za 1.600 DEM. »(068)26-726. 2584 VW HROŠČ, letnik 1973, lepo ohranjen, prodam. »(068)40-063. 2591 Z 128, letnik 1985, registrirano do 10/94, lepo ohranjeno, prodam. » 24-240. 2592 JUGO KORAL 55, letnik 1988, odlično ohranjen, registriran za celo leto, prodam. * (068)23-355. 2594 126 P, na novo registriran, prodam. » 42-128. 2595 126 P, letnik 1986, registriran do 12/94, prodam. » 85-627, po 18. uri. 2601 126 P, letnik 1992, rdeče barve, prodam. * (068)23-302. 2604 BMW 324 D, letnik 1986, ugodno prodam ali menjam za cenejše vozilo. ® (068)76-362. 2605 JUGO KORAL 55, rdeč, 38.000 km, prodam. »(068)76-300. 2610 126 P, letnik 1985, zelo lepo ohranjen, prodam. »(068)46-655. 2619 Z 125 P, letnik 8/87, z dodatno opremo ter nove gume ugodno prodam. Antonija Pižcm, Mačkovec 7, Dvor pri Žužemberku. 2625 R 4 GTL, letnik 12/89, registriran do 1/95, prevoženih 51.000 km, prodam. ® 52-154. 2632 GOLF, letnik 1988 do 89, rdeč ali siv, kupim od prvega lastnika. V račun dam cenejši golf CL. » (068)44-424. 2637 Z 750 SC, letnik 1980, prodam. Aleš Porlc, Sahovec 14, Dobrnič. 2639 OPEL KADETT 1.3 LS, svetlo rdeč, oblika solza, letnik 1988, lepo ohranjen, prodam. » (0608)33-659. 2641 126 P, letnik 1986, prodam. ® (068)65-383. 2645 GOLF JX D, letnik 7/88, rdeče barve, prevoženih 68.000 km, garažiran, ohranjen, prodam za 11.800 DEM. ® (068)56-367, zvečer. 2646 JUGO 55, letnik 1989, registriran za celo leto, prvi lastnik, prodam. Teraž, Blanca 16, Blanca. 2648 JUGO KORAL 60, letnik 1990, registriran do 1/95, prevoženih 44.000 km, prodam. ® 23-192, popoldan. 2649 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:.......................................... Ulica in kr^j:........................................... Pošta:................................................... Naročniška številka:.......................... Podpis: Datum:............................. R 4 GTL, letnik 89, prodam. ® 068/ 22-618. R 5, letnik 89, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo, do 5.000 DEM. ® 068/ 26-669. Z101, letnik 1986, registrirano do 12/94, prodam za 2000 DEM. Klobučar, Plembcrk 9, Stopiče. 2652 GOLF BENCIN, letnik 10/88, 55.000 km, lepo ohranjen, prodam. ® 21-75 L___ obvestila NESNICE, mlade jarkice, 4 mesece stare, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo od 13. ure dalje vsak dan in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, ® (068)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567. 1589 PURANE, težke 2 kg, bomo prodajali 2. aprila. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, ® 44-389. 1740 PURANE, bele, težke pasme, stare 5 tednov, težke cca 1.5 kg, za nadaljnjo rejo, veterinarsko nadzorovana vzreja, prodam. Dobava 4. aprila. Zbiramo naročila na ® (061)778-238, ® (068)45-622 in (068)57-105. 1981 JARKICE in beli večji piščanci so v prodaji od 19.3. dalje. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, ® 44-389. 2305 NOVO! Boutique Elfie na Bizeljskem vam ponuja konfekcijo, obutev, bižuterijo za vse starosti. Cene ugodne. 2392 LESENE STOPNICE izdelujem po naročilu. »27-101. 2413 OKREPČEVALNICA Pri Darinki v Zg. Kamenju vam nudi pečene kure, krače, race in domače klobase. * 24-107. 2442 POPRAVILA in napeljava vodovodnih inštalacij. ® 22-805, fax 24-164. 2457 JARKICE, nesnice, stare 7 tednov, prodam. Ivan Kafol, Trstenik 15, Mirna, ® 47-122. 2469 SPREJEMAMO NAROČILA za 4 tedne stare piščance, bele, rjave, grahastc. Jablan 23, Mirna Peč, ob 17. uri. 2528 KOKOŠI za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo. Zdravje, Zalog, » 24-594. 2540 GRAHASTE in rjave nesnice, stare 10 tednov, prodajamo. Na zalogi še 17 tednov stari jarčki. * 73-058. 2552 JARKICE in beli večji piščanci bodo v prodaji od 19. marca dalje. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, » 44-389. 2613 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Šenovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375. posest ZIDANICO in vinograd (200 trt) na Mirni, Stan 27, ugodno prodam. » (064) 872-078. 2368 NA DOL. KAMENCAH prodam manjši vinograd, sadovnjak, travnik in njivo. * (068)43-729, od 8. do 15. ure. 2369 ZIDANICO, možnost bivanja, in 12 a vinograda v Hrastju 75 ugodno prodam. * (061)852-494. Ocled od 8. do 13. marca. LEPO DOMAČIJO pri Brežicah, Kapele, poceni prodam. Slavko KroŠelj, Prešernova 4, Brežice. 2385 STAREJŠO HIŠO na Dobravi pri Senovem prodam. »(0608)79-104, zjutraj v ponedeljek, torek, četrtek in petek. 2395 V GRADCU v Borštu prodam parcelo, 1050 m2, zazidljivo, z dokumentacijo, primerno za vikend, z obstoječim objektom. »(068)51-294. 2396 V MOKRONOGU prodam parcelo 12.000 m2 s porušeno hišo s hišno številko. »(065)62-020. „ y 2408 STARO KMEČKO HIŠO, poslopje, 3100 n2 zemlje, blizu Šmarjeških Toplic prodam. ® (068)26-537. 2409 NJIVO v Meniški vasi prodam. ® (068)24-797. 2411 NA MALEM RIGLJU dam vinograd na žici v najem brez plačila za več let. ® 65- % 671. 2428 VINOGRAD, 6 a, v Jurki vasi med Stražo in Dolenjskimi Toplicami, prodam. ® (061)211-012. 2436 HIŠO v Črnomlju, ob glavni cesti, oddam v najem za poslovne prostore ali mirno obrt. »(068)51-378. 2438 V SEVNICI prodam vseljivo starejšo enostanovanjsko hišo s telefonom, centralno, trifaznim tokom, garažo in vrtom za 60.000 DEM. » (061)332-535 in (061)312-351. 2440 VINOGRAD v okolici Trebnjega oddam v najem. * (061)140-51-29. 2483 ZAMENJAM zidanico z vinogradom na Trški gori za manjše stanovanje v Novem mestu. * (068)22-626, popoldne. 2496 GRADBENO parcelo (10 do 15 a) v okolici Dolenjskih Toplic ali Novega mesta kupim. V poštev pride tudi tretja gradbena faza hiše. » (068)84-817. 2501 MLAD VINOGRAD, 350 trt, s stvbiš-čem, primernim za vikend, na Mihovcu prodam. Lenarčič, Pristava 8, Novo mesto. 2510 90 A smrekovega in 1 ha listnatega gozda ter 30 a pašnika in 40 a njive v Brezju pri Raki prodam. » (0608)75-223. 2558 NJIVO in travnik v Dol. Raduhah, 90 a, prodam. Jože Golobič, Bučka 3, Škocjan. 2563 VINOGRAD, 9 a, pri Dolžu poceni prodam. Asfalt in elektrika na parceli. Bele, Mihovec 10 pri Podgradu. 2575 NA VELIKEM TRNU prodam parcelo za vikend, 50 a, za 4.000 DEM. * (068)21-189 ali 21-747. 2578 V STRAŽI na lepi sončni legi prodam vi- nograd z zidanico. Dostop do parcele urejen (asfalt). » (068)84-847. 2580 NJIVO v Zburah in parcelo za vikend ugodno prodam najboljšemu ponudniku. ® 73-435, zvečer. 2589 ZAZIDLJIVO PARCELO, 2700 m2, v Tribučah pri Črnomlju, možnost delitve parcele, prodam za 15 DEM/m2. ® (068)47-544, zvečer, razen sobote. 2607 V BISKI VASI prodam hišo. * 26-626. 2618 PARCELO, primerno za vikend, vinograd in sadovnjak prodam. Relacija Pangrč grm - Suhadol. Može, Trdinova pot 27, Gabrje. 2629 VINOGRAD v Straži (nad silosom), velikosti 6 a, prodam. Viktor Fink, Meniška vas 30, Dolenjske toplice. 2634 NEDOKONČANO HIŠO pri Krškem prodam ali zamenjam. Slavko Juvančič, Vel. Podlog 68, Leskovec. 2636 PARCELO s staro podrto hišo na relaciji Žužemberk - Ivančna Gorica kupim. ® 87-626. 2643 STARO HIŠO z zemljo, 56 a, s priključki, ob potoku, 7 km iz Atomskih Toplic, ugodno prodam. » (0608)70-002. z650 V RIBNICI kupim takoj vseljivo starejšo enostanovansjko hišo, lahko potrebno manjšega popravila. » (061)864-128. Delovni časi za napovedi dohodnine Ne čakati do zadnjega NOVO MESTO, TREBNJE, ČRNOMELJ, METLIKA - Zaradi velikega števila strank ob vlaganju napovedi dohodnine bodo v drugi polovici marca na vseh izpostavah Republiške uprave za javne prihodke spremenili delovni čas. Uradne ure bodo vsak dan, delovni čas pa bodo podaljšali. V Novem mestu bodo do 30. marca ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih delali od 7. do 15. ure ter ob sredah do 17. ure, do 17. ure pa vam bodo na voljovtudi v četrtek, 31. marca. V Črnomlju bodo do 27. marca delali ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 7. do 15. ure, v sredo do 16. ure in v petek do 14. ure, zadnji teden pa vsak dan od 7. do 18. ure. V nedeljo bodo sprejemali napovedi v prostorih krajevnih uradov v Vinici, Semiču in Ad-lešičih od 8. do 15. ure, v Starem trgu pa od 8. do 13. ure. V Metliki bodo delali do 25. marca vsak dan od 7. do 15. ure, v soboto, 26. marca, do 12. ure in po 28. marcu vsak dan do 18. ure. V Trebnjem bodo prihodnji teden delali v ponedeljek in torek od 7. do 15. ure, v sredo do 17. ure in v četrtek ter petek do 14. ure. Odprto bodo imeli tudi v soboto, 26. marca od 8. do 13. ure, zadnji teden pa bodo delali vsak dan do 18. ure. Na upravi za javne prihodke svojim strankam svetujejo, naj z oddajo napovedi dohodnine ne čakajo zadnji rok in naj obrazce skrbno izpolnijo že doma. Upokojencem, ki jim med letom niso obračunavali akontacije dohodnine in nimajo drugih obdavčljivih dohodkov, napovedi dohodnine ni treba oddati. P' vi (0 ni jo M 5. ni 1 H ! p( ka 66 kr M nc pc kr V, n da ko 63 Pr 7v si mi str šci tri rc, La 77 St5 K 18 (2( Ra ko Ug, de; Pn sto prodam RABLJEN MOTOR, petrolej, bencin, in malo rabljeno žetvena napravo za BCS ugodno prodam. ® (068)26-059. 2370 USTROJENE zajčje kožice prodam po 6 in 7 DEM.» 20-529. „ 2375 NOVO CENTRALNO PEČ Fcroterm, 40 K W, molzni stroj Virovitica in senopro-dam. Rajko Kren, Loke 16, Straža. z380 ŽVEPLENO - APNENO BROZGO lahko naročite na ® (068)73-552 v večernih urah, v šmarjeti. 2382 SUHA bukova drva prodam. ® 76-186. 2389 NOVO, še nerabljeno motorno žago Jonscrcd, 20/50, črno kobilo, brejo 6 mesecev, težko 700 kg, mirno in vozno, prodam. Pavla Tomc, Trata 7/24, Kočevje, ® (061)852-577. 2390 KOBILO, brejo 10 mesecev, staro 5 let, mirno, opravlja vsa kmečka dela, dobro ohranjen zapravljivček prodam in kupim balirano seno za konje. Miro Tomc, Trata (061)852-577. 2391 *INO sena in otave j 7/24, Kočevje, » (061)852-577. VEČJO KOLIČINO sena in otave prodam v Črnomlju. » 53-313. 2398 dai VINSKI SOD 380 -1 (za belo vino) za 220 DEM in štedilnik Calorcx s pečico za 200 DEM prodam. * 50-278. 2400 SMREKOVE PLOHE debeline 5 cm ter deske debeline 2.5 cm, vsakih po 1 m3,prodam. »65-036. 2401 SKUTTER, letnik 1992, električni vžig na gumb, odlično ohranjen, prodam za 1.500 DEM. » 65-036. 2402 HARMONIKO Melodija, be, es, as, des, zelo malo rabljeno, kot novo, prodam za 2300 DEM. Franci Župane, C. Kozjanskega oddreda 9, Senovo. 2406 HRASTOVE DESKE, suhe, 3.5 in 5 cm, prodam. Kavšek, Dol. Težka Voda 21, Novo mesto. 2410 DRUŽINSKE CERTIFIKATE prodam 60% ceneje. Frančiška Penca, Mali Slatnik 24, Novo mesto. 2418 8 MESECEV brejo telico sivko prodam. Malka Kocjančič, Mačkovec 10, Dvor. 2420 SUŠILNI STROJ Candy, nov, še zapakiran, v garanciji, ugodno prodam 20% ceneje. * 9068)28-938. 2423 PORAVNALKO in mizni rezkar ugodno prodam. Cena po dogovoru » 52-953. 2424 KROMPIR dezire, lanski uvoz, za nadaljnje sajenje prodam. ® 90608)41-153. 2425 OVCE in jagenjčke prodam. » 52-693, Črnič, Tribuče 60. 2426 SENO in 10 m3 gabrovih drv prodam » 43-005. 2427 VIODEOKASETE z erotiko prodam. 1 KD - 680 SIT, 3 KD 1800 SIT, 5 KD 2800 SIT. Pošljem po pošti. » (0608)70-465. 2430 1000 KG sena in kolerabe prodam. ® (068)42-252, zvečer. 2432 PRAŠIČA, težkega 150 kg, domača reja, prodam. » (068)76-343. 2434 10 M3 hrastovih in 8 m3 smrekovih plohov prodam. » 52-529. 2437 i lor i ietc Po SUHO SENO, dva Šivalna stroja, stara 100 let, prodam in kupim traktorske brane ® 87-739. 2444 CERTIFIKAT prodam. Cena po dogovoru. * (061)853-790. ZAMRZOVALNO OMARO, otroški voziček in prcvijalno mizo ugodno prodam. ® 45-069. 2446 »M JEDILNI in semenski kropir sante, lanski uvoz. prodam. Franc Kavšek, Pristavlja vas 12, Šentvid pri Stični. 2448 5000 KG sena prodam. ® 22-40S. 2449 SMREKOVO KOLJE za fižol prodam. * 78-276. 2450 HLADILNIK GORENJE, star 3 leta, prodam. ® 28-979. 2451 POROČNO OBLEKO oker barve, številka 42, enkrat rabljeno, prodam. ® (068)76-087. 2453 MLADIČE, nemške ovčarje brez rodovnika, prodam. * (068)40-371. 2454 BUKOVA metrska polena, okužena z gobami SHII TAKE, prodam. Gobe zrastejo v petnajstih dneh. ® (061)800-587. SENO prodam. * 28-338, v večernih urah. • 2459 1,5 HA TRAVNIKA za košnjo oddam. Marija Kavšek, Rakovnik 11, Novo mesto. 2466 KRAVO prodam. Cimermančič, Šentjošt 5, Stopiče. 2468 KVALITETNO rdeče vino po zelo ugodni ceni prodam. * 64-226. 2471 SUHO svinjsko meso, moped in grezo Holter prodam. * 52-473. 2474 1500 KG dobrega sena prodam. Mali Podljuben 2. 2480 NOVO prikolico za osebni avto ter stiskalnici za sadje, 50 in 60 1, prodam. » 23-665. 2481 KROMPIR dezire in sante in semenski krompir dezire prodam. Martin Brudar, Mizarska pot 3, Bizeljsko, »(0608)51-234. 2486 GORSKO KOLO Rog, dobro ohranjeno, ugodno prodam. * (068)25-480, popoldne. 2487 PRAŠIČA za zakol, semenski in jedilni krompir dezire in sante prodam. Starič, Volčje Njive 8, Mirna. 2490 3 TONE SENA, traktorsko gumo št. 11/2/28 in tri leta staro kravo za zakol prodam. ® (0608)75-307. 2492 NOV enofazni cirkular za 25% ceneje in kotno brusilko Black and Decker 2000 W-6300/min prodam. * (068)21-354. 2493 KOMBINIRAN otroški voziček Hauck prodam. ® 28-080. 2494 STRUP za voluharje, en komplet vsebuje 7 vložkov. Cena je 390 SIT in poštnina, pošljemo po povzetju. Naročila na * (068)52-888 ali 51-696. 2495 PAVE prodam. * 26-176. 2498 MOTOR za jugo, letnik 1982, komplet z menjalnikom za 350 DEM, planski brusilni stroj, 2 m brusilne dolžine, primeren za brušenje okenskih polic ali podobno, 40 električnih motorjev od 15 do 100 K W, prodam. »(068)41-042. 2502 KROMPIR za sajenje, lanski uvoz, dezire, sante in pentland, ugodno prodam. Lampret, Gatina 23, Grosuplje, * (061) 771-413. 2504 ODDAM pet psičkov, stare tri mesece. Stanko Žabkar, Kržišče 10, Raka. 2512 MIZARSKO novo delovno mizo hobel-Ponk prodam. Albin Staniša, Ob Težki vodi 84, Novo mesto. 2517 GLISER Kvarner plastika, G 370, torno 18 in prikolico prodam. * (068)28-138. 2537 ITISON lešnikove barve (470 x 380) in (200 x 90) in enosed prodam. ® Mažibrada, Ragovska 16, » 20-491. 2545 SENO prodam. * 73-317, po 20. uri. 2547 TAKOJ prodam čredo ovac, okoli 45 komadov, skupaj z mladiči. * 87-511. 2549 NEKAJ cipres, višine 1.5 m za živo mejo Ugodno prodam. * 76-067. 2557 JEDILNI in semenski krompir sante in dezire prodam. ® 45-125. 2560 RABLJENO strešno opeko, 2000 kom prodam. Erlah, Vel. Slatnik 39, Novo mesto. 2561 TELIČKA, (bikca), starega 10 dni, prodam. * 84-886. 2562 NOVE zimske gume 155 x 12 s platišči, Primerne tudi za prikolico prodam. ® (068)57-126. 2565 GARAŽNA dvižna vrata, nova, za 300 C>EM, 4 m3 mešane mivke za 150 DEM in tri fliperje za 900 DEM prodam. * 27-762. 2574 1000 KG sena in 300 I rdečega vinapro-dam. * 73-708 ali 73-634. 2576 TOVORNO PRIKOLICO do 500 kg in vcč delov za Z 101 prodam. Stanislav Udovč, Črmošnjice 55, Novo mesto. 2577 KUHINJO rjave barve ugodno prodam. * 23-066. 2587 ELEKTROMOTORJE, kompresorje različnih modelov ugodno prodam. * (061) 13- 24-097. 2599 SEMENSKI KROMPIR sante prodam. » 44-330, zvečer. 2600 DOMAČE šunke prodam. * 85-645. 2603 SENO za živino ugodno prodam. Janoš ^nc, Arto 5, Studenec, » (0608)89-112. 2606 2 T kvalitetnega sena in gumi voz, 16 col. Prodam. Vidrih, Otoec, * 85-125. 2615 ČEBELJI VOSEK in doma izdelane sat-Uicc poceni prodam. * 85-116, zvečer. 2616 2000 KG sena prodam in kupim brejo kravo, staro do 7 let. Martin Markclc, Vesela Gora 5. Šentrupert, * 40-133. .2617 POHIŠTVO, omari, klubsko mizico in fotelje v obdelavi mahagonija, ter hladilnik Prodam .» 59-151. 2620 DOBRO rdeče vino, 200 1, in sadni kis, 100 1, prodam. » 22-194. 2621 MIZARSKO KOMBINIRKO, 6 operacij, 260 širine, malo rabljeno, prodam. * 14- 569. 2622 OTROŠKI VOZIČEK Rocky, star eno 'eto, rožnato modre barve prodam. Cena Po dogovoru. * 22-416. 2623 OTROŠKI kombiniran voziček, malo rabljcn, ugodno prodam. » 27-038. 2626 NUJNO oddam certifikate v vrednosti H50.000 SIT najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku. 2628 , KVALITETNO SENO prodam. * 10608)31-271. 2630 NOVO fitness večnamensko napravo za vadbo prodam. » 45-358. 2631 . GLASBENIKI! Prodam Roland E - 70, Wg poly - 800, Elka solist - 505, Yamaha ;SR - 200 in učbenik za synthesizer. * '0608)68-433. 2635 . STARE SLIKE z okvirjem, 2 Jezusa, 2 Mariji, z okvirjem, velikosti 70 x 80, pro-W Šifra: »STARINA« 2638 BREJO KRAVO, 8 m3 bukovih drv m Jiotor Tomos avtomatic prodam. ® 44-SlO. 2640 . KOBILO, brejo, staro6let, mirno, kobi-fo, staro 6 let, brejo 10 mesecev in konja, Marega 6 let, ki opravlja vsa kmečka dela, !*Žkega 550 kg, prodam. Tomc, Trata 7 št. M, Kočevje, * (061)852-577. 2651 SUHE žamanc deske jelke, debeline 3 Ui, 1.7 m3, prodam. » (068)73-216. 2655 razno POCENI IN KVALITETNO obli-kujemo in tiskamo plastične vizitke v vseh barvah. ® fax, 068/23-882. BUTIK JE - TA (orient). Velika izbira in zelo ugodne cene ženskih pletenin (krila, puloverji, brezrokavniki), športnih svilenih srajc, troških trenirk in drugih oblačil. Obiščite nas v Vrhovčevi ul. 6 v Novem mestu. x 2387 DOMINO D.O.O. KRŠKO. Izvajamo notranje in zunanje strojne omete ter vsa pleskarska dela. Ugodne cene, kvalitetno in hitro. * (0609)612-103, fax (0608)67-516. 2417 POGONI za daljinsko odpiranje garažnih vrat. Dobava, montaža, servis. »in fax (068)41-169. 2421 ODDAM 5 mladih nemških ovčarjev. Stane Žabkar, Kržišče 10, Raka. 2435 NOVO! Ustanovitev podjetja po pošti na območju cele Slovenije. ® (061)13-14-311 int. 280, od 8. do 15. ure. 2443 V VARSTVO vzamam otroka. Ragovo 12, Novo mesto, ® 25-492. 2461 NUDIMO ugodna gotovinska posojila, varno plasiramo tudi vaša finančna sredstva. * (068)21-750. 2515 80 M2 peostora za mimo obrt ali skladišče oddam. ® 85-121. 2522 POSLOVNI PROSTOR, 51 m2, v samostojni stavbi, sedaj obstoječa avtopralnica, oddam v najem. ® (068)28-138. 2536 STROJNI OMETI. Sprejemamo naročila za izvedbo notranjih ometov. Delo in dobava materiala Baumit sta v ceni m2. Pod-brobnejše informacije dobite na ® (062) 724-123 ali 724-652 vsak dan od 8. do 15. ure. 2539 DRUŽABNIKA s kapitalskim vložkom v trgovski dejavnosti iščem. ® 22-460. 2585 750 M2 ali 150 m2 prostora, primernega za skladišče ali trgovino, oddam. Ivan Vidmar, Grm 5, Trebnje. »(068)44-274. 2586 DIJAKOM prvega in drugega letnika nudimo inštrukcije iz angleščine in kemije. ® (068)323-605, od 14. do 18. ure. 2611 službo dobi TENIS CENTER Loka, Črnomelj, išče pobiralca kart. Jože Skukan, Na bregu 3, K 2491 pobiralca k Črnomelj. POTREBUJEMO več potnikov za prodajo po Sloveniji. Zaslužek 1.500 DEM. ® 45-214. 2497 ZAPOSLIMO trgovko z uspešno izobrazbo. ® (068)86-150. 2500 NATAKARJA v pizzeriji Šcntpetcr zaposlimo. Informacije osebno. 2518 V AVTOSALONU v Novem mestu dobi delo komunikativna oseba s sposobnostjo samostojnega opravljanja delovnih nalog. Pisne prijave z navedbo telefonske številke pošljite na naslov: Adriatik, d.0.0.. Ul. bratov Milavcev 4, 68250 Brežice. 2535 VEČ PRODAJALK za akcijsko prodajo na terenu, po možnosti z lastnim prevozom (stroški vrnjeni), iščemo. Šifra: »PLAČILO« 2564 V NOVEM MESTU zaposlimo dekle s prakso za delo v strežbi ali kuhuinji. ® (068)25-781. 2566 TAKOJ zaposlim delavca kovinske stroke s poklicem. ® 73-266. 2572 POTNIKE za prezentiranjc novega artikla višjega cenovnega razreda zaposlimo. Promocijska prodaja. Izkušnje obvezne! Stela, d.0.0., Radna 13 a, Boštanj. 2596 VEČ POTNIKOV za kataloško prodajo zaposlimo. Velik izbor artiklov. ® (0608) 82-180. 2597 ŽELITE ZASLUŽITI? Odlični pogoji! Potrebujemo še nekaj izkušenih potnikov za prodajo na terenu. Zbor v četrtek, 17. marca v Bifeju na letališču. 2608 ZASEBNO PODJETJE potrebuje vodjo skupine in nekaj potnikov za prodajo na terenu. Odlični pogoji! » 28-561. 2609 AVTOMEHANIKA zaposlim. ® 22-372, od 7.30 do 18. ure. 2612 HALO - ALO PIZZA zaposli kuharico. ® (068)24-415, (0609)613-167 ali osebno v Halo - alo na Drski. 2654 službo išče RAČUNOVODSKA DELAVKA, mlajša 2525 upokojenka, išče honorarno zaposlitev. » (0608)31-310. POPRAVEK Pri zahvali ANTONA GRAHKA iz Rožanca 12 je prišlo do pomote. Namesto tast bi moralo v besedilu pisati svak. , ODPRAVITE plašavost za vedno! Lipo-‘air -svetovni hit. * (061)57-18-75. 2114 AVTOODPAD PREČNA. Prodajamo šbljenc rezervne dele za avtomobile in podamo prikolico za avtovleko. * 86-185 'h (0609)616-360. 2378 Zdaj je pravi čas, da si zagotovite poceni kurjavo. Nudimo vam I J izključ- no iz bukovega lesa, po ugodni posezonski ceni, 10.000,00 SLT/TONA, dostavljenih na dom — do 50 km brezplačno. Za večje količine možno obročno odplačevanje. Za brikete v refu-zi in z lastnim prevzemom so cene še nižje. Vzorčno količino 20 kg dobite brezplačno. Ostale informacije in cenjena naročila na tel.: 52-979. LERAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 Prodajamo: • hiše v Novem mestu, Soteski, Škocjanu, Smolenji vasi, Prečni, Stopičah, na Otočcu, Senovem, Žužemberku inHrastjupri Šentjerneju, Rosalnicah pri Metliki, Podborštu pri Trebnjem, Boštanju, Šentjerneju, Trebnjem, Dvoru, Gorenju pri Kočevju, Gomili pri Mirni • stanovanja v Novem mestu, Krškem in Žužemberku • trgovino z mešanim blagom v obratovanju v Novem mestu • gostinski objekt v obratovanju v Vrčicah pri Semiču • parcele za gradnjo v Potoku pri Novem mestu, Žužemberku, Prečni, Stopičah, na Trški Gori, Selih pri Dolenjskih Toplicah in v Semiču • vikende v Semiču, Zaloki nad Šentrupertom, Šmav-ru, Tanči gori, Gabrju in Kostanjevici, Soteski • picerijo v Novem mestu pri tržnici, • nove prostore za trgovino v Štefanu pri Trebnjem, • garažo na Mestnih njivah • kmetijska zemljišča in gozdove ter sadovnjak v Šentjerneju • v najem oddamo poslovne prostore v Novem mestu in okolici, trisobno stanovanje v Novem mestu Tel 068/22-282 od 8. do 19. ure TELEVIZIJA NOVO MESTO l cij; Wi od & Lestvica narodnozabavne glasbe I n i studio Studia D in Dolenjskega lista it 1 Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado NATAŠI KOREN iz Tržišča. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (4) Vince rumeno - BENEŠKI FANTJE 2(1) Zdravica-ANS. SIMONA LEGNARJA 3 (2) Venček z orglicami - CITA GALIČ 4 (9) Ob tvojem prazniku - ANS. VIGRED 5 (6) Zdravica Janezu - ANS. NIKA ZAJCA 6 (3) Na vseh poteh po svetu - BISTRIŠKI ODMEV 7 (-) Gostilna v klančku - ANS. RUBIN 8 (7) Spomin na prvo ljubezen - ŠALEŠKI FANTJE 9 (8) Polka za mlade po srcu - ANS. PETRA FINKA 10 (-) Primi se za gumb - ANS. BLEGOŠ Predlog za prihodnji teden: Čas ljubezni - ANS. ROM POM POM KUPON ŠT. 11 Glasujem za___ Moj naslov____ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto ANekdoTE in pniqodE ZApisAl Jože DuIar Bo moral še enkrat naokoli Mizarski mojster Tone napeto premišljuje, kako bi čim bolje opravil neko sitno naročilo. Nič pametnega se mu ne posveti. "Bom moral malo po Metliki, ” reče sosedu. Mogoče bom spotoma našel kako dobro rešitev. ” Zavije do Sopčiča na dva deci, nato k Rajmerju, potem k Bartusu in nazadnje na Drage (metliške gostilne v njegovem rajonu). Ko se vrne, skoraj obupan potoži: “Nič pametnega se nisem spomnil. Bom moral še enkrat naokoli." Daj, naslikaj ga brž! Med zadnjo vpojno je slikar Riko Debenjak slikal skromen svinjski zrezek, ki ga je žena Berta s težavo dobila na živilsko karto. Stala je ob možu in ga priganjala, naj sliko čimprej konča: "Da, daj. Riko, naslikaj ga brž, če hočeš, da ti ga spečem za večerjo!” Dali bi me nadrapali? Hrvatica z onstran Kolpe je prišla k metliškemu fotografu in ga zaprosila: “Gospon fontograf dali bi vi mene nadrapali na papir?” Vzpodbudne besede Dobrohotni urednik Mentorja, dijaškega lista, profesor dr. Joža Lovrenčič je takole vzpodbudno dejal mlademu pesniku Ivanu Čampi: “Zdajle ta vaša pesem res ni preveč dobra. Mogoče bo boljša, ko bo natisnjena." v Zbral: Bojan Ajdič - Kadar mačke ni pri hiši, pRs imajo miši. - Za tele se pravdajo, pa krav0 zapravljajo. - Slabotnega leva tudi zajci nd' padajo. - Poredni otroci pa slaba mačku\ naredijo pridno gospodinjo. - Pečeni golobje ne lete nobenem4 v usta. - Osel pravi: naj potlej raste tra vd ali ne, ko mene ne bo. - Ko se začne konj starati, ga d' preži pravočasno, če si pameten. - Kdor goni dva zajca, ne ulod nobenega. - Če imaš koga rad, ti je ljuba & mačka iz njegove vasi. - Slaba gospodinja je kakor koko^ več ko ima, več razkopa. - Hitro se ujame riba, ki obgrizuf vsako vabo. - Če konja ne ujameš za grivo, $ tudi za rep ne boš. I '1