VA TRŽNICI — FOTO: FRANC PERDAN .•>.- - - i ■ i*i*i*i*i*itTt * * * Kranjski scenograf za nemški film Elke Sommer, Rex Gildo, Vivi Bach 10. maja na letališču v Brnikih iT Številka 16 Kranj 2S. aprila 1964 ^^^pP^ Prihodnjič: NEPREVIDNOST IN SMRT STA SI PODALI ROKI ... skozi zrak sta padala kot dve raketi. Di-mo je padal nekaj metrov pod njim. Janez se mu je počasi približeval. Hotel ga je prijeti za roke. Tedaj se je nekaj belega zasvetilo. Instinktivno se je prevrgel na bok, vendar prepozno. Tega, kar se je zgodilo, ni mogel preprečiti ... KRANJ, 24. aprila — Razne filmske družbe iz tujina se v zadnjem času precej poslužujejo naših pokrajin Ui ateljejev za snemanje svojih filmov. V Jugoslavijo vse več prihajajo znana svetovna filmska imena, kot so An-thony Quinn, prišel bo tudi Jean Paul Belmondo itd. Film-servis iz Ljubljane ja za tuje filmske ekipe opravil že precej svojih uslug. Ta pot bo Film-servis nudil svoje usluge nemškemu film- (Nadaljevanje na 2. strani) Še o sezonskih delavcih v Kranin 25. marca smo v Glasu pisali o sezonskih delavcih v barakah ob Partizanski cesti v Kranju, ki živijo v nemogočih življenjskih pogojih. V Panorami smo 11. aprila objavili razgovor z vodilnimi ljudmi podjetja »Novogradnje« Tržič, v katerem so nam pojasnili, zakaj je do takega nemogočega stanja prišlo. Danes pa objavljamo še nekatere ugotovitve s seje izvršnega odbora ObO SZDL Kranj, ki je bila 10. aprila in kjer so obravnavali ugotovitve kranjske sanitarne inšpekcije. Inšpekcija je ugotovila, da živijo delavci tega podjetja v bivših skladiščih in lesenih barakah, torej v povsem nenormalnh življenjskih pogojih. V osmih prostorih živi 130 sezonskih delavcev. Prostori so neprimerni za stanovanje ljudi, ker so prenatrpani, dotrajani, neočiščeni, neprebe-Ijeni in brez vsake izolacije. Ogrevanje je nemogoče, ker so peči slabe, pa tudi drv ni. Kopalnic n umivalnnic sploh ni, delavci nimajo možnosti za pranje, umivanje, britje in kopanje. Zelo slaba je tudi jednilnica, saj nima stropa, vode za umivanje ni, miz nihče ne čisti, jedilnega pribora ni dovolj — prekuha in solata se servirala v istem krožniku. Uprave v naselju ni, za red in čistočo nihče ne skrbi. Delavci so prepuščeni sami sebi, nimajo delovnih sestankov, niso seznanjeni z organizacijo dela v podjetju. Ugotovili so, da delavci celo niso zdravniško zavarovani, uprava ne izvaja sklenjenih pogodb in obljub, delavcev nihče ne seznanja z uspehom dela ter drugimi vprašanji v podjetju, da ne govorimo o kulturnem in prosvetnem delu, športnem udejstvova-nju in podobno. Izvršni odbor občinskega odbora SZDL Kranj je na podlagi tega poročila ugotovil, da podjetje ni pripravilo naselja za sprejem sezonskih delavcev, čeprav je sprejem planiralo že v začetku sezone. Znano je, da so Tele takrat, ko so bili delavci v Kranju, vozili iz Ljubljane odeje, da so delavce zasilno pokrili. Zaradi vsega tega so povsem umestne pritožbe iz Banja Luke, od koder je največ teh sezonskih delavcev. Podjetje »Novogradnje* ni upoštevalo pripo-i ročil izvršnega odbora občinskega odbora SZDL, občinskega sindikalnega sveta in sveta za delo pri občinski skupščini Kranj. Priporočila so omenjeni organi posredovali podjetjem že lani jeseni, da bi se tako lahko pravočasno pripravili in zagotovili sezonskim delavcem osnovne živ Ijenjske pogoje. Zato izvršni odbor ObO SZDL priporoča samoupravnim organom v podjetju »Novogradnje«, da v enem mesecu ta problem rešijo. O tem pa bo razpravljala tudi občinska skupščina oziroma odgovarjajoči sv;t, prav tako pa tudi občinski sindikalni svet in družbenopolitične organizacije terena, kjer je omenjeno naselje. Združene države Amerike in Sovjetska zveza sta se sporazumeli, da bosta zmanjšali proizvodnjo jedrskih surovin SPORAZUM dobre Počasi se kolo razorožitve le premika naprej £ Johnson in Hruščov sta napravila še en korak 0 Kako drago je oboroževanje £ Podatki, ki govore o velikih stroških KO SE JE pred več kot dvema letoma, 14. marca 1962., začela nova razorožitvena konferenca osem-najstorice v ženevi, ni nihče na svetu verjel, da bo 34 diplomatov, kolikor jih sedi za zeleno mizo (vsaka država ima dva sedeža za ženevsko mizo, Francija pa do danes še ni zasedla dveh stolčkov, ki sta ji določena) našlo hitro rešitev za svetovno razorožitev. Večkrat smo v tem kratkem času poročali o slepi ulici in o razlikah, ki so med velesilami o načinu razorožitve. Začarani krog v ozračju KLJUB ČRNOGLEDOSTI glede razorožitve pa sta zadnji dve leti pokazali, da vsi upi le niso zaman, čeprav se razorožitveni možje v Ženevi na stopnicah ne gledajo vedno prijazno, pa so ženev- ska pogajanja privedla do dveh važnih sporazumov: lansko poletje je bil v Moskvi podpisan sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov, pred dnevi pa sta se ZDA in Sovjetska zveza, ki se jima je pridružila še Velika Britanija, zavezali, da bosta zmanjšali proizvodnjo Kranjski scenograf za nemški film (Nadaljevanje s 1. strani) skemu podjetju »Musikhaus« iz Miinchna za zabavno glasbeno komedijo pod delovnim naslovom »Potovalna agencija — sreča«, ki jo bodo snemali pri nas v okolici Makarske. Scenarij za film je napisal dr. MANFRED BART-HEL. Zvedeli smo, da bo sceno za film postavil kranjski scenograf SAŠA KUMP. Za naš list je povedal naslednje: »Film bo pravzaprav posnet v glavnem ob našem morju in pridejo v poštev večina zunanji posnetki, medtem ko bo nekaj notranjih posnetkov na lad;i. D°io pri filmu me izredno vcseli.c Pričetek snemanja je določen za 12. maj. V filmu bo od naših razen Saša Kumpa in Film-servisa sodelovala v glavnem nemška ekipa, v kateri so znani filmski igralci REX GILDO, VIVI BACH, ELKE SOMMER, naša rojakinja iz Dubrovnika ELMA KARLOWA (Selma Karlovac) in drugi. Slovenski sodelavci bodo v okolico Makarske odpotovali 8. maja, medtem ko bo nemška ekipa odpotovala z letalom z letališča Brniki 10. maja. Tako se bodo imeli Kranjčani priliko srečati s slovitimi filmskimi umetniki, seveda, če se bodo potrudili 10. maja na letališče v Brnikc MILAN ŽIVKOVIČ jedrskih surovin. Tako so najnovejši dogodki zanikali trditve tistih nevernih Tomažev, ki so ves čas prigovarjali, da bodo razorožitveno puško lepega dne morali vreči v koruzo. Trezni računi državnikov pa so pripeljali do zaključka, ki ga je lepo opisal ameriški diplomat Stevenson na začetku ženevskih pogajanj: »Vsak mesec nam vedno bolj preti nevarnost, da nam v oboroževalni tekmi pobegne »vrag iz steklenice«. Ameriški predstavnik je s temi besedami hotel opozoriti na nevarnost, ki preti človeštvu zaradi kopičenja zalog orožja. Tudi ostali državniki so v neštetih govorih opozarjali na problem razorožitve. V zadnjih letih ni bilo pomembnejšega državniškega govora, kjer bi izpustili besedo razorožitev. Vsi so v bistvu za razorožitev, vendar se začnejo razhajati ob pogledih, kako priti do nje. Konec poskusov OD LANSKEGA moskovskega sporazuma o delni prepovedi jedrskih poskusov v ozračju ni več atomskih gob. Vendar poskusi še niso povsem odpravljeni. Francija, ki z nezmanjšanimi napori razvija svoje atomsko orožje, ni pristopila k moskovskemu sporazumu in je torej določila sporazuma ne vežejo. Francosko pot je ubrala tudi Kitajska, ki pa za sedaj še ni zmožna kršiti sporazuma s svojimi poskusi, ker je verjetno še precej daleč od lastnega atomskega orožja. Z moskovskim sporazumom pa lastnice atomskega orožja niso prenehale s podzemeljskimi poskusi. Zadržali so jih, ker jih ne morejo točno nadzorovati in ugotavljati. Kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do popolne razorožitve ZNANI gospodarstveniki so žeizračunali, kaj vse bi se zgodilo, če bi prišlo.do razorožitve. Odpravili bi lahko lakoto in siromaštvo v nerazvitih deželah, sveta, razen tega pa bi občutno dvignili blaginjo vsega človeštva. Nekaj zanimivih podatkov to nazorno pokaže. Številke namreč povedo, kakšna ogromna bremena narodi plačujejo za oboroževanje. Okrog 50 milijonov ljudi dela izključno za vojaške namene in za oboroževanje. Od tega jih okoli 20 milijonov nosi vojaške uniforme, 30 milijonov ljudi pa dela v tovarnah, ki izdelujejo orožje in vojaško opremo. Vsak dan porabijo na svetu za izdelovanje orožij 335 milijonov dolarjev, vsako leto pa 120 milijard dolarjev. To so ogromna sredstva, ki se jih človeštvo odpoveduje. Če bi teh 120 milijard namenili za naložbe v kmetijstvu, bi se svetovna proizvodnja hrane že v enem letu podvojila in lakoto bi lahko odpravili na svetu v zelo kratkem času. življenjski pogoji pa bi . se zboljšali tudi v razvitih industrijskih državah. »VSI imamo radi ljudi, ki odkrito povedo, kaj mislijo — seveda pod pogojem, da mislijo tako kot mi.* P. M. France, francoski politik »KUBA in CIPER imata nekaj skupnega — Kastro in Makarios imata bradi.* P. G., ciprski minister »ŽENSKE ne bodo dosegle enakopravnosti toliko časa, dokler ne bodo plačevale alimentov nezakonskim očetom.* Ana Magnani, italijanska filmska igralka »RESNICA je plod, ki ga je treba' odtrgati čisto dozorelega.« M. P., francoski dramatik »LAHKO je dajati nasvete, toda lesko jih je izvesti, ker pameti pač ne moreš da!:.« S. Mom, angleški književnik »DENARJA je na svetu vedno dovolj. Samo premalo je tistih, ki bi ga posodili« W. Torianni, nemški pevec Najlepša babica bo stara 63 let Dolgo časa so samo ugibali, koliko je stara slavna nemška igralka Marlene Dietrich. V Berlinu je neki uradnik odkril, da je bila rojena 17. decembra 1901. Najlepša babica bo torej letos slavila 63. rojstni dan^ Sovjetska zveza ima največ zdravnikov V Sovjetski zvezi imajo že 446.000 zdravnikov, od katerih je 350.000 žensk. Številka kaže; da ima SZ več kot polovico zdravnikov v vsej Evropi ali pa četrtino vseh zdravnikov na svetu. Hoče popust Slavna pevka Maria Callas je pred prihodom v milanski hotel zahtevala od direktorja, da ji da popust za stanovanje in usluge. Svojo zahtevo je utemeljila takole: »Vi ne boste imeli nobene izgube, ker lahko navijete cene sosedom, ker bodo imli priložnost, da me slišijo peti vsak dan od druge do četrte ure.« Beži, čeprav je prvak Črni svetovni boksarski prvak Flovd Patterson prodaja svojo vilo za 473.000 mark, čeprav jo je kupil leta 1961 za 550.000 mark. Vila je v središču New Yorka. Ko so ga vprašali, zakaj prodaja hišo, je dejal: »Bežim, ker se nikoli ne morem ign ri z ctroci, ne da bi jih sosedje zmerjali s črnci in opicami.« In vendar ni »Dolina smrti« mrtva dolina Večerne sence. Brezprimerna igra svetlobe in senc na peščenih sipinah Doline smrti prkle do svojega nepričakovanega konca, ko sonce zaide za gore. Noč pogoltne najprej sipine, nato pa še Funeral Mountains za njimi. Med tisoči različnih vrst pokrajin ni nobena manj zanimiva kot vroča in suha puščava ali pa ravnina brez dreves. Leta in leta so se ljudje ogibali takih nerodovitnih in izsušenih predelov, skozi katere se je človek prebil le z največjo težavo. To so dežele, ki pomenijo trpljenje in ki so zahtevale tisoče človeških življenj. Američani pa so, ne oziraje se na kup nevarnosti, pričeli uporabljati puščave kot »igrišča«, prostore za počitek in za ukvarjanje s svojimi »konjički«. Kakšen je pravzaprav čar teh nekoč neprijetnih predelov in kaj jih je tako spremenilo, da človek danes lahko uživa v njih? Tragedija neke ekspedicije Dolina smrti preseneti s svojo osamljenostjo. To je njen edini in edinstveni čar. Včasih se zgodi, da zaidejo sem posamezne prikazni ljudi, ki se borijo in umirajo, ne da bi dosegli svoj cilj na oni strani doline. Pripoved o borbi belega moža in Indijanca, ki sta se hotela prebiti skozi to najbolj nasprotujočo si dolino, bi napolnila knjigo, toda njuna zgodba še ne bi bila popolnoma izčrpana. Kalifornija je leta 1849 potegnila belega človeka vase. Takrat je imel zlato mrzlico. Se preden pa se je to zgodilo, je živelo v tej žgoči al-kalijevi dolini 200 Indijancev. Stražili so priseljence in jih gledali, kako umirajo od žeje. Oni sami so znali poiskati vodo, se naučili seliti iz kraja v kraj, ob vznožju pogorja Panamint in Funeral ter. slediti zorečemu rastlinju. Redka trava, orehovci, krpe, kaktej in ogromni chucka-walla kuščarji, ki so predstavljali del njihove vsakdanje hrane. Vse to je bilo v Dolini smrti. In ničesar drugega, kar bi živelo. Istega leta, meseca septembra, je človek zopet poskušal priti skozi to pošastno dolino. Ne eden, veliko jih je bilo. Toda večno lačna m nenafitna dolina jih ni vrnila, razen enega, Louisa Manleva.Ta je potem pripovedoval zgodbo o nesrečnem koncu svojih tovarišev v borbi z naravo. Na pot so odšli iz Salt Lake Ckvja. Vodil jih je mormon Jefferson Hunt. Že na začetku poti so se pojavile težave, na katere ni nihče računal. Skušali so napraviti potovanje čim krajše. Toda bilo je ravno narobe. Potovanje se je zavleklo, možje pa so stresali jezo clrug nad drugim. Nazadnje so se jim pridružile še bolezni. Nič več niso hoteli hoditi vsi skupaj. Večina se jih je pridružila Huntu, ostali pa so šli z Manlvjem dalje. Prva skupina je pozneje dosegla San Bernardino, medtem ko so se za Manleva težave šele začele. Trpljenje in nesreče so bili stalni spremljevalci popotnikov. Louis Manlev je bil najmočnejši in najbolj iznajdljiv. Trdovratno se je zoperstavljal vsemu, hodil na čelu ekspeaicije in od časa do časa bodril utrujene in izčrpane prijatelje. V obupu so se sprli med seboj. Zopet sta ostali dve skupini. Ena je polnih pet dni z vsemi močmi poskušala doseči nasprotno stran Doline smrti. Namesto bogate Kalifornije pa so našli tam neploden in pust predel, obkrožen z veličastnimi gorskimi vrstami. To je tudi pomenilo njihov konec. Trpljenje, ki bi se moralo znova začeti, se je tukaj končalo. Obiski belih ljudi v Dolini smrti so se vedno usodno končali. Zdelo se je, da se je tod naselila smrt. In ljudje so prihajali, da so postajali njene žrtve ... Pokrajina iz soli Ti tragični dogodki so prinesli v Dolino smrti novo obdobje. Nekdo je pobral svetleč kamen in ga nesel nekemu puškarju iz Nevade. Kamen je bil močno mešan s srebrno rudo. Tedaj so ljudje začeli pogosteje zahajati v to nevarno dolino. Malokrat se jim je nasmehnila sreča. Pokrajina je bila nevarna in skopa. Najsrečnejši je bil neki kovač iz Nevade, ki se je vračal domov s kosi zlata, povedati pa ni maral nikomur, kje je njegovo bogato najdišče. Nikjer ni bilo nobenih sledov in še danes krožijo med ljudmi pripovedke o tem srečnem zla-tokopu iz Nevade. Dolina smrti je najglobji in najbolj vroč predel v ZDA. Naslanja se na boke dveh ogromnih gorskih verig, na njenem dnu pa leži jezero Bad Water, ki sploh nima nadmorske višine. Njegovo dno je 85 m pod morsko gladino. To jezero Iq bilo nekoč morje Voda. ki ie izhlapevala. je odlagala debele plasti različnih soli, posebno »prave« soli, boraksa in barita. Sol, ki se je počasi izkristalizirala in rasla v nepravilnih oblikah na spodnjih plasteh, je nudila čarobno sliko. Kaj naj človek pravzaprav najde zanimivega v tej nerodovitni in nezanimivi pokrajini?'Dolina smrti velja za eno najbolj slikovitih dolin v ZDA. Njene skale v najrazličnejših velikostih in barvnih odtenkih, njihove fantastične oblike, bogate zaloge nenavadnih mineralov v jezeru in ogromne plasti izkristaliziranega boraksa so največja in najmočnejša vaba za geologe in prirodoslovce. Visoki in nazobčani gorski vrhovi obdajajo Dolino smrti. Pot, ki pelje vanjo, se pričenja v Armagosini in vodi preko teh gora. Človek se prvič zazre v slikovito dolino skozi skalnato razpoko, ki jo imenujejo Dantejev pogled. Pred njim se odpre panorama Hada. Nikoli več je ne bo pozabil. Kolikor daleč seže oko — ena sama solna postelja. Nad njo pa se dvigajo zasnežene gorske gmote. Z Dantejevega pogleda, 2000 m visoko v črnih gorah Doline smrti, je ob jasnih dneh mogoče videti jezero Bad VVater in s snegom pokrit Mount Whitney, najvišji vrh v ZDA. Sedaj, ko je avtomobilski promet dobro razvit, je v poletnih dneh mogoče varno priti skozi to puščavo. Pokrajino so spremenili v nacionalni spomenik. Nekateri si ogledujejo nenavadne skalne oblike, ki so nastale s pomočjo vetra in vodne erozije, drugi pa slap, ki je nedaleč od Naravnega mostu. Ta slap je mrtev. Nič več ne teče voda čezenj. Ostali so samo sledovi o njegovi nekdanji moči. Voda je. izdolbla v skalo žleb, ki je globok 3 metre in širok 6 metrov. Le včasih se zgodi, da za trenutek oživi, v pleis-tocenu pa, ko je imela pokrajina vlažno podnebje, je moral biti to cel hudournik. Druga zanimiva posebnost v Dolini smrti je Poije vražjega roga, kjer košata rast puščav« skih rastlin ustvarja šope rogov in kraljuje nad slano ravnino. V nobeni drugi jugozahodni ameriški puščavi jih ni moč najti. Tudi v tem je posebnost Doline smrti, ki ni mrtva dolina... Piirtdila TONCI J AL EN Pomlad in upokojenci Dolgo smo jo pričakovali. Po koledarju in po Pavlihovi Prati ki je bila napovedana že za enaindvajseti marec. Pa se je zapoznila iz neznanih in znanih vzrokov. Najprej se je začelo po starem ljudskem izročilu: »Dan gor, sneg pa dol!«, potem pa je Butate priskočilo na pomoč sonce in končno je začelo vse brsteti in tudi prvo pomladno cvetje se je prikazalo. Ni čudno, če sva jo s Tarnoslavom mahnila v naravo na občudovanje in modrovanje. V oživeli naravi je oživela tudi najina fantazija in tako sva »po- MILflVSkl • NOVAK na Gorenjskem Fičkova jajca Pod gorenjskimi gorami je čuda raznovrstnih stvari, deficitarnih in zavoženih, nihče vseh ne pozna. Pa so bile lubenice taka stvar, ki jih njega dni niso poznali v But al ah, kajti so imeli neusmiljeno slabo preskrbo s sadjem in zelenjavo. Zanese Butalca pot iz imenitne domače komune v drugo, tam je bila trgovina s sadjem in zelenjavo, pa vidi kup lubenic. V trgovini stoji prodajalec in jih prodaja. Butalec ostrmi: »Oha, kakšna so to jabolka! Gotovo niso zrasla na socialističnem sektorju!« Misli prodajalec, da se mož norčuje, pa odgovori: »Kaj se vam zdi, to niso jabolka, to so fičkova jajca!« Se zavzame Butalec: »Jajca fičkova? Taka, da se fičko izvali iz njih? Fičkov še nimamo dosti v Butalah, dajte, prodajte mi jih par!« Pa se prodajalec ni dal prositi in je prodal par in je izbral največji dve, da se bosta morebiti še Fiata 1300 izvalila, in še je navrgel pouk: »Jajci je treba doma zakopati v gnoj, v gnoju ostaneta štiri tedne niti ene obrtniške ure več. Pa ko poteče rok, boste zijali, kaj so fičkova jajca!« Butalec je poslušal in razumel. Vzel je lubenici, vsako pod svojo pazduho, in se zadovoljen obrnil proti Butalam. Lubenici sta bili težki in nerodni, pot je šla navkreber, pa ko je prišel vrh klanca, kjer se asfalt obesi proti Butalam, je bil pošteno truden. - Široko se je usedel pod prometni znak. Lubenici si je položil predse med koleni in je počival in počivaje mislil motorizirane misli: »Moja dva fička, ali bosta dočakala generalno ali bosta prej karambolirana? Šo-firal še nisem, pa raj tam, da ni težko — za volan se usedeš in zahupaš: .Tutut'!« Rekel je »tutut« in s prsti rahlo pritisnil na desno lubenico. Pa je lubenica prehitro ubogala, premaknila se je in se je po strmem bregu zakotalila navzdol, od debla do debla je odskakovala, ob deblu bukve se je razletela na drobne kosce. Poleg bukve je rastel grm, za grmom sta bila fant in dekle, kajti bila je pomlad in ko sta slišala lomastenje za sabo, sta se prestrašila, urno sta zlezla v svojega fička, ki je parkiran stal za istim grmom, in se s tretjo odpeljala. Pa je presenečeni Butalec mislil, da je njegov fičko tisto in da se je izvalil iz jajca, pa ga je prernilo klical in vabil: »Stoj, fičko, saj si moj! Plačal sem jajce, ki si se izvalil iz njega, na, pridi semkaj, pridi, boš registrsko tablico dobil ljubljansko, ne veš, kako imenitno visoko številko bo imela!« Toda fičko ni slišal prijaznih besed, že je izginil v hosti. Pa je zastokal Butalec: »Kolikšna škoda! Tako mlad je bil, še trobiti ni znal, pa je že vozil tako hrabro! Kako bi šele vozil, ko bi" dorasel!« Z eno samo lubenico je prikorakal domov. Prva pot mu je bila v pisarno, tam je največ gnoja, zakopal je lubenico v akte in uslužbencem zabičal za žive oči, da pazijo in da se štiri tedne nihče ne dotakne žlahtnega jajca. Pa so minili štirje tedni in je jajce res ostalo nedotaknjeno, saj je bilo pokrito s prošnjami občanov, ki so terjale hitro rešitev. Previdno je Butalec odstranil akte. V aktih je pač bila lubenica, toda vsa gnila in razpadla, o fičku pa ne sledu. Pa je Butalec zastokal: »škoda na škodo! Tisti, ki se je izvalil, mi je ušel, ta pa, ki sem ga prinesel domov, je bil klopotec. Saj pravim, zavarovati bi ga moral, pa škoda ne bi bila tako velika!« In ga je res polomil, saj bi mu zavarovalnica gotovo zavarovala lubenici, kajti je napravila še kaj bolj bistrega v zgodovini butalski, postavim takrat, ko je tožila lovce za ustreljenega medveda.. i i gruntala« čudovite reči. Predvsem sva ugotovila, da bo kmalu vse v cvetju in da nekaj že cvete. Dren je začel prvi, nato se je pojavil tako-imenovani »zlati dež«, sledile so marelice, pa tudi prve češnje so začele cveteti. Potem bo cvetelo še marsikaj in ljudje bodo planirali hektarske in razne druge donose, če (ta presneti »če«) ne bo suše, če ne bo preveč dežja, če ne bo toče, če ne bo slane, če bo setev pravočasno opravljena, če bodo pridelki pravočasno spravljeni, če bo pravočasno izvršen odkup, če bo dovolj umetnih gnojil, če bodo pravočasno na razpolago potrebni krtditi, in še tisoč raznih drugih »če«. Ob tem razmišljanju sva »pogruntala«, da je najbližji sorodnik ravnokar omenjenega »če«, neizogibni »ker«. Prvi nam služi pri planiranju vseh vrst, drugi pa nastopi takrat, ko pregledujemo rezultate našega prizadevanja. Kajpada ne moremo računati s samimi uspehi. Včasih je treba spraviti v žep tudi kakšen neljub rezultat. Takrat nastopi že omenjeni »ker«. Ker ni bilo tega, ni bilo one- ga, ker nismo naredili to, ker smo opustili ono. In če pri planiranju nastopa do tisoč »če«, jih nastopi potem vsaj tri tisoč »ker«. No, še to sva ugotovila s Tarnoslavom, da ne cvete le narava, ampak tudi še druge reči in stvari. V zadnjem času so se pojavile v veliki množini »cvetke«, ki jim pravimo milijarde. Te res bolj uspevajo v »toplejših krajih« naše domovine. Videti je, da je največ teh »cvetk« pognalo na raznih kmetijskih gospodarskih Kombinatih. Pa nič zato. Tem bo zelo dobrodošel 42-urni delavnik, kajti čim manj bodo delali, tem manjše bodo izgube. Končno sva ugotovila, da so tudi upokojenci pod vplivom pomladi pričeli »cveteti«. V zadnji številki »UPOKOJENCA« je kar 15 ponudb oziroma povpraševanj za registracijo. S tolikim številom take vrste inseratov se pač ne more pohvaliti noben drug časopis v naši domovini. Lepa in cvetoča je letošnja pomlad. Radi jo gledamo stari in mladi, aktivni in upokojeni. Kar se pa upokojencev samih tiče, bi prav gotovo radi videli, kako kaj cvete novi pokojninski sistem, o katerem je zadnje čase bolj malo slišati. Kakor se bojimo za zgodnjo in nežno solato, tako se bojimo tudi za »pokojninske teze«, da jim ne bi kakšna slana škodila. Kajti,"če nam kakšna ujma pokonča in ugonobi »cvetje naših tez«, potem bodo začeli upokojencem cveteti suknjiči in hlače. LIPE SEZONA SEJMOV Sejmi so bili tudi že v starih časih, in to na vsake kva-tre enkrat, kjer si dobil na štantih vse od kose, potrnu-štra, srčkov z verzi, solatnega semena do — mačkovega žaklja. No, današnji sejmi so proti prejšnjim veliko bolj moderni, ker s svojimi razstavljenimi predmeti razkazujejo celoten napredek gospodarstva ter dobrin potrošnika. Sejmov imamo v današnjem času že toiiko, da si jih človek ne bi mogel ogledati vseh, pa če bi frčal kakor satelit. V kolikor pa si človek že ogleda te sejme, pride samo lahko do zaključka, da — kar je razstavljenega na sejmu — tega blaga ni za poduhat po trgovinah ali pa obratno. Sejmi so si zelo raziični, vsak po svoje zanimivi in se na razstavljenih predmetih potrošnik, v kolikor nima denarja oziroma porokov, lahko do sitega napase svoje oči. Pri tem pa ugotavlja razne stvari, recimo: Na vinskem sejmu: poleg obveznega pokušanja vina lahko ugotoviš, koliko si letno v borbi proti alkoholu uničil umetnega vina in s tem prihranil naravno vino za izdelavo vinskega kisa. Na živinskem sejmu se lahko samo še posloviš od lepih, rejenih krave, teletkov in bikeov, predno odpotujejo kolektivno na skupinski izlet v tujino, in to brez povratne karte. Na sejmu sodobne kuhinje lahko ugotoviš, da so poleg vse sodobne kuhinjske opreme zanimivi predvsem razni praški, med katerimi je najbolj privlačen najnovejši — pecilni prašek za pokojninski narastek. Na sejmu tehnike lahko vidiš poleg električnih budilk, aparatov za ugotavljanje. Doneverb itd. tudi elek- tronske možgane, katere prospekti zlasti priporočajo, da si jih nabavijo oni, ki so rojeni meseca kimovca in ne morejo misliti z lastnimi možgani. Zelo bo zanimiv nov izum, ki bo prikazan na bodočem sejmu tehnike, in to — elektronski mikroskop za povečanje mesečnih prejemkov. Seveda imamo potem še avtomobilski sejem, kjer lahko ugotavljaš samo to, da se bo tehnološki proces štriha-nja fičotov izboljšal in ne bo treba več obvezno kupovati šmirgel papirja za odpravo rje. Tako! Naštel sem samo nekaj sejmov, povedati pa moramp to, da je uvod vseh sejmov vsekakor prvi sejem — spomladanski sejem. Tak sejem sem si tudi pred kratkim ogledal, pa kljub kričečemu propagandnemu naslovu »Pomladanski sejem« in treh zvončkov, pripopanih na vhodna vrata, ter nekaj lesenih surovih lajšt, firnkov in napisov me ni prepričalo, da sem si ogledal pomladanski sejem sem si tudi pred krat-jo zimskega — in nekurant-nega blaga«. Za to prodajo so se trgovci tako globoko ponižali do potrošnika, da so znižali ceno tem artiklom za celih 5%. Vem, da taki prodaji pač ni zameriti, ker so trgovci primorani prodati ne-kurantno blago, če hočejo dobiti kurantno. Ce pa pomislim samo to, koliko plača vsak razstavljalec za razstavni prostor, za opremo paviljona, za osebje, za obvezno tekočo reprezentanco itd. in bi vse to seštel ter pomnožil z vsemi razstavi j alci, bi dobil čedno vsotico, s katero bi lahko zgradil, če ne že modno hišo, pa vsaj paviljon, v katerem bi bil res lahko potrošniški sejem in sicer — vse letol GREGA Farbe sa zla nuena reč Farbe se lahk nucaja za ust sorte rči. Ene sorte farbe sa zato, da se babe brez potrebe farbaja gor po zhab-lah, de pol lahk misija, de sa bel lepe ket zares sa. Druge sorte farbe sa za podn pofarbat de j bel lep. U se sorte farbe mata ma-lerji, de malaja po bajtah. Farbe nucaja" tudi umetniki, de po platnu malaja, de pol lahk fajn žveja. Sa pa tud take farbe za Idi farbat, to se prau za nos ulečt. Te ta zadne sorte farbe se zla težko ločja, tak de sam na veš, -■ kdaj pa s kakšna farba sa te nafarbal. Zadnje cajte maia farbe tud za autobuse farbat. Ušaka firma ma na svoja viza pofarbane automobile. de usak člouk že od dalič vid, kira firma ga bo za velk dnar »kultum obuzaradla* pa nektflturn prepelala ke, ket bo tou al pa mal men al pa mal več. Na ja, ta glauna j sevide farba. Zraun tega, de se autobusi po svojm pofarban, j še napisan, čgau j autobus. U Lok sa se spet enkrat naprej uzel, da baja automobile farbal. 1a ta prva sila sa sam firma z ena rdela farba preštrihal. Tak de zdej na verna, čgau sa autobusi, posebn zato ne, k nisa usi glih farbe. Glih farbe pa zato nisa, k še ni dve let, odkar sa se u Lok naprej uzel, de baja s »Transturista« u »Lublana transport« automobile prefarbah Se zastop, de H tak krahkmu CTtjtu nisa mogl useh pMtrihat. Na ene sa sam nova firma na-malal. Na, zdej pa že spet dol. Sam blez se še neč na ve če za zmiri dol. Merbit bo pa treba Čez en ca j t tista firma, k sa ja glih zdej pre-farbal, nazaj namalat. Zdej se na debel pa na drabn kregajo pa štritaja, ubedn pa na ve, čgava j ta prava pa čgava bo obveljala. Lde pa ulik guvareja pa grunta-ja pa tuhtaja, kuga bo s tega ratal. Men se zdi, de baja čist brez potrebe preci dnar stran vrgel, de baja advokati spet mal boli standard imel, k sa zdej tak hoščki. Sej j prouzaprou to že stara kronska navada. J a, jest praum, de borna šele čez en cajt vidi, koga bo s tega. "Zaenkat lahk rečima, de se neč na ve brez cganke. SMO] K A O znanem padalcu JANEZU BREZARJU piše Tone Polene 10 sekund prostega pada II. nadaljevanje Drugi skok Janeza Brezarja se od prvega ni bistveno ločil, vsaj po »zunanjem« izgledu ne, medtem ko je bil tretji skok že izven aerodromski. Tokrat je Janez skakal na letalski prireditvi, ki jo je organiziral kranjski aeroklub 5. 9. 1954. Pošteno ga je skrbelo, kam bo priletel, kajti pod seboj ni več videl tiste velike zelene površine letališča, pač pa le majhen travniček, obdan z jablanami, hruškami, kozolci in prekljami. No, na tla je priletel srečno, smolo ^pa je imel v tem, ker so ga tokrat razkrinkali starši, saj je prizemljil tik ob svojem domu. Sam sebi prepuščen Po tem skoku je še dvakrat skočil na »štrik*-(avtomat), potem pa ga je učitelj Jože Celar postavil pred dejtsvo: »Janez, tokrat boš skočil na svobodno. Pazi, kako boš ob odskoku držal roke. Drži ročko že, ko boš stal na krilu.« In Janez je kimal in se pri tem po malem tresel od treme. Ne tako kot pri prvem skoku, pa vendar! Sedaj bo moral padalo odpreti sam, brez pomoči avtomata. Zlezel je v Po-2, se kolikor toliko udobno namestil na prvem sedežu in razmišljal o tisti potezi roke, ki bo čez nekaj minut zanj življenjske važnosti. Sedem minut po vzletu je bil Po-2 že 800 m visoko. Pilot je odvzel plin, Janez je zlezel na krilo, se obrnil s hrbtom proti smeri leta, se z desno roko krčevito oprijel ročke za odpiranje padala, se potem vsaj desetkrat z očmi prepričal, če jo res drži, nato pa bolj zdrsnil kot skočil v praznino. Bil je prvič sam od sebe odvisen. Ni smel zatajiti.'štel je sekunde. Samo do dve nič več. Potem je moral potegniti ročko. Le kadj bosta minili ti dve dolgi sekundi. Končno DVE.« Sedaj pa, Janez«, si je mislil, .»potegnil!« In povlekel je. Bela svila je hašknila iz na stežaj razprte torbe padala. Sledil je pok, dinamičen udarec in nihanje telesa. »Pa je le šlo«, si je mislil Janez in s temi besedami časti-tal samemu sebi. Na zemljo je priletel normalno. Prve zadržke Zato je Janez do dvaindvajsetega skoka odpiral padala sam. Vendar to niso bile zadrške, kajti padalo je odpiral takoj po odskoku. Hitro se je navadil misliti in-še hitreje ukrepati. Navadil se je odvisnosti od samega sebe, več: vedno bolj je zaupal vase. Menil je, da je krizo prebolel in da v padalstvu ne more zvedeti ničesar novega več. Takšen je dočakal prvi skok z zadržkom. To je bilo 12. julija Uspel posnetek padalcev; posnel ga je ameriški padalec i n vojaški reporter narednik Loy Brvdon 1957.Tega dne je skočil dvaindvajsetič. Njegova naloga je bila: sedem sekund z zadrževanjem. Tokrat so Janezu na rezervno padalo prvič pripeli še štoparico in višinomer. N] ga bilo strah in tudj treme ni imel več. Le radoveden je postal. Toda lagali bi, ko bi rekli, da je bil popolnoma brez skrbi. Zavedal se je ene stvari, in te salamensko dobro. Padalo je treba odpreti v pravilnem položaju. Vedel je, da ne sme pasti v »kovit« (namerna ali nenamerna akrobacija letalca ali padalca, do katere pride zaradi napak v tehniki pilotiranja ali tehniki skoka; tam se padalec ali letalo istočasno vrti okoli vseh treh osi). Ce pade vanj, potem se mu padalo lahko strga ali pa vsaj zamede. To pa ni najbolj priporočljivo, vsaj za zdravje ne, je razmišljal. Se ko je stal na krilu letala (tokrat je bilo to letalo tipa KB-6-»Matajur«) mu je po glavi rojilo samo to. S hrbtom obrnjen proti repu (pri odskoku nazaj se padalec v zraku najhitreje stabilizira) se je pognal nazaj, stegnil noge, pritisnil na štoparico in roki razširil. Zavzel je položaj, ki ga padalci imenujejo »lasta« in padal. Pišč zraka je naraščal. Z največjo skrbnostjo je sledil rdeče obarvanemu kazalcu štoparice, izpod čela pogledoval roki in ni se upal migniti, da ne bi pokvaril stila. Sedem sekund, končno. Povlekel je ročico in dinamični udarec, ki ga je povzročilo v trenutku odprto padalo, je bil tako končan, da je Janeza skoraj omamil. Takrat so zadržke skakali še s pilotskimi padali, ta pa se odpirajo izredno hitro in zato imajo ogromen pojemek. Tako je v Janezu pričel rasti nov strah, strah pred odpiranjem padala. Sam je večkrat rekel: »Najraje ga sploh nebi odprl, tako boli.« Tega leta je šel Janez k vojakom. Tu so padalu dodali še puško. Ko se je dve leti kasneje vrnil (1959), je imel v knjižici padalskih skokov vpisanih že 60 skokov. 40 sekund prostega pada Rekli boste: »Kaj pa je to, 40 sekund! No. niste edini, kajti tudi naš Janez je trdil tako, če pa bi ga vprašali sedaj, bi rekel: Zelo dolga storija je lahko ubogih 40 sekund. To je bilo 14.7.1960. Majhno letalo, srebrne barve in brez vrat na desni strani, je višino nabiralo izredno hitro (Cessna 170). Pilot in padalec (Janez) sta skrbno sledila kazalcu višinomera, ki se je vrstrajno bližal številki 2500 m. Tu sta. Janez se je vsedel njed vrata, pokimal pilotu (Albin Novak), potem nekaj časa strmel v globino in ko sta bila nad pisto, je izginil. Štoparico je skoraj pozabil pritisniti. Po nekaj sekundah je zavzel stil »laste« in padal. Pišč zraka je naraščal. Čutil je, kako se mu zrak, katerega prebija s 50 m/sekundo, upira in kako sili v vsako špranjo kom-binezlona. Luknjici na čeladi sta postali piščalki. Očala so počasi lezla na stran. Počasi je Janez pritegnil levo roko in si jih popravil, toda s tem je skoraj pokvaril stil. Spet je stregnil roko. Z obračanjem dlani in prstov je telo spet spravil v normalni položaj. Pišč pa je naraščaj še in še. Pogled na štoparico: šele deset sekund, višina 2000 m. Zemlja je bila podobna zeleni preprogi. Z vrtoglavo hitrostjo je silila vanj. Zdelo se mu je, da ne pada on, pač pa, da zemlja raste proti njemu. Brez težav je razločil letala pred hangarjem. Še vedno se ni povsem sprostil. Bil je trd in okoren. Bal se je nepravilnega položaja. Petnajsta sekunda Nenadoma je Janeza obdala tišina. Pišč zraka, katerega jo (Nadajevanje na 6. strani) : SLEDOVI PRETEKLOSTI V KAMBOŠKIH SVETIŠČIH Drobtinice bi jim tudi lahko rekli, ker jih je veliko. Vsepovsod spominjajo na bogato kulturno dediščino, ki jo je podarila preteklost. Privlačna eksotična svetišča, ki stoletja komaj nosijo breme svoje slikovitosti in bogastva. Večni poslanci davnih prednikov. Poslanci neke umetnosti... Iz kamna izklesano glavo, ki jo prikazuje slika, so našli v bližini templja Angkor Thom. Stara je prav toliko kot tempelj — polnih enajst stoletij. Kapitan vojne ladje v boju proti ustašem Ta mesec je minilo 23 let, kar se je zaradi zunanjih in notranjih sovražnikov zrušila stara Jugoslavija. Nepozabni so bili prizori, kako je napredna delavska in študentska mladina odhajala prostovoljno branit domovino, kako hrabro so se borile maloštevilne posadke graničarjev na mejnih prelazih in kako grenko smo bili razočarani ob vesti, da je k razsulu države bistveno pripomogla takoimenovana »peta kolona«, notranji sovražnik v obliki ustaške zarote. Na raznih straneh dežele ''so se takrat dogajale mučne tragedije, ko so se redki zve- sti branilci domovine morali spopasti ne le z okupatorskimi četami, pač pa tudi z domačimi izdajalskimi tolpami, predvsem z ustaši. Eden takih spopadov, ki pa je močno odjeknil po vsej razpadajoči državi, se je do godil v Selcih*, kjer je delu jugoslovanske mornarice poveljeval kranjski rojak, kapitan vvojne ladje Mirko Pleivveiss, vnuk Prešernovega klienta in prijatelja Konrada Pleivveissa. Kapitana Pleivveissa je vojna zatekla na položaju komandanta kopenskih utrdb na pomorski obali severnega Jadrana s sedežem v Selcih pri Crikvenici. Bila je sobota, 5. aprila 1941, ko so se pojavili prvi sovražnikovi avioni nad mornariškimi utrdbami. Skoro istočasno pa so se pojavili doslej prikriti ustaši in zahtevali predajo civilnih in vojaških poslov. Tak poziv je s strani Fctr-Kvaternika, na novo imeno-" vanega ustaškega generala in poveljnika vsega ozemlja med slovensko in dalmatinsko mejo, dobil iz Crikvenice Pleivveiss. Seveda je odgovoril tako, kot se pravemu vojaku spodobi. Z večjim odredom oboroženih mornarjev je takoj zasedel crikveni- ško občinsko stavbo in tamkaj zajel celotni ustaški komandni zbor z namenom, da ga pozneje izroči naglemu vojaškemu sodišču. Prodirajoči ustaši iz okolice pa so povzročili, da so mornarji v samoobrambi pričeli streljati in pri tem ubili med drugimi tudi ustaškega generala Petra Kvaternika. Kapitan Pleivveiss je že prej ukazal evakuacijo vseh trgovskih in potniških ladi; iz enka v Sušaku ter jih nato v zalivu Šilo nasproti Cn kvenice dal potopiti. (Po osvoboditvi smo te ladje zo pet dvignili in izročili prometu). Ladja, ki so jo potopili 40 se" und prostega pada (Nadaljevanje s 5. strani) povzročalo s pospeškom padajoč e telo, je prenehal. Sila zračnega upora in teža sta se izenačila. Telo je padalo enakomerno. Nenavaden občutek. Zrak je postajal kompakten, snov gostejša od vode. Vsak, še tako skromen premik je bil deležen upora, podobnega tistemu, ki ga povzroči voda, ko skušamo zamahniti skozi njo. Spet je gledal roke, zemljo, štoparico. Dvajset sekund! Kako lepo je padati skozi zrak. Počutil se je, kot na izredno mehki blazini, ki lebdi v zraku, zemlja pa se ji približuje. Ne, on sploh ni padal. Zdramil ga je pogled na vi-šinomer. 1000 m. še 500 m prostega pada. Kaj, če se padalo slučajno ne odpre? Norec, kaj se ubadaš s takimi mislimi! Raje pazi na stil! To je važnejše, ga je spreletavalo. Ce polomiš ta trenutek, je po tebi in tudi sto avtomatov ti ne pomagalo! To je potreben avtomat, ki ga uporabljajo pri skokih na prosto odpiranje in zadr-škah. Padalo se samo odpre na prej naravnani višini). Trava ga je pričela bosti^v oči. Moram biti blizu 500 m! še pogled na višinomer in štoparico. Ujemalo se je 39 sekund in 560 m. Sedaj pa le potegni! Da ne boš slučajno pozabil, je razmišljal. Potem je skrčil roki, se z desno oprijel ročice za aktiviranje in potegnil v smeri desnega bolka. Bela svila je švignila iz torbe. »Navlaka« (poseben način krojena svila, ki jo padalec ob zlaganju padala potegne preko zložene kupole) je preprečila dinamičen udarec, kajti padalo se je odprlo enakomerno in počasi. Še rahel pok in padalo je zacvetelo nad Janezovo glavo. Vesel je bil. »Prizemljil« je v neposredni bližin; križa (padalcev cilj). Ta skok ima Janez v svoji knjižnici pod številko 66. Prva zmaga ^e istega leta je Janez enkrat skočil v Blej-sko jezero, kar je bil pogoj, poleg višinskega skoka za srebrno »C« značko. To je bil poseben skok, kajti treha je bilo skočiti kar v kopalnih hlačkah, predpisi pa zahtevajo še rešilni pas. V prvih dneh septembra 1960 je bil na leškem letališču organiziran tudi gorenjski letalski ziet. Janez je odnesel prvo mesto v skokih na cilj z daljinama 5,40 m in 4,60 m, kar je bil za tiste čase, ko naši padalci niso razpolagali z tako dobrimi padali kot danes, odličen rezultat. Na tem tekmovanju sa sodelovala takrat že znana padalca Ivanka Jelene in Rudi Škofic. Vse dotlej je bil Janez tehnični risar v tovarni športnih rekvizitov »Planica-šport« v Ljubljani. Tega leta pa je resno pričel razmišljati o službi poklicnega padalca. Jeseni se mu je ponudila priložnost, dobil štipendijo in bil sprejet v enoletno šolo za učitelje padalstva v Vršcu. as romati Spet se prikriva, spet si natika krinko. »Romantično mislite,« je rekel, »morda ste o nas prebrali preveč kriminalnih roman.v ali demokratičnega gobezdanja.« «. »Najbrž,« je hladno rekla. »Le na to mislim, da obstaja spet organizacija, zarotniško krdelo, kakor ste se izrazili.« Nakremžil je obraz. »Organizacija ...« Spregovoril je dvomljivo, skoraj prezirljivo. »Da, kajpada, ta deluje. Naučili smo se obrti, slednjič smo vsi stari policijski lisjaki, izkušeni kriminalni uradniki. Vendar nismo zarotniškft skupina. Zarotniški umori so bili v rabi po prvi svetovna vojni. Drugačni smo, kot mislite. Le majhna organizacija za pomoč. In nasploh smo klub ravnodušnežev.« Klub ravnodušnih morilcev. Ko bi vedela, če laže ali pa me bo kasneje, danes popoldne ali jutri nadzoroval. Morda res tičim v pasti. Železniška postaja in Piazzale Roma sta vsekakor zastražena. Benetke so past. Nocoj pred mrakom moram iz Benetk. Brž ko se zmrači, bo zame nevarno. Toda potem se je obvladala in ga spet poslušala. »2e zdavnaj smo postali ravnodušni. Jaz sem postal že v AuschwitztJ, zanimivo, da kar nena- A. A. BEG doma. To bi težko pojasnil. Predstavljajte si, da so nekaj let mimo mene tekli veletoki 2id_v, ki jih je bilo treba pomoriti. Nekega dne sem tako stal pri taboriščnem vhodu, da bi sprejel transport vzhodnih Zidov, počasi s^ polzeli mimo in nihče jih ni več pogledal, toda nenadoma sem se zalotil, kako sem opazoval majhno slavo kmetico, morda babico, s črno ruto, na široka krila pa so se ji navešali trije otn.ci. Starka in otroci so stopali vdano, najbrž niso slutili, kaj jih čaka, zanje je bilo to samo novo taborišče. Z menoj pa se je v tem trenutku nekaj zgodilo. Nenadoma sem odkril, kako, opazujoč te ljudi, ničesar več ne občutim. Morda menite, da govorim o sočutju, vendar ste v zmoti. To, kar je treščilo vame, je bilo dejstvo, da nisem več čutil sledu sovraštva ali morda le odpora, temveč le neizmerna ravnodušnost. Počutil sem se kakor bog, ki z neskončne višave zre na človeško gomazenje.« Zunaj, v belem puhastem zraku, so hodile sive krinke prek Markovega trga, morda gredo vse v plinske celice, nevede, pod pogledom boga smrti, morda je bog tudi le morilec, kakšno stvarjenje neki nas je vse namenilo smrti, pod oboki Prokuracij hodijo vsi v stotere plinske celice, pogledala je skozi okna kavarne Quadri na trg, da bi ne videla več Kramerjevega obraza, o bog, to je sekunda skrajnega, poslednjega dvoma vate, čemu si ustvaril Kramerja, čemu plinske celice, celice smrti iz Auschwitza in Benetk beli puhasti zrak, ravnodušnost pri vhodih v taborišča smrti, pod temnimi oboki Prokuracij? »In ko me je obšel občutek ravnodušnosti,« je slišala Kramerja, »sem tak-j spoznal, da nimam več pravega odnosa do svoje naloge. Zgubil sem vero. Dosledno temu sem zaprosil, naj me premestijo v tujino. In svojo največje skrivnost vam izdajam s priznanjem, da doslej ni- sem našel svoje vere.« Umolknil je. Morda bo zdaj molčal. »Toda prav zat„> sovražim zdaj Žide še enkrat huje...«, je rekel in zdaj ga je Franziska slednjič prekinila. »Molčite,« ga je nahruliia, «utihnite, ne morem več poslušati.« Nekaj sekund je molče sedela s stisnjenimi pestmi v plaščnih žepih, pobiti bi ga morali kakor podgano, ovadila ga bom, še vednt; je slepo strmela na Piazzo, v velike kamnite plošče, v senčne človeške obrise, zatem se ji je ena izmed postav zazdela znana, v obrisu moža je bilo nekaj, kar jo je iztrgalo hudobiji, nekaj prijetnega, tiha moč, ki jo je pritegnila, da je s pogledom sledila moškemu, videla je njegov suhljati, ne rjavi ne bledi, nevsiljivi, lep„ klesani obraz pod temnimi kratkimi lasmi, bil je moški, ki ga je srečala včeraj dopoldne, na Campanillu, moški med brnenjem zvonov, spet je bil v ca-nadiennu, rjavem podloženem jopiču, toda tokrat je ru.isil v desnici še črni goselnik, z gosel-nikom je šel mimo okna kavarne Quadri kakor upanje7~4n potem je bil mimo, moški s Campa-nilla je izginil in spet je bila sama, sama s Kramerjem. Kramer je spet nekaj rekel, vendar je moral ponoviti, ker ga ni poslušala. »Le pojasniti sem vam h_>tel, čemu imate o meni romantično predstavo,« je rekel. »Nihče vas noče — kako ste rekli? — umoriti. Pomagati vam želim. Službo iščete? Takoj vam jo lahko preskrbim. Prijatelje imam, velike poslovne ljudi, ki nujno potrebujejo človeka vaše vrste.« Pred umikom iz Crikvenice in Sete so mornarji še do tal porušili. vse obalne utrdbe in vojaške stavbe ter porušili vse pomožne plovne objekte. Nato so se s kapitanom Pleivveissom na čelu v popolnem redu vkrcali na motorne čolne in odpluli proti Obrovcu, od kjer so nato odšli mornarji čez Velebit na svoje domove, nekateri pa so spotoma padli v nemško ujetništvo. Ustaši pa Pleivveissu nikakor niso mogli oprostiti, ker se je z orožjem uprl njihovi zahtevi, povzročil smrt Petra Kvaternika, brata njihovega vojskovodje Slavka Kvaternika in končno najbolj zato, ker jim je potopil »ladjevje neodvisne Hrvatske«. Kako velika je bila mržnja ustašev do našega rojaka priča ne le tiralica z visoko nagrado onemu, ki bi pripomogel ujeti Pleivveissa, pač pa tudi članki v »Hrvatskem domobranu«, polni očitkov in obžalovanja, da predaja oblasti v Crikvenici ni bila tako gladka kot drugod, kjer ni bilo nobenega odpora proti novi ustaški oblasti. Tako je tudi kapitan vojne ladje Mirko Pleivveiss, naš ožji rojak, poleg poročnika fregate Mašere in drugih kotorskih junakov, reševal čast jugoslovanske vojne mornarice. Bolj podrobno in več je bilo o teh burnih dogodkih v severnem Jadranu napisano v »Komunistu«, leto XIX, št. 15 in v knjigi Culinovič, Slom stare Jugoslavije, Zagreb 1958; arhivsko gradivo z natančnim opisom in dokumentacijo dogodka pa je shranjeno v Vojnopomor-skem muzeju ratne mornarice v Splitu. Pričujoči zapis naj zgolj evidentira odločno dejanje našega rojaka, ki je prav pri nas še premalo znano, četudi je kapitanu Pleivveissu in njegovim hrabrim mornarjem že več let postavljen spomenik na utrdbi visoko nad morsko obalo pri Selcih. Prešernova pisarja (Nadaljevanje in konec) Prav do Prešernove smrti pa je ostal v njegovi advokatski pisarnici Andrej Rudolf. Pesnikova hčerka Ernestina pripoveduje v svojih »Spominih«, da je imel Rudol mizico ob bolnikovi postelji in pisal po dolgotrajnem nareku prav do zadnjih dni. Zadnji spis, ki ga je Rudolf pisal po Prešernovem nalogu in v katerem se omenja »huda bolezen našega pravnega prijatelja, ki mu ne dovoljuje, pravočasno dokončati zadeve,« je daliran z dne 19. januarja 1849. Na njem je lastnoročni Prešernov'podpis, toda znatno manj tresoč kot oni na spisu z dne 15. januarja 1849, ki je veljal doslej kot zadnji pesnikov podpis. Dosti več* o Rudolfovem službovanju v Kranju pa ni znanega. Le Prešernova sestra Lenka je Tomu Zupanu pripovedovala, da prvi pisar ni bil preveč vnet za delo in je drugega pisarja, Primoža Šokli-ča, večkrat lahkomiselno zapeljeval h kvartanju. Pesnikova nečakinja Marijana Gromova pa celo trdi, da Rudolf sploh slovenski ni znal (bržčas pa pisar le z enajstletnim dekličem ni hotel po domače govoriti, kdo ve?) Vendar je Prešeren v zvesti misli na Rudolfovega očeta Andreja Smoleta, svojega nepozabnega in nenadomestljivega prijatelja in tovariša v najbolj veselih in brezskrbnih urah svoje mladosti, prav rad vse napake prijateljevega sina ljubeznivo spregledoval in fantu hotel še enkrat .v življenju pomagati. Rudolf je namreč dosegel vojaška leta in moral bi odslužiti osemletni rok, ki je bil tačas v Avstriji predpisan za obveznike. V septembru le-, ta 1848, torej v času, ko se je v pesniku že pričela pojavljati družinska bolezen vodenice, je spremljal Rudolfa na vojaški nabor v Ljubljano. Tamkaj je ponujal zanj 800 goldinarjev (te si je v naglici izposodil) odkupnine. Na nesrečo pa so bile prav od tega leta dalje odkupnine od vojaške službe odpravljene in Prešeren je zaradi tega dosegel le to, da so Rudolfu nastop vojaške obveznosti odgodili za eno leto. v Kljub vsej te dobrohotni naklonjeno-- sti pa se Rudolf ni prav nič zavedal literarnega pomena svojega še£a. Šele leta 1866 je izjavljal, kako žal mu je, da ni rešil vsaj nekaj rokopisov in knjig tedaj, ki so jih ob Prešernovi smrti nekam odnašali, kar v veliko rjuho zavezane... Po odsluženi vojaščini se je Andrej, Rudolf leta 1858 poročil in se zaposlil kot pomožni uradnik pri deželni vladi v Ljub-sinovi, Alojz 'leta 1859, Franc leta 1861 in ljani. V zakonu so se mu rodili trije Viljem Jeta 1867. Po rojstvu zadnjega otroka se je Rudolf z družino vred preselil na Dunaj, menda zaradi boljše službe. V čast pa moramo šteti najstarejšemu Rudolfovemu sinu Alojzu, korektorju v dvorni in državni tiskarni na Dunaju, da je skušal vsaj na skromen način popraviti nerazumljivo malomaren odnos svojega očeta do literarnega dela velikega slovenskega pesnika. Alojz Rudolf je objavil v letih 1894 in 1897 v dunajskih »Herbstblutten« dve skupini nemških prevodov iz Prešernovih »Poezij«. Kako demokratičen odnos do svojih podrejenih uslužbencev je imel doktor Prešeren, izpričuje tudi Lenk ina pripoved, da je »dohtar svoja dva šribarja večkrat kam peljal. En tak večer je zapravil celih deset goldinarjev.« Mimo obeh poklicnih Prešernovih pisarjev bi mogli še omeniti tretjega priložnostnega. Janez Vouk, pesnikove sestre Mine sin, torej Prešernov nečak, je bil v višjih latinskih šolah »na vakancah« večidel pri stricu doktorju v Kranju. Pomagal mu je pisati, kadar je bilo posebno dosti dela. Vsekakor pa bo prav, če bo nekoč napisana obširnejša študija o najožjih poklicnih sodelavcih našega Prešerna v njegovih kranjskih letih. ČRTOMIR ZOREČ K ČLANKU »PREŠERNOV SPOMENIK NA BLEDU« V 14. številki Panorame (11. marca) sem bral članek o Prešernovem spomeniku na Bledu. Pisec ne navaja, dar so fašisti spomenik med okupacijo odstranili in ga odpeljali na smetišče. Blejska mladina ga j« po končani vojni odkopala, ga očistila in svečano spet postavila na staro mesto. Toliko kot dopolnilo članka. A. F. Bled Pretepli so direktorja »Kar je napisano v obtožnici, je ena sama zmešnjava!« Tako je v zagovoru pred okrožnim sodiščem v Kranju pretekli četrtek dejal VINKO MALOVRH, po poklicu klepar, doma iz škofje Loke. »Povedati moram še to, da sem državni reprezen-tant v dviganju uteži, še prej pa sem dve leti boksal.« Skupaj z Malovrhom sta se na zatožni klopi znašla tudi VILJEM KNIFIC, klepar v LTH, in IGNAC GIA-COMELLI, orodjar v Litostroju. Omenjena skupina mladih fantov iz Škofje Loke je lani 5. maja preteola direktorja MARJANA MLA- KARJA v slaščicami »HO-MAN« v Škofji Loki. Kako je prišlo do pretepa? Vsi trije obtoženi so bili kritičnega dne precej glasni v lokalu slaščičarne. Razen tega je eden izmed njih igral na kitaro, zraven pa so prepevali. Petje pa v tem lokalu ni dovoljeno. Strežajka jih je na to tudi opozorila. Vendar to ni nič zaleglo. Poklicala je direktorja in mu povedala, da ima nesolidne goste. Tudi direktorjevo opozorilo ni nič pomagalo. Obtoženci _so še naprej prepevali in motili druge goste. Zato je direktor odšel telefonirat na postajo ljudske milice, vendar so mu to Malovrh, Kni-fic in Giacomelli preprečili s tem, da so ga začeli pretepati in ga tudi hudo telesno poškodovali. Vsi trije so se pred sodiščem sicer zagovarjali, da ni bilo tako, vendar sodišče njihovemu zagovoru ni verjelo in jih je spoznalo za krive. Temu primerne so dobili tudi kazni. Vinko Malovrh je bil obsojen na 6 mesecev zapora. Viljem Knific in Ignac Giacomelli pa sta dobila vsak po štiri mesece zapora. # Torej spet primer, ko je 9 športnik izkoristil moč, # pridobljeno v športu, za # nasilje nad drugimi % ljudmi. MILAN ŽIVKOVIC 6 1 BILI SMO NA ŠARI POGOVOR NA CESTI — Foto: Franc Perdan Ko sem se zadnjo nedeljo v marcu vrnil iz Ljubljane, so me obvestili, da bom šel s skupino tekmovalcev ria državno prvenstvo v smuku in slalomu. Že naslednji dan sem se na ljubljanski železniški postaji pridružil mladim športnikom radovljiške občine. Vodil nas je tovariš Aleks Čebul j. Vozili smo se z ekspresnim vlakom do Beograda in nato vso noč do Skopja. Ruševine tega lepega mesta so nas zelo pretresle. Toda pogled na številne nove stavbe nas je spravil v boljšo voljo. Moja pot v Beograd in Dubrovnik PETEK — 3. aprila 1964 Pred menoj je bil dan lepih doživetij. Iz Bohinjske Bistrice na Jesenice, nato pa z ekspresnim vlakom do Beograda. Po progi od Zagreba dalje sem prvič potovala. Opazovala sem pokrajino. Nepregledna polja, močvirja, črede svinj, vodnjaki in osamljene hišice. Po osemurni vožnji sem izstopila v našem glavnem mestu in najprej odšla na Kalemegdan, kjer je bil moj cilj — Letalska zveza Jugoslavije. Večer sem preživela s štirimi povabljenci v hotelu Balkan na Terazijah, kjer smo bili nastanjeni vsi udeleženci izleta. SOBOTA — 4. aprila 1964 S Kompasovim avtobusom smo se odpeljali proti Novemu Beogradu in dalje v Zemun. Zbrani smo bili vsi dijaki, ki smo dobili prve nagrade, prosvetni delavci, novinarji in fotografi. Vodja poti je bil Cedomir Janič. Naš prvi cilj je bil aero-tehnični institut. Najprej smo si ogledali maketo, nato pa smo odšli v pravi aero-tunel — 6 metrov v podzemlje. V njem preizkušajo modele raznih tipov letal glede na naravne zračne tokove. Zaželjene podatke dobe s kompliciranimi elektronskimi napravami. Potem smo obiskali muzej jugoslovanskega letalstva. Zgodovina letalstva, prvi poizkusi poletov, vse do današnjih modernih letal. Makete, fotografije, dokumenti — vse je lepo razstavljeno v vitrinah in na panojih. Zlasti slovenska letalca Edvard Rusjan in ing. Stanko BIou-dek sta često zastopana. še zahvala in slovo in že smo bili zopet v avtobusu, ki nas je odpeljal v šolski center Jugoslovanskega aero transporta na starem letališču. Tu se bodoči učijo in pripravljajo na svoj poklic. - Vračali smo se skozi Novi Beograd, ki ima 70.000 prebivalcev. Ko bo mesto dograjeno, jih bo imelo 290.000. Vozili smo se mimo nove palače zveznega izvršnega sveta in 26 nadstropnega nebotičnika centralnega komiteja in parka prijateljstva. Izstopili, smo v stavbi izvršnega odbora Letalske zveze Jugoslavije. Tu so nam povedali, da ' so naše naloge z naslovom »Človek in vesolje« ocenili pedagogi, slavisti in letalski strokovnjaki. Pripomnili so, da je moja najboljša. Po skupnem kosilu sem si ogledala mesto, zvečer pa so nam v Domu vojnega letalstva predvajali nekaj letalskih filmov. NEDELJA — 5. aprila 1964 Ob 8. uri srna se z avtobusom JAT odpeljali na novo letališče Surčin. Vrata v letališko stavbo se odpirajo avtomatsko. Avla ima bel marmorni tlak, sredi katerega je bazenček in cvetlični nasadi. Tu so še restavracija, uradi JAT in udobni sedeži za čakajoče potnike. Videli smo moderno urejeno kuhinjo, čakalnico za potnike mednarodnih linij in vitrine s predmeti, ki jih tujci pri nas najpogosteje zahtevajo. V višjih nadstropjih so prenočišča. Doživeli smo še eno presenečenje: vsi udeleženci izleta smo dobili lepe aktovke, v njej pa pepelnik, dva svinčnika, notes, koledar in 2 geografski karti z označenimi linijami zračnih poti. Prvič sem potovala z letalom, zato sem bila rahlo vznemirjena. Tudi vreme je bilo oblačno. Ob vhodu sta nas pozdravila glavni pilot in stewardesa. Motor našega Convair-Metropolitana je pričel vedno glasneje hrumeti: Končno se je z rahlim sunkom odlepilo od zemlje in že smo se dvignili. Vožnja je trajala le eno uro in pet minut. Pristali smo na letališču v Dubrovniku. Nastanili smo se v povsem novem udobnem hotelu »Petka«. Popoldne smo si ogledali akvarij, vrt, lekarno v samostanu # malih bratov in trdnjavo Lovrijftnc, kjer v okviru letnih iger igrajo Hamleta v naravnem okolju. PONEDELJEK — 6. aprila Že zjutraj smo zapustili Dubrovnik in se dvignili nad Crno goro. Durmitor je bil zasnežen, Piva in Tara pa sta se vili kot dva zelena trako- va, še pusto sredogorje, nato pa Šumadija in že smo pristali v Surčinu. Žalostni smo zapustili naše gostitelje in se z avtobusom odpeljali v Beograd. Še skupno kosilo, poslovilne besede našega vodje in posloviti se je bilo treba. Obljubili smo si, da bomo vzdrževali pismene stike. Z vlakom sem se v zgodnjih jutranjih urah v torek, 7. aprila, vrnila domov. Marjeta žen, Poklicna gostinska šola, Jesenice Rada grem v gledališče Cufarjevo gledališčem na Jesenicah je letos poleg običajne novoletne* mladinske predstave vključilo v svoj repertoar tudi kitajsko zgodbo »Rdeče in modro v mavrici«., ki jo je napisal VValter Bauer. Nisem lepa Rekel si mi, da me ljubiš zato, ker nisem lepa. (Ko si odšeF, sem sklonila glavo in se zazrla v razkopano stezo.) Zdaj mi je vseeno. VŠeć mi je. da nisem lepa — zato, * ker bi mi po-tem morda rekel, da me ljubiš. PIKA ŠTUNFEK Prosimo avtorico te pesmice in sestavka »Roke«, ki je bil objavljen v 9. številki Panorame (7. marca), da nam pošlje pravo ime in naslov, da ji bomo lahko poslali honorar. Uredništvo Na lepaku sem videla napis »Danes zadnjikrat« in sem pregovorila mamico, da sem videla igro še enkrat. Tokrat sem jo že lažje sprejemala in se bolj vživela v dvoje mladih bitij, ki sta bili čisto skupaj — pa tako daleč narazen. Podzavestno sem se vživela v Ying Tai in podoživ-ljala njeno trpljenje. Pa ne samo vsebina, tudi igralci so mi bili všeč, predvsem glavna igralca, ker sta bila le malo starejša kot jaz. Igrala sta kot prva gledališka igralca, kar je najbrž zasluga gledališkega krožka na gimnaziji. Zdi se mi, da je znala režiserka kitajsko zgodbo pripraviti razumljivo slehernemu učencu naše šole in, da je poleg mladih navdušila tudi starejše. Ne vem, če imam prav. Zdi se mi pa, da ni prav, da te predstave niso videli vsi učenci vseh šol na Jesenicah in morda tudi v okolici. Prav je, da si vsi ogledamo domače pravljice. Bilo bi pa prav, da poleg domačih pravljic spoznavamo tudi tuja dela; eno od teh pa je bila igra »Rdeče in modro v mavrici«. Dušica Ulaga, Na železniški postaji smo videli potnike, ki so ležali in spali kar po tleh, med njimi pa so hodili prašički. To je povzročilo med nami precej smeha, dokler se niso začeli okoli nas zbirati ljudje. Takoj smo se zresnili. Ogledovali so si namreč naše smuči, saj so smučarji v Skopju zelo redki. V Moševcu smo zopet izstopili in kupili kruh, ki je bil čudno kislega okusa, vendar smo ga s tekom pojedli. Z avtobusi smo se odpeljali do Brezovice, kjer je lep smučarski dom, poleg pa je nekaj hiš, kjer domujejo nosači. Prtljago smo naložili na konje, mi pa smo pešačili približno dve uri. Proti vrhu smo naleteli na prvi sneg. V lepo urejenem domu na šari so nam postregli s čajem in kajmakom. V prijetno toplih sobah smo se pošteno odpočili in po obilnem zajtrku ffi listin rast — čeprav je hrana nekoliko prezačinjena za naš okus — odbrzeli na smučišča. Južno pobočje Šare je golo, severno pa na debelo pokrito s snegom. Vozili smo med visokimi skalami in čelada je bila nujno potrebna vsem. Naši člani so dosegli lepe rezultate in se uvrstili na prva mesta. Jaz sem pri slalomu odstopil, ker se mi je odpela smučka. Pri smuku kem bil nekoliko boljši, prišel sem na 10. mesto. Tolažil sem se, da je častna že udeležba na tekmovanju. Veleslalom pa nam je na žalost preprečil dež. Ko smo se poslavljali od Šar planine, je bila naša skupina malo potrta. Zgubili smo namreč vodjo Aleksa. Pri smučanju si je močno poškodoval nogo in odpeljali so ga v bolnišnico. Videl sem ga, kako je padel in sporni njam se, da je nekdo poleg mene dejal: »Fant, to je pa lep padec!« Stekel sem k njemu in mu pomagal. Toda nesreča, je bila že tu. Odpotovali smo skupaj z ■ Jeseničani in se po celem tednu potepanja vrni! domov, v šolo. Potovanje, tekmovanje in srečanje s plemenitimi športniki mi bo ostalo v najlepšem spominu in hvaležen sem blejskemu Partizanu, ki mL je omogočilo udeležbo na tej prireditvi. Uroš Stare, Bled, Partizanska 2 Nenavadni Oscarii 1963 Zmaga črnega talenta in robustnega srednjeveškega humorja Čeprav Oscarji kot merilo filmske ustvarjalnosti nekega leta ne uživajo ravno največjega ugleda, pa še vedno veljajo za simbol največjega priznanja, ki ga more dobiti — vsaj filmski igralec, čeprav ne tudi filmski režiser ali scenarist. Zato vsako leto kljub slabim izkušnjam z vsakoletnimi slovesnostmi v Santa Monici v ,Kaliforniji, upamo: morda pa . bo 2600 članov Ameriške akademije filmske umetnosti in znanosti vsaj letos odločilo pravično, ali vsaj razumno ... Ponavadi smo presenečeni, večkrat neprijetno kot prijetno. Med redka prijetna presenečenja stapa letošnja, šestintrideseta podelitev zlatih Oscarjev. PRVI ČRNI OSCAR Dramatični vrh slovesnega večera 13. aprila v Santa Monici ni bila štirikratna zmaga »Toma Jonesa«, ampak umetniško skromnejša, ven- dar pomembnejša zmaga Sid-neya Poitierja. Ko je sloki črnec stopal na oder, da bi iz rok lanskoletne »Cudodel-ke« Anne Bancroft sprejel Oscarja, je dvorana, v kateri so bile nekatere najpomembnejše osebnosti ameriškega filma, izbruhnila v navdušen aplavz. Aplavz tokrat ni veljal samo simpatičnemu in res odličnemu igralcu, ampak tudi Akademiji, ki ji je prvič v njeni zgodovini uspelo premagati rasne predsodke in podeliti najvišje ameriško filmsko priznanje črnemu igralcu. Sidnev Poitier je dobil Oscarja za vlogo v »Lilijah na polju« (zanj je bil nagrajen že lani v Berlinu), potem ko je leta 1958 neuspešno kandidiral zanj z »Begom v verigah«. Edina Oscarja črnim igralcem, ki sta bila doslej podeljena, sta bila: Oscar za stransko vlogo Hat-tie McDaniel v filmu, »V vrtincu« leta 1939 in častni Oscar Jamesa Barbetta Prvi črni igralec, ki je dobil zlatega Oscarja je Sidnev Poitier — blodni vojni veteran, ki sezida kapelico samostanskim sestram v »Lilijah na polju«. Na sliki igralec v filmu »Joči, ljubljena dežela«, s katerim je prvič opozoril nase za upodobitev legendarnega Strička Remusa v »Pesmi Juga«. Za Oscarja pa sta (neuspešno) kandidirali tudi že Dorothv Dandridge (Carmen Jones« in Ethel VVaters (»Pinkv«). Sidnev Poitier je med širokim nasmehom resnobno dejal: »Dolgo je bilo potovanje do tega trenutka!« DRUGIČ NA OTOK Drugo letošnje presenečenje je bila podelitev štirih Oscarjev angleškemu filmu »Tom Jones«, saj so bili od tega trije pomembni: za najboljši film leta, za režijo (Tony Richardson) in za scenarij (»jezni mladenič« John Osborne). Tudi uspeh »Toma Jonesa« je pomemben, saj se je šele drugič v zgodovini Oscarjev zgodilo, da je naziv najboljšega filma leta dobil neameriški film — prvič je ta uspeh dosegel Laurence Olivier s »Hamletom« leta 1948. S '»Tomom Jonesom« (nastal je po humoristično-satirič-nem romanu Henrvja Fiel-dinga iz 18. stoletja) je zma- gal prešerni, srednjeveško robustni in neusmiljeni humor. »Tom Jones«, ki je navdušil že lanskoletno beneško publiko, je vesela mojstrovina, polna za Angleže presenetljive prvobitne življenjske radosti, slikovita in duhovita — obenem pa dokaz, da so filmske in umetniške vrednote možne ne samo v filmih iz sodobnega življenja, ampak tudi v zgodovinskih ali t. im. kostumskih delih. Oscarja za najboljšo žensko vlogo v letu 1963 je dobila Patricia Neal za svojo upodobitev gospodinje v we-sternu »Hud« Martina Ritta. Ta film je prinesel tudi Oscarja za najboljšo moško stransko vlogo nepodkupljivemu farmarju, staremu Mel-vynu Douglasu. Kot najboljša ženska epizodna igralka leta 1963 se lahko pohvali Margaret Rutherford, ki je bila v Asquithovem filmu »The VIP's« (ali: Hotel International) kljub, obuboža-nosti dobrodušna in odločna vojvodinja. Naslov najboljšega filma iz neangleško govorečih dežel so podelili Fellinijevemu delu »Osem in pol«. Spominsko nagrado Irvinga Thalberga za dolgoletne zasluge za film je dobil producent Sam Spie-gel, ki »ima na vesti« filme kot: »Lawrence Arabski«, »Na obali«, »Most na reki Kwai« in »Afriška kraljica«. Najdražji film vseh časov: 40 milijonov dolarjev težka »Kleopatra« se je morala zadovoljiti s štirimi nepomembnimi Oscarji — vendar pa je bil med njimi (povsem v stilu) tudi »najdražji Oscar vseh časov«. Za umetniško vodstvo (scenografija itd.) je bilo v »Kleopatri« namreč odgovornih deset ljudi — in tako je morala Akademija žrtvovati k naslovu »najboljše umetniško vodstvo v barvnem filmu« kar deset zlatih kipcev (vsak »tehta« 250 dolarjev). Jaok Lemmon, ki je vodil ceremonijo, je zato pikro pripomnil: »Ce bodo vse tole pretopili, bo pa film plačan!« Kleopatra je bila pokopana v zlatu — in »Kleopatro« je pokopalo ravno preveč zlata... Tudi njen pogreb (potegovala se je namreč celo za naslov najboljšega filma leta) v Santa Monici je bil drag: samo k naslovu »najboljšega umetniškega vodstva v barvnem filmu« je morala Akademija odriniti deset zlatih kipcev GANGSTERJI IN FILANTROPI« režiserjev Hoffmana in Skorzevvskega je uspela poljska satira o sodobni družbi. Skozi lika uglajenega gangsterja, ki mu zaradi majhne napakice spodleti velik načrt, in nepomembnega malega človeka, ki po slučajnem odkritju človeške slabosti obogati, ter njune spremljevalce sta režiserja pogumno spregovorila o sodobni poljski družbi. Vredno ogleda! »KORZIŠKI BRATJE« italijanskega režiserja A. Malia-na so nastali po romanu Alexandra Dumasa in so, kot že naslov pove, seveda povest o krvni osveti in strastni ljubezni vročih prebivalcev Korzike. Igrajo Jeffrev Horne, Valerie Lagrange, Gerard Barrav in Amadeo Nazzari. Ravnanje z otroškimi napakami Prikupna modela sta sicer izdelek italijanskih modnih hiš, lahko si pa omislimo kaj podobnega tudi mi. Vstavljena kratka rokava so letos zelo priljubljena, linija je rahlo poudarjena, mladostni okrogli ovratniki pa poživljajo obleke. Ogledalo nam razkazuje posledice zime 2e zadnjič smo omenjali otroške napake in boj proti njim. Vsekakor naloga ni lahka. 2e res, da vzgojna znanost lahko pomaga s spoznanji. Vendar, kako ravnati s posameznim otrokom, to pa je večji del prepuščeno pametni razsodnosti staršev. Ker se prav v prvih otroških letih najbolj razvijajo napake, jim bomo skušali zavreti razvoj. Saj je znano, da je preprečevanje otroških napak lažje kot odpravljanje. Predvsem v prvih letih nastajajo napake, kot so razva-jenost, neubogljivost, nesa-mostojnost, sebičnost itd. Pogosto sami zagrešimo, da je otrok neubogljiv. Zakaj? če otroku damo preveliko nalogo, ki jo ne zmore, se bo enostavno ukazu izognil. Ne izreku j mo praznih groženj in se prepričajmo, ali je otrok naš utemeljen in premišljen ukaz docela izvršil. Premislimo tudi, če smo v svojih ukazih dosled- če otrok izgovori neresnico, ni gotovo, da je izrekel laž, kajti pri otroku sta resnica in domišljija neredko tako pomešani, da ju otrok istoveti. V tem primeru bi bila -kazen neupravičena. Skušajmo pa otroku razložiti razliko med resnico in domišljijo. Pri lažnivcu pa moramo odkriti vzrok lažnivosti (morda je vzrok strah, prevelika zahtevnost staršev, ko-ristoljubje ipd.) Bojevati se moramo proti vzrokom. Nikdar pa ne postavimo otrokove napake v središče družinskega življenja. Slaba lastnost, ki jo tako na široko obravnavamo in otroka nenehno spominjamo nan;o, zaradi tega ne bo izgini.'a, pač pa se bo še celo v za- vesti utrdila. Otrok kaj pogosto pobere na cesti nespodobne besede, nekako čuti, da je to nekaj posebnega in jih z veseljem ponavlja. Nespametno bi bilo, da bi zato otroka oštevali ali ga celo natepli. Najbolje je, da besede enostavno preslišimo. Otrok bo morda izraz nekajkrat ponovil, nato mu bo postal nezanimiv in ga bo pozabil. Najimenitnejše sredstvo v boju proti otroškim napakam je razvijanje njim nasprotnih vrlin. "Z dobrim vzgledom, z raznimi spodbudami in poučit-vijo usmerjamo otrokovo voljo k dobremu. Starejše otroke tudi razumsko seznanjamo z vrednostjo in pomenom vrlin za skupnost ter z nevrednostjo napak. Prav gotovo je vsaki ženi v veselje lepa, negovana polt. Nekatere se pač lažje ponašajo s svojo breskvino kožico, druge pa bodo z vztrajno in skrbno nego skušale kožo polepšati. Lahko trdimo, da zimski meseci ne de dobro polti. Posebno v mestih, ko je vlažno ozračje nasičeno s prahom, pusti zima kar dosti posledic. Koža je nekako sivkasta, pojavljajo se raje mozoljčki in črne pikice. Temu je pa tudi vzrok bolj mastna hrana, ki jo uživamo pozimi in pa tudi hrana, ki je revnejša z vitamini. Zato bomo predvsem skrbele, da bomo v jedilnik vstavile dovolj zelenjave in sadja. Seveda, na mleko in med, znana olepševalca ženske polti, ne bomo pozabile. Kožo pa moramo tudi skrbno čistiti. Prav skoraj vsem tipom kož bo dobro dela kamilična Ali sle ljubosumni? Če poznamo svoje napake in slabosti, se lahko proti njim borimo. Tudi ljubosumje je kaj pogosta človeška slabost, ki se lahko razbohoti v pravcato bolezen. Testirajmo se, če smo tudi mi ljubosumni. I. Odločite'se za eno izmed treh trditev: a) Dobro vem, da nisem ljubosumen b) Priznam, da sem včasih brez pravega vzroka ljubosumen c) če je vzrok za ljubosumje dan, mislim, da znam biti ljubosumen Zapišite si za odgovor a) 0 točk, za b) 20 in za c) 10 točk II. Izberite si enega izmed narisanih dreves in se zopet točkujte! Za prvo drevo dobite 10 točk, za drugo 20 in za tretje 5 točk III. Izpolnite dva vzorca do konca in se odločite za enega izmed njiju. ________: wwwv sopara (tiste žene, z razšir jenimi krvnimi žilicami m< obrazu, naj ne jemljejo par nih kopeli!). Nad kamiličn zavretek bomo nagnile obraz in si glavo prekrile z brisačo, zato da se ne bodo hlapi prehitro porazgubili. Tako bomo vztrajale nekako 10 minut. Iztisnile si bomo črne pikice, ki so predvsem pogoste na nosu, in sicer tako, da bomo prste • ovile z vato Nato si bomo obraz očisti!e z mandeljnovim oljem ali dobro čistilno kremo. Da bo koža ponoči lepo dihala, bomo mastne ostanke olja ali kreme odstranili z lotionom ali obrazno čistilno vodo. Seveda si takega temeljitega čiščenja ne bomo privoščile kar vsak dan, pač pa le enkrat na tri tedne ali mesec, in sicer pred spanjem, če bi jemale parno kopel večkrat, bi se utegnile znojnice razširiti in posledica bi bila nele-pa porasta koža. Točke: prvi 5 točk, drugi 20 točk IV. Narišite enega izmed treh znakov v prazen prostor. če ste se odločili za križ imate 5 točk, za krog 20 in za trikotnik 10 točk. OA Televizijski sprejemniki so vse pogostejši v naših domovih, če ne vemo, kako bi ga postavili, bi vam morda utegnil predlog na skici koristiti. Da r.i kot, kjer stoji televizor, pust, ga poživimo s policami, kjer imamo lahko knjige, cvetlice in podobno Do 40 točk: Upravičeno ste prepričani, da niste ljubosumni. Trezni ste in praktični, zato vam uspe, da prebrodite težave. Razumno si dopovedujete, da nimate vzroka za ljubosumje in v vaši duševnosti ni prostora za nepotrebne občutke. Pri slabih izkušnjah se pa znate dobro obvladati. Od 41 točk do 60 točk: Kar priznajte si, ljubosumje dobro poznate. Vendar ljubosumni ste šele, če imate pravi vzrok za to. Ker dobro veste, kaj hočete, boste prišli s svojim partnerjem kmalu na čisto. Lahko se tudi zgodi, da vi poskusite v njem vzbuditi občutek ljubosumja. Zahtevate od partnerja, da vam iskreno pove svoj ddnos do vas. če se ta izjnika jasnemu odgovoru, ste dovolj samostojni in odločni, da ga zapustite. Od 61 točk dalje Visoko število naj vam bo v opomin. Z občutki preveč hitro izbruhnete na dan. Večkrat ste ljubosumni, pa čeprav nimate za to vzroka. (Borite se proti nevarnemu nagnjenju, sicer si boste nakopali dosti težav). Ni prav nič čudno, če vas partner zapusti. Kdo pa rad vidi, da ga obsojale za dejanja, ki obstoje le v vaši bolni domišljiji. RADIJSKI SPORED ' VELJA OD 25. ARILA DO 1. MAJA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 SOBOTA — 25. aprila 8.05 Vedre melodije za konec tedna — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.23 Slovenski skladatelji mladini — 9.45 Madžarska zabavna glasba — 10.15 Domače viže v instrumentalni izvedbi — 10.35 Mali koncert zbora iz Pamplone — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe — 13.30 Glasbeni sejem — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 V pričakovanju 1. maja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 S pesmijo in plesom čestitamo k delavskemu prazniku — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Recitali znamenitih pevcev — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Matineja narodno zabavne glasbe v Trbovljah — 21.00 Sobotni ples — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Za prijeten konec tedna NEDELJA —- 26. aprila 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.30 »Poje mladinski bolgarski zbor — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo—I. — 10.00 Še pomnite tovariši — 1030 Ura v orkestralnem studiu — 1130 Nedeljska reportaža — 11.50 Deset minut z orkestrom Alfred Scholz — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.10 Glasba ne pozna meja — 15.05 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Izberite svojo popevko — 21.00 Skozi borbo v svobodo — 22.10 Zvočna paleta — 23.05 Jugoslovanska komorna glasba PONEDELJEK — 27. aprila 8.05 Tone Absec igra na harmoniko — 8.25 V tričetr-tinskem taktu — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Pojeta mezzosopranistka Mela-nija Bugaritevič in Vladimir Ruždjak — 10.15 Violina, viola in violončelo — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Sloven-' ski pevci zabavne glasbe — 1330 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 S knjižnega trga — 16.00 Vsak.dan za vas — 17.05 Glasbena križa:>- ka — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Venec glasbenih čestitk za 1. maj — 18.45 Narava in človek — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični koncert Orkestra Akademije za glasbo — 20.45 Glasbena panorama — 21.35 Dva pihalna ansambla — 22.10 S popevkami po svetu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni akordi TOREK — 28. aprila 8.05 Češkoslovaška zabavna glasba — 835 Med domačimi vižarji — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 10.15 Plesni orkester z zbori — 10.40 Prizor iz I. dejanja Gioconde — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Z lepimi željami za 1. maj — 1330 I* baleta »Čajna punčka« — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Dva venčka slovenskih narodnih- — 15.15 Zabavna glasba — 1530 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za v as — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu —.18.10 Godala v ritmu — 1825 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Zborovske skladbe Marka Tajčeviča — 2020 Radijska igra — 21.30 Večer Edvarda Griega — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program J RT — 23.05 Popevke se vrstijo SREDA — 29. aprila * 8.05 Jutranji divertimento — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Prvomajski pozdravi — 10.15 Majhen koncert Slovenskega okteta — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — II. 00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Zvočni mozaik — 13.30 Koncertne pesmi in plesi — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 1435 Sovjetska zabavna glasba — 15.15 Napotki za turiste — 15.40 Glasbene čestitke — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Chopin — skladatelj — 1735 Iz fono-teke radia Koper — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Mojstri orkestrske igre — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Zvočna panorama — 2030 Hlapec Jernej — opera — 22.10 Plesni zvoki — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz sodobne madžarske in ro! munske glasbe ČETRTEK — 30. aprila 8.05 Z opernih in koncertnih odrov — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 925 Glasbeno darilo za 1. maj — 10.15 Igra pihalna godba LM — 10.30 Pet minut za novo pesmico — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti —' 1225 Pisana zmes slovenskih' napevov — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavna glasba — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Lahka glasba — 17.15 Turistična oddaja — 18.00 Želje in pozdravi — 18.30 Dan današnji — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Slavnostni zvoki na predvečer praznika — 2030 V četrtek večer pred praznikom prvega maja — 21.00 Gostje iz Vojvodine — 21.45 Vedra godala — 22.10 Za prijetno pred-prazn'čno razpoloženje — 23.00 Plesni zvoki PETEK — 1. maja_ 8.00 Prenos prvomajske parade — 12.05 čestitke ob prazniku dela — 1330 Iz na-rodno-zabavne matineje v Velenju — 14.15 Popularni popoldanski koncert — 15.05 Na obisku pri interpretih zabavne glasbe — 16.00 Sosedje — 16.20 Novi posnetki treh naših solistov — 17.05 Prenosi iz prvomajskih športnih prireditev — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz naših študijev v zadnjem letu — 2130 Lepe melodije —22.10 Jugoslovanski vokalni solisti zabavne glasbe — 23.05 Zaplešite z nami KINO Kranj »CENTER« 25. aprila nem. barv. film PESEM O PISANEM BALONČKU ob 16., 18. in 20. uri, premiera poljskega filma GANGSTERU IN FILANTROPI ob 22. uri 26. aprila švedski film HUDIČEVO OKO ob 10 .uri, nem. ban-, film PESEM O PISANEM BALONČKU ob 15., 17. in 19. uri, premiera itaH barv. CS filma KORZIŠKI BRATJE 27. aprila ital. barv. CS film DRAKUT MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri 28. aprila ital. barv. CS film KORZIŠKI BRATJE ob 18. in 20. uri 29. aprila ital. barv. CS film KORZIŠKI BRATJE ob 18. in 20. uri Kranj »STRŽIČ« 25. aprila češki barv. CS film ČE PRIDE MAČEK ob 16 in 18. uri, a/ner. barv. film POLET V PRIHODNOST ob 20. uri 26. aprila jug. film DEŽEVJE MOJE DOMOVINE ob 10. uri, POTOVANJE PREDSEDNIKA TITA PO JUŽNI AMERIKI; amer barv film POLET V PRIHODNOST ob 14., 18. uri, češki barv. CS film CE PRIDE MAČEK ob 16. rn 20. uri 27. aprila jug. film DEŽEVJE MOJE DOMOVINE ob 16. in 18. uri, nemški barv. film PESEM O PISANEM BALONČKU ob 20. uri 28. aprila jug. film DEŽEVJE MOJE DOMOVINE ob 15.30, amer barv. film SA-Y ON ARA ob 1730 in 20. uri 29. aprila polj film GANGSTERU IN FILANTROPI ob 16. in 20. uri, jug. film DEŽEVJE MOJE DOMOVINE ob 18 uri in film POTOVANJE PREDSEDNIKA TITA PO JUŽNI AMERIKI Stražišče »SVOBODA« 25. aprila češki barv. CS film CE PRIDE MAČEK ob 20. uri 26. aprila amer barv. film POLET V PRIHODNOST ob 16. uri, češki barv. CS film ČE PRIDE MAČEK ob 18. uri, nemški barv film PESEM O PISANEM BALONČKU ob 20. uri 29. aprila jug. film DEŽEVJE MOJE DOMOVINE ob 20. uri in film POTOVANJE PREDSEDNIKA TITA PO JUŽNI AMERIKI Cerklje »KRVAVEC« 25 aprila amer. CS film MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO ob 20. uri 26. aprila amer. CS film MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO ob 15. in 17.30 Naklo 25. aprila ital. barv. CS film DRAKUT MAŠČEVALEC ob 20. uri Jesenice »RADIO« 25. do 26. aprila amer barv. CS film DOM NA GRIČU 27. aprila amer. barv CS film KARNEVAL V NEW JORLEANSU 28. do 29 :aprila amer. film VOJNI HEROJ 30. aprila ruski barv. film BELE NOČI Jesenice »PLAVŽ« 25 do 26 .aprila amer. film VOJNI HEROJ 27. do 28. aprila amer. barv. film DOM NA GRIČU 30. aprila jugoslovanski film ČEDNO DEKLE Žirovnica 25. aprila ruski barv. film HUZARSKA PRIPOVEDKA 26. aprila švedski film ŽENE ČAKAJO 29. aprila amer barv. film DOM NA GRIČU Dovje 25. aprila švedski film ŽENE ČAKAJO 26. aprila ruski barv. film HUZARSKA PRIPOVEDKA 30. aprila amer. barv. CS film DOM NA GRIČU Koroška Bela 25. aprila jugosl. film ČEDNO DEKLE 26. aprila amer. barv CS film NAVARONSKA TOPOVA^ 27. aprila amer. film VOJNI HEROJ Kranjska gora 25. aprila amer. barv. CS film NAVARONSKA TOPOVA 26. aprila jug. film ČEDNO DEKLE 30. aprila amer. film VOJNI HEROJ Ljubno 25. aprila jug. film NAD-ŠT£VILNA ob 20. uri 26. aprila amer. barv. film SEVER — SEVEROZAHOD ob 16. uri Duplica 25. aprila franc. film RO-BERTO LA ROCCA ob 20. uri 26. aprila franc film RO-BERTO LA ROCCA ob 15., 17. jn -19. uri 26. aprila sovj. barv. film PLANET VENERA ob 10. uri mladinska predstava 29. aprila bolgarski film ZLATI ZOB ob 18. uri 30. aprila bolgarski film ZLATI ZOB ob 20. uri Radovljica 25. aprila amer. barv. CS film RAZBITINA LADJE MA-RY DEARE ob 18. uri 25. aprila jugosl. fiim IZ OČI V OČI ob 20. uri 26. aprila amer. barvni CS film RAZBITINA LADJE MA-RY DEARE ob 16. in 20. uri 26. aprila jugosl. fiim IZ Oči V OČI ob 18. uri . 26. aprila amer. film ŠERIFOV SIN ob 10. uri dopoldne matineja 27. aprila jug.-nemški film OTOKI ob 20. uri 28. aprila jug.-nemšk: FUm OTOKI ob 18. in 20. uri 29. aprila sovj. zgod. fiim PETER IN KATERINA ob 18. in 20. uri gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU NEDELJA — 26. aprila ob 17. uri Denger MINUTO PRED DVANAJSTO — gostovanje na Kokrici; ob 17. uri De Štefani SOBOTA GREHA — gostovanje v Predos'jah SREDA — 29. aprila ob 20. uri red KOLEKTIVI Jean AmouHh ZMEDENA GLAVA — gostovanje Mestnega gledališka ljubljanskega humoreska Nekoč je živela deklica, katere oče je pridno obračal plašč po vetm. Klicali so jo Rdeča kapica. Če bi živela pred vojno, bi ji bržkone rekli Farovška kapica, med vojno bi bila Bela kapica, t.iko pa so jo pač imenovali Rdeča kapica. Nekega dne je mamica poslala Rdečo kapico k babici, da bi jo vsaj za kako urico odtrgala od televizorja. S sabo ji je dala potice, vina in mesa, kajti babica je bila upokojenka in si takih dobrot seveda ni mogla sama privoščiti. Rdeči kapici sicer ni bilo všeč iti peš, toda Fička ni hila v garaži, ker se je oče odpeljal na sejo in zato ie morala vzeti pločnik pod noge. Hodila je in hodila, prežvekovala žvečilni gumi, si ogledovala izložbe in filmske reklame ter si brundala popevko tedna. In naenkrat, tako pač zahteva pravljica, je srečala volka. Rdeča kapica volka ni poznala, kajti v spoznavanju prirode je imela nezadostno^ kar je pa ni prav nič motilo, kajti je vedela, da se v naši šoli tudi z dvema koloma v spričevalu napreduje v višji razred. Zato se volka ni bala in mu je zgovorno razložila, kdo da je in kaj da nese v košarici in kam da je namenjena. Volka je predvsem zanimalo, kje stanuje njena babica in Rdeča kapica mu je, nič hudega sluteč, zaupala, da že vrsto let živi v podrtiji onkraj mesta, v kateri je med vojno skrivala' partizane, zdaj pa čaka, kdaj Ji občina preskrbela človeka dostojno stanovanje. Volk se ji je vljudno zahvalil, jo prijazno pozdravil in že ga ni bilo več. Mi dobro vemo, kaj je ne-marnez potlej napravil: odhitel je naravnost k babieini koči, se prepričal, da ni v bližini nobenega miličnika, in nato ubogo babico s kostmi in kožo požrl. Nato si je nataknil njeno čepice in očala, zlezel v posteljo, se lepo pokril s solidno predvojno odejo in se pretvarjal, da bere »Upokojenca«. Čakal je in čakal in glej, že je tu Rdeča kapica s košarico in zbirko servietk, ki jih je med potjo dobila od sošolke v zameno za album filmskih igralk. Saj veste, kako začudeno je obstala na pragu in vprašala: »Babica, zakaj imaš danes tako velike oči'« In volk je, ne bodi len, odgovoril: »Zato, da laže vidim, kako rastejo cene.« »Babica, zakaj imaš danes tako velika ušesa?« se je čudila Rdeča kapica. »Zato, da laže slišim, kako upokojenci kritizirajo.« »Toda babica, zakaj imaš danes tako velike roke?« »Zato, da laže predenem, kar je bilo že napisanega o izboljšanju našega standarda.« »Toda babica, zakaj imaš danes tako velika usta?« »Zato, da laže zgrizem tretjerazredno meso, ki ga prodajajo v naših mesnicah.« Kame, da takle pogovor ni za mlada ušesa? No, končajmo: volk je Rdečo kapico požrl, se zavalil na posteljo in zasmrčal. Potem je menda prišel mimo lovec. Čul je nenavadno smrčanje, splazil se je k zidu, pogledal skozi okno in seze, uzrl volka. Pa se je naglo obrnil, tiho po prstih odšel in ko je bil dovolj daleč, se je ustavil, si obrisal potno čelo in odločno dejal: »Pravljica gor ali dol, ne bom ga streljal! Nisem neumen! Me utegne tožiti zavarovalnica, kakor ie - tožila lovce, ko so upih-nili bohinjskega medveda. Hvala lepa!« In je raje odšel na dva deci. Vi pa, dra