m zo4. V Ljubljani, g soboto, dne 5. septembra 1908. poŠti veljd .ii telo leto naprej K 26'— pol leta „ „ 13' — it tetrt leta „ „ 6 50 ia en mesec „ „ 220 V upravništvu: 3» «elo leto naprej K 22'40 m pol leta „ „ 1V20 sa četrt leta „ „ 5.60 sa cn mesec „ „ j.gg la poSIIJ. na dom 20 H na mesec. iFasamezne štev. 10 h. Uredništvo J« » Kopitarjevih ulicah Si 2 (vhod Iti ' dvorISie nad tiskarno). — Rokopisi se ■p »ražajo; nefranklrana pisma se nc sprejemajo. ' Uredniškega telefona Stev. 74, Političen list za slovenski narod Leto XXXVI. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 1} h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . , 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja Vsak dan, izvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. (Jpravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — Vsprtjcma naroinino, Inserate In reklamacije. (IpravnlSkega telefona Stev. 188. J** Današnja ttevllka obsega 14 strani. fC Po lil. češkem kntoliJkem shodu. Praga, 2. sept. Ni bilo prav, da smo Slovenci tako pozabili na češki katoliški shod v Pragi. Dr. Brecelj in par duhovnikov — pa smo vsi. »Slovenec« je pač prinesel par notic, a menda se je včasih za kako manjšo reč zagnalo več šuma, nego za to. Pa kar je, je. Doma imamo pač dosti dela, a z vsemi silami se moramo izogniti, da se ne skrijemo v lastno lupino, kakor polž, in da si ne zapremo oči v svet. Beseda o slovanski zavesti in vzajemnosti sicer še ni zaspala. Bog ne daj, da bi kedaj! Toda prva stvar v tem oziru je osebni stik z zemljo in ljudmi, ki so po rodu in jeziku našj bratje. Še le po takem stiku dobi vzajemnost praktiško obliko. Predvsem pa stik z osebami skupnih načel, skupnega svetovnega nazjranja, skupnega verskega prepričanja. Od sijajnih manifestacij katoliških shodov se ne vračaš nikoli prazen. Obogatiš se z novimi mislimi, naučiš se marsičemu, a kar je več: mogočni individualni vtisi ti razširijo tvojo notranjost, oplode celo tvojo osebnost. Zlasti pri Čehih, teh temperamentih, gorkih naših bratih, ki pri njih vsako misel spremlja globoko čustvovanje, ki pri vseh njihovih besedah in kretnjah ču-ješ, kako živo jim polje srčna kri. :-Slovenec« je gotovo posnel že po listih, kako se je po vrsti lepo in izbrano zvršilo vse po programu od začetka do konca*). O tem ne bom pisal. Le par svojih vtisov naj izdam naši javnosti. Nalašč izpuščam veliki sprevod, ki se je vil od Narodnega gledišča do Hradčan, ki je v njem s ponosno samozavestjo korakal plemič poleg delavca in kmeta, duhovnik od kanonika do kaplana poleg ljudstva v pestrih domačih nošah. Pred desetimi leti *) »Slovenec« je o češkem katoliškem shodu priobčil po vrsti izvirna in zanimiva poročila, ne samo o glavnih zborovanjih, temveč tudi o važnejših odsekovih, ker je »Slovenec« na shodu imel svojega posebnega poročevalca. Njegova poročila so bila natančna in tako temeljita, da so vsa-* kogar zadovoljila, kdor jih je bral. (Op. ured.) bi bilo to nemogoče. Nad 12.000 ljudi, ki javno manifestirajo svoje katoliško prepričanje, in ki jih vsa Praga z izredno taktnostjo smatra za enakopravne, še več za drage goste. Ta je moj prvi silni vtisek. Zastopniki praškega mestnega odbora pridejo pozdravit shod. Novotny v imenu celega odbora ponovno izjavlja, da jim je katoliški shod zelo simpatiški. Mesto okrasi ulice, ki se po njih vije slovesni sprevod; mesto prepušča šole, da v njih prenočujejo gostje; zastonj jim preskrbi ležišča, dejansko pomaga pripravljavnemu odboru, kjer more. Ko bi ne bilo tu nič drugega, nego uljudi nost, hi bilo to lepo in vredno pohvale in zahvale. Lepo že zato, ker nam priča o visoki, resni izomiki češkega naroda, in ker nam kaže, da svobodoljublje in demokracija nista pri njih prazni besedi. Ali se bo jelo pri nas v tem oziru tudi daniti? Ali bo loški župan, ki pozdravlja naše telovadce, našel kaj posnemavcev? Upajmo! Javno življenje pri nas je pač še na tisti stopinji, ki je bilo na nji fantovsko še pred nedavnim časom. Na besedo se je odzval kol in za kolom poleno in kamenje. Takemu postopanju pravimo surovost in ta jc grda ponoči na vasi, grja pa med ljudmi, k; so trgali leta in leta hlače po šolah. Praški mestni odbor daje lep zgled, ki naj bi ga posnemali tudi pri nas. Seveda si mora ravno katoličan šele po težkem boju priboriti ravnopravnost v sedanjem družabnem življenju. Ne prezrimo, da si-jo je priboril že na Češkem; in da je vsled tega še mnogo manj voljan na Slovenskem veljati za Slovenca druge vrste. V torek dopoldne se je razpravljalo kmečko vprašanje. Poročilo izobraženega kmečkega posestnika Šafranka me je zanimalo zlasti za to, ker je zvezo kmečkega stanu z vernostjo prav tako opisal, kakor svej čas pri našem shodu dr. Laginja. Kar mi ostane nepozabno, je to-Ie: Med razpravo stopi na oder srednje starosti kmetic in pravi nekako tole: »Pri nas na Ča-» slavskem smo se kmetje katoliškega prepričanja že precej dobro organizovali v raznih društvih; zato smo si tudi mogli izbrati svojega poslanca v državni zbor, toda v sosednjem Kutnogorskem okraju še spe. Iu to me boli. Če je kdo odtam tukaj, naj se oglasi, da se pogovorimo, kako bi se organizacija pričela tudi tam. Če ne ve drugače, naj piše kar meni. Jaz pridem rad, kamor je treba.« Lepota tega nastopa se izgubi, če bi hotel tu dostavljati kaj besedi. Občudovaje sem uprl svoje oči v prijazno lice tega moža, ki mu je iz vseh mišic na oBrazu, zlasti pa iz svetlih oči sijala nezlomna sila, ki je ž njo pripravljen braniti in širiti svoje prepričanje. O ženski izobrazbi je predavala učiteljica Hoftmanova iz Kojetina na Moravi. Pregledno, marljivo sestavljeno, priča izredne inteligence. Pri nji in pri učiteljici Rozsvpalovi iz Pčlznja mi je pa imponira-lo, da sta tako samozavestno odklanjali svobodomiselne napade. Češke učiteljice imajo več skrajno liberalnih listov in organizacij; to je umljivo in lahko razložlji-vo; zato je pa tem lepši pogum učiteljic našega mišljenja. Shoda se jih je udeleževalo redno nad 40. Pa še nekaj! Skrb za žensko izobrazbo v katoliškem duhu napreduje na Češkem. Nebrojno ljudskih in meščanskih šol, zavodov, več pripravnic. V najnovejšem času so pa šli še dalje: Na kralj. Vinogradih imajo šolske sestre te-le zavode-i češko žensko gimnazijo s pravom javnosti; dvorazreduo dekliško trgovsko šolo, kurs za izobrazbo Industrialnih učiteljic za ljudske in meščanske šole, kurs za izobrazbo vzgojevateljic in za vse te panoge velik prezionat. Gjmnaziastke plačujejo v njem po 40 K mes. V ženskem vprašanju teoreti-ško razpravljati je zelo prijetno; a edino hasnovita je taka teorija, ki iž nje za naš čas in naše razmere vzrastejo prakt. naprave v obrambo verske izobrazbe med ženskami. Od nekdaj že ponavljam to načelo in zato me iskreno veseli napredek v ziati Pragi, kjer se šolske sestre tudi ženske gimnazije ne boje. Češko narodno gledišče je za časa katoliškega shoda prirejalo same umetniške d' vršene, v nravtiem uziru lepe predstave. Češki narod smatra to gledišče za važen kulturni zavod .ki je ponosen nanj; tudi glediško vodstvo se ravna po tem I ako :-i je mogoče razložiti, da prire.li gledišče slavnostno predstavo v čast udeležencem katoliškega shoda, ki se je udeleže škofje s kardinalom na čelu. Stara resnica se mi je oživila v duši, ki sem jo že v naj-raznovrstnejših oblikah razglašal, ki je pa tako plastiško nisem nikoli še videl pred seboj, nego ob ti priliki: Edino uspešno apologetiško delovanje, ki ne more ostati brez sadov, je organizavano delovanje katoličanov v vseh kulturnih panogah, pred vsem tudi v umetnosti. Češki škofje v gle- dišču! Politika in socialno gospodarsko delo eh bien! Študij, napredek v znan-stvu pod sivo zastavo teorije — potrebno! A nc pozabi, moriture Delli, na umetniško izobrazbo in prakso v vseh vrstah, ki se v njih v čutni obliki predstavlja lepota. Fini okus, ki se mu je poznalo, da je izšolan v tradicijah domače češke umetnosti, je mehko prijazno odseval z vseh dekoracij v zborovalnih prostorih. Tudi Če-hi, ki prihajajo h katoliškim shodom, kažejo živo, da so deca umetniško visoko nadarjenega naroda. — Ploska se pri takih shodih rado; to je umljivo samo po sebi. Tudi to ni nič posebnega, da je shod slovenske goste odlikoval in jih prisilil, da so se pokazali v javnosti. Kdor je navdušenja in ploska že vajen, ga to ne vznemirja. A individualna oblika, ki si je ž njo srčna toplota poiskala ob koncu shoda zunanjega izraza, mi je ostala globoko v spominu. Resno pobožni koral v čast sv. Vac-lavu, star kot spomini češkega naroda, je zaoril ob sklepu v dvorani. In za njim med tem, ko se je našteta množica rinila proti vratom: Kde domov muj, Hej Slovane, Morava ... Vse je pelo. Slovencem so pa za-krožili našo; Mnoga leta srečni bili... ___________Dr. K. IU.češtaf batoliškl shotl u Prasf. (Dalje.) III. dan. Praga, 2. sept. Ob 8. uri zjutraj so se zopet začela predavanja v dvoranah na Zofijskem otoku. Safranek (kmet) je obravnaval o »agrarnem vprašanju«. — Ob istem času se je vršilo v mali dvorani zborovanje katoliških urednikov in se je sklenilo, da se uredniki v imenu češkega Pijevega društva pridruže »društvu katoliških žur-nalistov v Avstriji« ter ustanove korespon-denčni urad. Sklenilo se je tudi ustanoviti veliko provinčnih listov. — »O katoličan-stvu in izobrazbi žena« je govorila gospodična učiteljica Marija Hoffmann. Povdar-jala je zlasti potrebo, da se ženska ravno-tako kot moški izobrazi, da mu je ravno-pravna tudi po duhu. — »O krščanski šoli« je govoril profesor Emil Zak. Najvišja naloga šole je vzgojiti značaje. Mogoče io to le na krščanskem temelju. Katoliške otroke morajo vzgajati resnično katoliški LISTEK. Suen Hedlnouo odkritja u Tbetul. V Harpnerjevem »Monthly Magazi-nii«, v avgustovem zvezku, je izšlo prvo poročilo o najnovejšem velikem potovanju Sven Hedinovem po Tibetu. Dolgo časa že ni bilo nikakega poročila o tem neustrašenem raziskovalcu Srednje Azije in bilo so je že resno bati, da je morda ponesrečil. To najnovejše poročilo poroča o celi vrsti velevažnih novih zemljepisnih določb in odkritij, katere so se posrečile v dosedaj popolnoma neznanih ozemljih tajinstvene-ga Tibeta, od katerega naravne krasote jo poročevalec naravnost očaran. Prvo poročilo opisuje potovanje od Šigatze do jezera Manasarobar, »svetega jezera« v zapadnem Tibetu. Najpomembnejše odkritje na tem potu jc bila ustanovitev, da leži vzporedno s himalajskim pogorjem ogromno gorovje in da se razteza skozi južni Tibet, dokler ne preide v pogorje »Nyen-čen-tang-la«, katero se severno od Lliasse razteza proti severovzhodu. Tu, kjer je zemljepisna veda dosedaj naslučevala samo nizka pogorja — velika jezera v srednjem Tibetu se smatrajo za vrelce severnih pritokov reko Brahmaputra — se vzdiguje eno izmeti največjih pogorij sveta, ki se more srlede na visokost in veličastnost primerjati edino le s Himalajo, in o tem gorovju ni bilo dosedaj na nobenem zemljevidu niti črtice. Skupino Nyen-čen-tang-la južno od jezera Tengri-Nor je prekoračilo že več raziskovalcev, med njimi tudi Littledale. Da pa ima ta skupina še tako daleč svoje podaljške v zapadnosevernozapadni smeri, skoraj 1200 angleških milj, to je dognal Sven Hedin. Gotovo je, da se ta skupina razteza tudi proti vzhodu in doseže skupna dolgosti okrog 2000 milj. Povprečna višina prehodov presega ono v himalajskem pogorju za več sto metrov, dasiravno se najvišji vrhunci ne morejo meriti s himalajskimi. Najvišji snežniki so v severnem in južnem delu, ostale skupine so primeroma veliko nižje. Tibetanci nimajo za celo pogorje skupnega imena, temveč za vsak del posebno. Sven Hedin predlaga, da bi se za novoodkrito gorovje uvedlo ime dosedaj odkrite skupine Nyen-čen-tang-la. Dvakrat je šel preko tega gorovja; prvič, ko je odpotoval od Šigatze vzlic težavam, ki so mu jih delali tibetanski iti kitajski oblastniki, da dospe do svetega jezera severno od Targus-Gangri, do jezera Dan-grajumčo. Toda trdo pred jezersko obalo so ga ustavili oboroženi sluge okrožnega uradnika in ga prisilili, da se vrne s svojim spremstvom. Ko sc je vračal, je odkril južno od svetega jezera eno največjih notranjih vodoi vij tibetanskih, jezero Šuru-Tso. Zaposlen ed ino le s študijami in kartografičnimi posnetki je prekoračil vdrugič gorovjo Nyen-čen-tang-la, in ekspedicija se je ustavila v Tradum. Tu je naletel Sven Hedin. ki se je v Šigatzo le po svoji žilavi vztrajnosti ubranil napovedanega izgonstva iz< Tibeta, na prijaznejšega uradnika, ki mu je olajšal nadaljevanje potovanja. Sklenil se je obrniti proti jugu, da doseže razvodje severne Himalaje med tibetansko gorsko planoto in nižavami, in prodrl je do Nepala. Ker je pa moral računati s tem, da bi mu bila vrnitev v Tibet onemogočena, ako bi prodrl predaleč proti jugu, se je vrnil, potujoč vedno po prepovedanih potih, in jc nadaljeval s kartografičnimi posnetki severnih razrastkov Himalaje. Od nekdaj jc veljala reka Mayum-tju, ki prihaja iz Maryum-la na najskrajnejšem zapadli, za izvir rejke Brahmaputra. Sven Hedin je vedno dvomil o tem, da bi tak mogočen veletok imel svoj izvir v nizkem razoru podolgaste doline. S pomočjo čolna je izmeril vse reke, ki tvorijo Brahmapu-tro, in sledil največjo izmed njih do kraja, kjer prihaja iz topečega se snega in ledu himalajskega ledenika Kubi-gangri. Odtod teče doli v Kubi-tsangpo, to se prav,i Brali-mautro, kakor se reka imenuje v dolnjem teku. Nato se je obrnil Sven Hedin zopet proti severu; odpustil jc pri Tošenu večji del svoje karavane ter nadaljeval le s štirimi konji in dvema mezgoma v spremstvu malega števila spremljevalcev svoje potovanje do najslovitejšcga vseh jezer, do svetega jezera Manasazoba. To jezero je cilj neštetim trumam hinduskih romarjev in je od časov Vede Hiridujcm in vernikom lamajskim domovina bogov in največje svetišče. Ze v Indiji je dobil Sven Hedin pisma od Hindujcv s prošnjo, da naj zariše jezero in sveto goro Kailas, in obljubilo se mu je, da se ga bodo za vsa po-jašnjenja spominjali v molitvah in prosili bogove za blagoslov njemu. Kopelj v svetem jezeru utrdi Hinduja proti moči greha, in romanje k jezeru in bližnjemu gorovju oprosti Tibetanca muk v vicah ter mu po smrti zagotovi sedež ob božjih nogah in jed »tsamto« iz zlatih skled. Prvič jc sedaj Evropejec stopil na ta sveta tla. Šc v neposredni bližini zapanega *uitoka Brahma-putre je našel Sven Hedin izvirke majhna reke, Tange-Tsangpo. Ta mala rečica je največji pritok jezera Manasarobar. V času, ko se je mudil Sven Hedin ol? jezeru, jc privajala ta rečica jezeru enajst kubičnih metrov vode v sekundi. Njena izvirka, dva kristalno čista studenčka, sta tudi »sveta« in okoli njiju je vse polno vsakovrstnih relikvij, zastav, rogov in svetih napisov. Rečica jc takoj pobudila Sven Hcdinovo pozornost; slutil je, da je ob izviru reke Sudlej. Nadaljna preiskovanja učitelji; ako se pa država ne drži tega načela, morajo katoličani vstanavljati lastno šole, liceje in gimnazije. — Popoldne ob 3. uri je dr. Reyl predaval o tisku. V svoji resoluciji je označil dober katoliški tisk za neobhodni pogoj edinstveni organizaciji čeških katoličanov, ki je tako nujno potrebna in jo češki katoličani še pogrešajo. Naji svetejša dolžnost vsakega zavednega katoličana je, da liberalnega in brezbarvnega tiska ne podpira, ampak pristopi češkemu »Pijevemu društvu«. Časnikarji pa naj se med seboj organizirajo v lastno stanovsko korist in zato, da vzgoje naraščaj. — Kaplan Beranek je nato obravnaval o »krščanski ljubezni«. Posebno je priporočal društva za mladinsko varstvo, osnovo posebnega karitativnega mesečnika, dobre knjižnice in železniškopostajno misijo v varstvo služkinj. Obenem so zborovali člani »Apostolata sv.. Cirila in Metoda « iu sklenili naprositi kraljevo mesto Prago, da prepusti apostolatu cerkev sv. Martina, da se bodo ondi vršile propovedi v vseh slovanskih jezikih. — Na velikem banketu na Zotijskern otoku je predsednik kongresa, dr. Hruban napil cesarju in papežu, grof Schonborn predsedniku Hrubanu, šolski svetnik Korar slovanskim gostom, dr. Krek slogi, kanonik Vanecek tisku, Saba-ta ženam, zastopnik ameriških čeških katoličanov Kodi požrtvovalnosti katoličanov itd. III. slavnostno zborovanje. Ob 7. uri zvečer se je vršilo 3. slavnostno zborovanje. Udeležitev je bila velikanska. Predavanja so bila sledeča: Cerkev in znanost (dr. Tumpach) — Cerkev in država (Myslivec) — Ut sint omnes unum (dr. Horsky). Zlasti slednje predavanje je občinstvo navdušilo in vnelo za ideal edinosti. Konečno je govoril še kardinal Skrbensky in podelil vsem apostolski blagoslov. Udeleženci so zapeli na to cesarsko in papeževo himno in se razšli, —i Jutri se vrši ogledovanje Prage in razstave. Slovenci na IV. češko-slovanskein kato-. liškem shodu. Na shodu so bili tudi zastopani Slovenci po državnem poslancu dr. Kreku in dr. Brecelju iz Gorice. Dr. Krek je nastopil v odseku, kjer je obravnaval o kmečkem vprašanju in na 111. slavnostnem zborovanju po govoru dr. Morskega (»Aby všichni jedno bvli«). Pozdravil je brate Cehe, spo-minjaječ se markantne osebe Žižkove, ki je, dasi slep, svojčas dal si privest meni-« ha in mu iz glave izbil možgane. Slično iz-kušajo dandanašnji sovražniki vere s kladivom gluposti izbtii z glave ljudem pamet. Naš boj ne zahteva meča, ampak srčnosti. Cehi so toplega srca, silne moči, kakor noben drug narod avstrijski. Mi Jugoslovani ne občudujemo samo vaše kulture in bogatstva vaše zemlje, ampak --kar jc glavno — se bomo ogreli ob poletu vaših idealov in z njimi okrepljeni vrnili se domov. Bili smo nekoč že združeni. Ako ne bi bili takrat sprejeli krščanstva, bi bili morda danes robovi. Naj bi zdaj Praga bila skupna trdnjava naših narodnih in verskih idealov. Katoliški shodi, kakor je pričujoči, dokazujejo, kako se vedno bolj temu bližamo. Občinstvu je dr. Kreku priredilo viharno ovacijo. Na banketu je predsednik dr. Hruban prisrčno pozdravil navzoče Slovence in nazdravil slovenskemu narodu. Odgovorila sta mu dr. Brecelj in dr. Krek. Prvi je pozdravil bratski narod v imenu goriške S. K. S. Z. ter govoril o meglenem panslavizmu, ki si ga izmišljajo liberalci, in o zdravi, trezni podlag vseslovanski vzajemnosti. Dr Krek je odzdravil češki s tolikim humorjem, da skoro ni bilo konca odobravanja in navdušenja. XXX Vesela čustva prešinjajo vsakega katoliškega Slovana, ko vidi, kako se katoliška zavest tako sijajno manifestira v deželi, ki so jo socialni demokratje in svobodomiseln Masarykove šole smatrali za svojo izključno domeno, ker katoličani niso bili dozdaj še krepko in enotno organizirani. Katoliški shod je pokazal, koliko silne moči počiva v katoliškem ljudstvu. Posebno mi Slovenci z največjim interesom zasledujemo ta razvoj, saj so zveze med našim krščansko - demokratiškim gi-t banjem in češkim katoliškim od nekdaj tesne. Razmere » Trstu. — Dr. Rybdf odložil mandat. (Dopis iz Trsta). „Edinost" je na vse pretege tajila liberalizem v Trstu. Povsod se je hujskalo, izzivalo, a Edinost je vsa poročila lepo po svoje prikrojila ter mislila, da bode tudi ljudstvo molčalo, a krščanski čut našega ljudstva je bil pregloboko žaljen, da ne bi reagiral. Shoda N. D. O. pretečeno nedeljo v Ricmanjih in BorŠtu sta bila prava liberalna shoda, kjer se je udrihalo po S. L. S. in so se čuli udarci tudi po duhovščini. Kaj pa ima N. D. O. opraviti v krajih, kjer ni delavcev? ln oni mislijo, da se bo to utak-nilo mirno v žep. Edinost si je hotela z N. D. O. pridobiti onega, ki bi hodil za njo po kostanj v žerjavico, toda razočaranje je že tu. N. D. O. je že očitno nastopila proti Edinosti; ona hoče sama voditi tudi politiko in zahteva, da se očitno stopi na liberalno stran. Edinost se tega boji, ker nekoliko bolje pozna razmere v okolici ter se boji boja, v katerem mora propasti. Tudi poslanec dr. Rybar je to spoznal, in kaj je hotel storiti ta neomajano trdni gospod: odložil je mandat. Ker ga je sobotni „Slo-venski Narod" v dopisu skovanem v N. D. O. nekoliko prijel, porabil je to priliko, da je brzojavno položil svoj mandat. Politično društvo, posebno dr. Gregorin skuša doseči po geslu „mitgefangen, mitgehangen", da odstop umakne. — Kdot gleda sedaj te dolge obraze okrog Edinosti, mora se iz srca smejati: kaj vse niso „predvidjali", a tako žalostnega konca svoje politike pa niso niti slutili. Splošna stavku krsniskesa poplr-neja delsuste Delavstvo kranjskih papirnic Leykamove družbe tako na Goričanah, v Medvodah in naVrdu, kakor tudi v obeh vevških papirnicah stavka še vedno tako navdušeno naprej, kakor je pričelo stavkati. Vse spletke ne omajajo zvestobe prisegi, ki so si jo dali delavci in delavke ob pričetku boja. Ni nam mogoče več izhajati. Rajši umremo, kakor pa da se udarno! Ta glas doni v stav-kujočih delavskih vrstah tako na Sorškem polju, kakor tudi na sosednem Ljubljanskem. Naj bi bili tisti, ki so pisali v „Slovenski Narod", da »Slovenec" laže, češ da zaslužijo delavke le po 70 h na dan, navzoči na shodu štrajkujočega vevškega delavstva v sredo, pa bi bili čuli in videli sami tiste delavke, ki zaslužijo po 70 in 90 h na dan, kakor jih je videl in čul na shodu navzoči gospod vladni zastopnik. Stavkujoče delavstvo strogo straži tvornice ponoči in podnevi. Navlekli so pa zelo veliko orožnikov v Vevče in Medvode, ki stražijo tvornice, da jih kdo ne odnese. Vsa čast orožništvu sicer, mi smo pa le radovedni, kdo jih bo plačal. Ali plača orož-ništvo tvornica? Ima li toliko denarja, da ga vun meče zanje ? Bo li plačala orožništvo država, oziroma davkoplačevalci? Nas to zelo zanima, ker končno orožniki le niso za to tu, da popolnoma po nepotrebnem stražijo tvornice Lleykamove družbe. Popolnoma nepotrebno je malo obsedno stanje, kakor je tudi popolnoma nepotrebno, da so n. pr. šli orožniki sami na dom Pri-moževega Mihe v Medvodah in mu rekli, naj gre delat, češ, da ga bodo že varovali, da se mu ničesar ne stori. Orožništvo se mora obnašati strogo objektivno, to zahtevamo. Ce pa išče orožništvo delavce po hišah in jih nagovarja, naj delajo, se to vidi tako, kakor da bi držali s tvornico. Orožniki so plačani iz davkov za to, da vzdržujejo red, ne pa, da iščejo delavce po hišah in jih nagovarjajo, da naj kaze stavko. V Goričanih so prijeli orožniki ponoči nekega nemega delavca in zakaj ? Zato ker je zavalil iz šale po cesti jabolko. Delavstvo se pa norčuje, da zato, ker je motil nemi delavec nočni mir. Skoraj bi pa ne verjeli, če bi nam tega ne bilo pripovedovalo nebroj prič, kar zdaj navajamo. Delavstvo je stalo pred goričan-sko tvornico na cesti. Pripelje se neki voz in neki orožniški stražmojšter zakliče vozniku: „Le poženi, pa povozi jih " Delavca Zavašnika so prijeli pred go-ričansko tvornico orožniki iz gruče delavcev. Neki delavcev je bil nekoliko glasen, Zavašnik mu pravi: ,.Ne bodi tako ferbe-jen! Za to, ker je miril, so ga pa prijeli orožniki, ga zaprli, ne da bi ga aretirali, v tvorniško klet, orožnik Debelak ga je celo trikrat sunil v hrbet in ga vlekel za nos, dasi je bil Zavašnik popolnoma miren. Sploh pazijo orožniki zelo na delavsko zaupni-štvo. Vtikajo se v stvari, ki jih prav nič ne brigajo, in se nasproti delavstvu zaničljivo izjavljajo o govornikih, ki prihajajo na delavske shode. Če se delavstvo pogovarja med seboj, jim r.i prav. se vtikajo vmes in dražijo ljudi. Zahtevamo, da orožništvo postopa strogo po postavi. Skrbeli pa bomo tudi, da poročamo še naprej, kako se bodo orožniki obnašali. Osobito zanima orožnike na Sorškem polju, kdaj da imajo delavci shode. Pričakujemo od politiške oblasti, da primerno pouči orožnike, kako naj postopajo nasproti delavstvu, ki plačuje ravno tako davke, kakor tvornica, ki mora plačevati krvne in druge davke. Stavkujoče delavstvo je še vedno navdušeno, pa še bolj, kakor je bilo, ko se je stavka pričela. Tako delavstvo zasluži, da ima boljše razmere, kakor jih je imelo pred stavko. Res, zdi se nam čudno, da „Leykamove družbe" ne sreča že pamet in se ne prične pogajati s stavkujočim delavstvom. V Grat-vajnu plačuje delavstvo veliko bolje, kakor pri nas. Družba ima zdaj ogromno škodo po stavki. Sava, Sora in Ljubljanica, ki gonijo „Leykamove" papirnice, so zelo narasle. Tisočake nosijo naše reke seboj. Večjo škodo, kakor jo ima stavkujoče delavstvo, ima družba od stavke. Čudno se nam zdi, da se je „Slov, Narod" tako zavzel za družbo, ki je judovska in od katere imajo pred vsem ju- dovski akcionarji dobiček. Saj je „Slov. Narod" že tolikokrat zabavljal čez judovski kapital, zakaj zdaj piše v smislu judovske družbe, ko stavka slovensko delavstvo, da si izbojuje boljšo bodočnost in tako neposredno ojači slovensko gospodarsko moč. Položaj stavke je: delavstvo složno in edino stavka naprej! Idrijske novice. i Novost. Pri pogrebu krčmarja Strausa smo videli neko posebnost. Pokojni je bil podporni član požarne brambe v Spodnji Idriji in ognjegasec v Idriji. Obe društvi ste mu na zadnji poti skazali svojo čast, a ona v Sp. Idriji še na poseben način. Tam imajo za podporne ude tudi ženske, ki jim ne zadostuje le z denarnimi prispevki podpirati društvo, marveč čutijo v sebi poklic tudi nastopiti pri očitni paradi z uniform, moškimi člani. Tako so nastopile pri imenovanem pogrebu in to je bila za nas novost. Sprevod je pričela ravno požarna bramba iz Sp. Idrije v uniformah in takoj za njimi so korakale članice, potem šele ognjegasci našega mesta in godba. Nastopili so pri hiši pokojnega v dve vrsti, poveljnik zaukaže polukrog na desno, in z moškimi člani se ob enem vred zasučejo tudi čla članice kakih 30 po številu Nekako vojaško napravljenim ognjegascem lepo pristoji, ko se vsi na en mah obrnejo, ali ko isto posnemajo ženske in jim se krila opletajo, vzbudi tudi resnemu človeku smehljaj tudi pri tako resnem opravilu, kakor je pogreb. Pogumno so v vrsti korakale tudi iz pokopališča nazaj, ko je godba igrala vesele koračnice in si gotovo mislile, kako jih občudujejo Idrijčani, češ, kakšen napredek se kaže v naši sosed-ščini. No, mi jim nočemo kaliti veselja s tem, da bi navedli opazke naših meščanov, pa naj bodo te ali one politične stranke. i Začetek šol. Dne 1. septembra je pričela naša c. kr. čipkarska šola s sv. mašo ob 8. uri novo šolsko leto. Ker pa prostore še popravljajo, se je dva dni le vpisovalo in razredilo učenke v tri letnike. Ko zidarji končajo svoje delo, se pa takoj pričenja redni pouk. i Isti dan je začela tudi logarska šola svoj pouk. Ob 9. uri je prišlo 7 učencev s svojimi učitelji k sv. maši v župno cerkev, potem se pa podali v svoj internat, da v 11 mesecih v teoretičnem in -praktičnem pouku skončajo svoj tečaj ter so sposobni za logarje, bodisi v cesarski ali privatni službi. Opažamo pri tej šoli, da se v zadnjem času čedalje več domačinov Slovencev oglaša, prej so bili večinoma Nemci, med njimi redko kak Slovenec, Čeh ali Italijan. i Zdravstveno stanje je v Idriji precej ugodno. Ta teden pa so se pojavili 3 slučaji tifusa. Pred 10 leti se je bila ta bolezen zelo razpasla in tirjala marsikatero žrtev. Pričakujemo, da se letos ne razširi, saj imamo obilno dobre vode povsod napeljane. i Kamenje meče na večer nekdo čez strehe na ulico. Precej strahu je s tem napravil v dotični ulici ljudem, ki se skoraj ne upajo na prosto iz strahu, da bi jih debel kamen ne zadel. Preiskovali so na daleč po okolici, da bi prišli na sled onemu, ki si s tem sebi veselje, a bližnjim strah napravlja. Policaja, žandarji in drugi možki so bili na nogah, a dobiti ga do sedaj še niso mogli. Zapazilo se pa je, da je prenehalo, ko je neka oseba ostavila mesto za nekaj dni, a ko se je vrnila, se je zopet pričelo. Svarimo onega, naj odneha, ker drugače bi se mu slaba godila, ako ga zasačijo. so potrdila to slutnjo. Tage-Tsangpo se izliva v jezero Manasarobar, po podzemnem odtoku oddaja to jezero vodo jezeru Ra-kas-tal, iz katerega je izhajal Sudlej. Raziskovanje izsušene struge je dokazalo, da si je voda našla pot pod zemljo. Kjer je struga nižja od jezerske površine, prihaja voda na dan in tvori reko Sudlej, ka-i tere izvir je potemtakem rečica Tage-Tsangpo. Sveto jezero opisuje Sven Hei din kot najlepše naravno čudo, katero jo kedaj videl. Cel mesec je ostal ob jezeru* V tihi noči, ko vzide mesec, vesla vun na srebrno gladino; vsenaokrog štrli, liki fantastični duhovi, zavito v rdečezlat somrak, veličastno gorovje, ki obdaia varujoč in braneč vodno plan. Potem zopet završi vihar nacl gladino, ogromno valovje se dvigne in jeza narave vzkipi do veličine in sile, kakoršne Sven Hedin še ni opazoval na notranjih vodah. Temnozeleno valovje raste in pada, nad njim plovejo modrosivi. raztrgani oblaki; v ozadju pa se dviga strmi, veličastni snežnik Gurla-Mandhata. kopajoč se v zlatem solncu. Nekdaj je zalotil Sven Hcdina vihar.. Zaman je bila vsa njegova in njegovih dveh spremljevalcev borba proti sili narave. Valovi jih mečejo semtertja. vsak upor je zaman. Končno ji vrže valovje ob vznožju svetišča Gostil na suho, kjer so se zategnjeni pojoči glasovi lamajskega duhovnika, ki je klical k večerni molitvi, združevali s šumenjem va- lovja. Sprejeli so jih gostoljubno. »Kako čarobno je to jezero. Nimam besedi, da bi jc opisal ne pozabim ga do svoje smrti, in sedaj živi v moji duši kot legenda, spev, pesem ... « Pismo Boltatuja Pepeta. ■rmkm- m- . • -s, /■ ' . : i; t?? v*. ■ ; r " ^ '" .f: > f - m 1 1 ■••■:?';■; atfStCfKSi :§ Ig- V.- "■: Gespud redehter! Dondons je pa res hedu na svet za žiut. BI ke se člouk martra, slabi je in jast b že zdauni u uda skoču, če b se na bavu de b iitonu. Ampak nam, kar nas je gu-staču,žeše gre tku za ena sila: ta prau srumaki na tem svete sa prou za prou hišn pusestnki. Te Idje se morja pa res usakmo smilt in še kamen b • -v* .- •• • v ,•/IV" 'U' -ir» '-r■ •. -ju*. rJlMsmu-- • .. vj! : V • M' t. Vrz-^ori-. - -iff se nad nim zjoku, če b s kamni ploh znal jokat. . Unkat, ke sa glih fajerlešari pustaulal u Sternalet tiste gauge za tombula špilat, sm šou jest mal tam naukul pušpejonerat, kuku gre kej del naprej. Kar naenkat rn udar na ušesa sm ud deželnga dvorca en tulejne in zdehvajne, de m kar pu kusteh zagumezal. Kua pa u tu spet? Al sa spet iz kasna menažarija pršli u Iblana Idi sku-bet. al kal. sm s inislu in sm stopu bliži. de b vidu iz kašnega uržaha ta tulejne in zdehvajne vn pride. Kar zagledam tam pud tistmo balkonam, ke je biu že vs raz-cefedran zadne cajte, ke sa leberalci na deželnem dvorce kumanderal, zdej je pa neki puflikan, en kp srumašn ublečeneh Idi. ke sa glave skp tišal, kokr kuštruni ub neviht in jukal in tlil, de se je pu celmo Sternalet razlegal. Za božja vola; kua se je pa tle zgudl? A sa kerga ukul prnesl, de je taka larma. al ina »Iblansk Zgun« soja peuska proba. Tle je treba na usaka viža hitr na pumuč; sm s mislit in sm letu ke preke dvorce. Kc prletim du nh, pucukam liitr enga za rukau, ke s jc glih souze brisu, in ga uprašam, kua se je zgudl, de sa tku ža-lastn. »Šleva. a nas na puznaš. Sej vnder videš, de sma hišn pusestnki iblansk! Hu-hu-lui-hu!« je začeu iz nouga tult. »Prsmode; kua pa pol tlela tulte, če ste hišn posestnki, sej še jest na tulm, ke sni gustač!« »Ja, a res prou nč na veš, kašn srumaki de sma iblansk hišn pusestnki, ko Idem kvarterje skori zastojn uddajama in če ker ne plača, mu pa šenkama še tist; mi morma pa use tku krvau plačat: dau-ke, prklade in Buh ve kua use, tku de nas more b t konc. Pa zame je še precej dobr; jest mam sam ena hiša, ampak tamla pu-glej Degengata, kašn revež je on, ke ma eneh petnajst hiš! Le puglej ga, kar ud samga ubupa se pu tleh vala in lase b s rad ud žalast vn ruvau, če b na biu tku na freško ustrižen. Degenga je revež, de se prau! Tu mu je ja za scagat! In kamr se ubrnema iz kašna prošna, de b nam kej šenkal, pousod nas iz lepa obdonkaja. Mi sma pa tku dobrga srca in tku naumn, de gustačem kvarterje šenkujema. Tu ni nti-bene pravice več na svet; tu t puvem! Hm hu-hu-hu !'< Jest du tistga dneva nism vedu, de sa iblansk hišn pusestnki res tak reveži; in čem več hiš ma ker, tem več srumak jc, kokr sm sprevidu in le Buga sm hvalu. de nimam nubetie hiše u Iblan. Iz temu prepričajnam sm ja mahu pu-čas preke dum. Kumi pa pridem ke du Šte-patiskega musta, pa že zagledam en ceu kp Idi pred moja štala, na Kudelum, ke mam bika not u kvarteri. 8« priloga f,Slov«*t»«*a" 204. dn^ 5« septembra 1908. i Drugi ukaz deželnega odbora, da naj se z razširjenjem naše Čitalnice preneha, je imel povoljen uspeh. Za prvega se niso dosti zmenili, češ, saj bomo ukanili gospode v Ljubljani. Le z isto svoto, ki nam je za popravo dovoljena, bomo vsako leto en del prizidali in v malo letih isto dosegli, kar smo nameravali že letos. Tako se bo le za par| let zavleklo in bomo imeli iste dovršeno, kar smo sami hoteli. Sedaj pa, ko se je kazen napovedala, so pa spoznali, da se z deželnim odborom ni norčevati. Zidarji so hoteli le še nekaj malega zazidati, a g. tajnik jim je oblastno ukazal: „Na mojo odgovornost niti žlice mavte več!" Predrzen je ves naš obč. zastop. Ko tičimo do vratu v dolgovih, ko nam vsako leto zmanjkuje denarja za tekoče stroške, ko 1. vsakega mesca tekajo, kje bi dobili nekaj tisočakov, da bi splačali profesorje in druge uslužbence, pa si zmišljajo še zidati brezpotrebno Čitalnico kar za 39.000 kron, dasi imajo do sedaj zadostne prostore in se je dvorana malokrat v letu rabila, in še vselej za le strankarske namene, izvzeti morda le 2 veselici za realce; in še takrat ni bila dvorana napolnjena. Vse je radovedno, kako se bode stvar razviia. Zabavljanja bode gotovo dosti, a le od one strani, ki obč. davkov ne plačujejo in bi samo njim krasni prostori služili v zabavo. Mali hišnik, in teh je ogromna večina, pa čudno gleda, odkod vedno večji davki, in kam se obrnejo. Ta bode gotovo vesel, ako se enkrat od me-rodajne strani napravi konec tako brezmi-selnemu gospodarstvu. Izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Z revolverjem streljal. Posestnika sin Janez Juvan iz Viševka, je delal več let v rudokopih v Ameriki, potem se pa vrnil v svojo domovino. V nedeljo, dne 19. julija t. 1., popival je Juvan v družbi svojih bratov in drugih fantov v Ahčanovi krčmi v Adergasu. Tam se je nahajal znan pretepač Andrej Pogačar in ker je ta nekoč Juvanovega brata Franceta oklofutal in ker je bila množina zavžite pijače živce razvnela, prišlo je med Janezom Juvanom in Pogačarjem do prepira, končno se je pa ta okoli 4. ure popoldne na Juvanovem vozu odpeljal v Sajevičevo krčmo v Velese-vo; tu se je nadaljeval prepir, a do spopada le ni prišlo, ker so vsi navzoči gostilno zapustili. Kasneje je pa prišel Janez Juvan v družbi svojih bratov in nekaj fantov v to gostilno, kamor se je vrnil tudi Pogačar, bil je zelo razjarjen ter je preklinjal, kar je dalo zopet povod k besedičenju. Janez Juvan se je okoli 9. ure domu odpeljal, konje spregel in jih postavil v hlev, med tem ko so drugi se preselili iz krčme v uto, postavljeno poleg gostilne. Cez dobro uro se je Janez peš vrnil; predno je stopil v uto, vprašal je Franceta Petriča in Jakoba Zumra, če se še notri kaj kregajo, na to pa stopil v uto ter z amerikanskim revolverjem trikrat ustrelil na Pogačarja, ki je pri mizi sedel, in ga z vsemi tremi streli zadel: dvakrat v glavo, enkrat v pleča; bil je takoj mrtev. Ko je stari Pogačar o smrti svojega sina zvedel, je rekel: »To sem slutil, da bo imel moj sin Andrej takšen konec, a vedno sem mislil, da se mu bo to v Cerkljah,- ne pa v Velesovem prigo-dilo.« Po storjenem dejanju je storilec pobegnil. Da bi ga orožniki ne prijeli, je šel po skrivnih potih v Ljubljano, potem se odpeljal z brzovlakom v Trst, od koder se je mislil odpeljati v Ameriko. A misel, da bi se potem ne smel nikdar vrnjti v svo- jo domovino, mu je predrugačila sklep. Peljal se je zvečer nazaj v Ljubljano, in so oglasil v Figovčevi gostilni. Ko je pa tu čul govorjenje o uboju v Velesovem, je vstal ter pustil pijačo nedotaknjeno in se poda! k znancu Jožefu Mačku v Krojaških ulicah, kateremu je priznal svoj čin. Izročil mu je 670 K gotovine in revolver, na to se pa sam prijavil v jetnišnici, kjer se ga pa zaradi pozne ure isti dan ni več sprejelo. Obdolženec, kakor tudi vse priče potrdijo, da je bil Juvan takrat zelo pijan, druge priče so pa celo trdile, da je bil do nezavesti pijan, on sam trdi, da je bil od pijače omamljen in da se ne ve ničesar spo-i minjati. Porotniki so prvo vprašanje na uboj potrdili, potrdili so pa tudi dodatno vp-.ašanje, da je izvršil uboj v popolni pijanosti, katere pa ni bil sam kriv. Sodišče je na to takoj izreklo oprostilno sodbo. Občinstvo, ki ga je bilo natlačena dvorana, so je zelo zanimalo za izid obravnave. Zaradi hudodelstva nenravnosti so se vršile včeraj v tajnem zasedanju tri obravnave. Pri prvi in drugi sta bila 17 let stari France Marcelan, delavec na Garčarev-skem vrhu, oziroma Ludovik Brudar, 15 let stari mesarski pomočnik na Glincah zaradi posilne nečistosti oproščena. Nasproti je bil Jakob Berčič, 47 let stari zidar iz Stare Loke, zaradi zlorabe neke 11 let stare deklice obsojen na 14 mesecev težke ječe. Izpred novomeškega porotnega sodišča. Lastno mater ustrelil, brata težko ranil. V ponedeljek se je pred novomeškim sodiščem obravnaval žalosten slučaj. Mlad. poživinjen človek je usmrtil svojo lastno mater. Obdolžen je tega zločina 17 let stari fant Peter Butala iz Sred. Radenc, okraj Črnomelj, kateremu se ne vidi, da bi mu bilo kaj žal, a je izvršil tako grd zločin. Mirno sedi in ravnotako mirno odgovarja sodniku. Kakor razvidno iz obravnavanja, je nečloveški sin z materjo grdo ravnal od časa, ko je odšel njegov oče, mož umorjene, po zaslužku v Ameriko, t. j., pred tremi leti. Kakor ga popisuje županstvo, je obdolženec kljub svoji mladosti znan kot surovež, silovitež itd. V predpreiskavi kot priča zaslišani župni upravitelj gosp. Ja-. nez Hrovat, ga opisuje kot enega najna-darjenejših učencev, kar jih je imel kot katehet in pripisuje zločin preslabi poznejši vzgoji, ker je šel fantov oče, ki je bil jako dober, v Ameriko. Zločin se je zgodil dne 12. junija t. 1. v Sred., Radencah. Usmrte-na mati Katarina Butala je ob 6. uri zjutraj poklicala obdolženca na delo in ker ta ni vstal, mu je očitala, da raje za druge dela. kakor za domače. Sin ji je začel odgovarjati in ko ga je mati sunila s figo v nos, jo zagrabil lesen valjar in ga vrgel materi v hrbet. Takrat priskoči zraven obtožencev brat, Jožef Butala z nožem v roki, s katerim je lupil za zajutrek krompir, in hoč« braniti mater. Tej tudi svetuje, naj se maščuje nad Petrom. Mati gre nato res proti sinu z valjarjem, ta pa skoči s posteljo skozi vežo v drugo sobo in sname tam puško enocevko, nabito s kroglami in sekan-ci. Vrne se s to nazaj, a navzoči Peter Sterbenc urno zapre višata tako, da je ostal sin v veži. Ma itv mnenju, a lastni sin vendar ne bo na njo streljal, odpre vrata. Takrat sproži oddolženec puško in zadeno mater v desno stegno s dvema kroglama iu približno 15 sekanci, brata Jožefa pa, ki je zraven matere stal, pa v levo z eno kroglo in enim sekancem. Mati Katarina Butala se je zvrnila na tla, Jožef pa je imel toliko moči, da se je vlekel do poste- Kua pa spet tu, sm s mislu in sm ja ubrau preke štal, de b še u praumo cajte kašna nasreča udvrnu, če se je zgudila. Ke pridem du štale, pa naenkat zaslišem notr enga je tku smejat in režat, de sm mislu, de u poču ud smeha. Prmejduni, kua pa spet tu? Kdu se pa u moj štal smeja, ke sm vnder samga bika notr zaklenu, ke sm šou ud duma? Hitr ud-rinem Idi narazen, udklenem urata in sto-pm u štala in kar sm tle vidu, m nubeden na u verjeu. Notr je stavu moj bk, pred saba je mou pa ene iblanske cajtenge in se tku smejau, de mu je kar vamp razgaj-nal. Jest pugledam bliži, de b vidu, kua je kej tacga za smejat notr, pa vidm, de je nadrukan tist jamrajne iblanskeh hišneh pusestnku in temu jamrajne se je moj bk tku smejau, de ni za puvedat. Jest, kokr sm nafrigan in se na use furtlnc pastopen, uzamem hitr tiste cajtenge izpred bikuga smrčka, ubrneni en piatelc in mu jli spet nazaj pred smrček pulužiin, tku de je lohka vidu tist brajne. ke je biu not puručil ud »Iblanskega Zgu-na«, kuku je u ta »Narodnmo dome« iz soja veselica na kurist blejskem pugurel-cem sam du frementa pugoru. Mojga bika je na tu prec smeh meniu in ie začeti tku žalastn tult, de sm biu spet vs iz sebe in de s nism vedu več drgač pumagat, kakr de sm letu hitr pu gespuda dohtar Ribnikarja, de je ta tulejne panu, Ja, gespud redehter, take kumendjci sm mou zadne cajte, udkar se nisma vidla. Ta nar leuš pa šele pride. Ke sm brau u nhnem »Sluvence«, kasna menažarija maja u ta reun hiš u iblan, sm se hitr pudau, ket prjatu žvali, pugledat u ta reuna hiša, če maja res tak logar uši in stenic tam dol, de b žvali puskusu iz lepa udpraut in iblanskem srurnakem iz smrtne navarnast pumagat. Kumi pa sto-pm u ta peru cirnr, me pa že pupokaja te žvali in me udneseja nazaj na cesta, ud kodr sem pršou. Jest sm brcu in mahu ukul sebe, kulkr sm mogu, pa kua zaleže en člouk, če je prou tak hrust, kokr sm jest, preke tak mas teh žvali, prou nč; tu b blu kumi, de b pršli kananeri iz kanonem. pa še na vem, če b jli ugnal. Jest mislem, de je še ta nar bulš, če use tku pr gmalt pesteja; iblansk reveži, tist ke rotuš zajne skrbi, sa tku usega vajen, kermo pa nj ušeč tu, nej gre pa vn in prepesti žvalem tista bajta, sej žvali sa tud usmilejna uredne; scer pa tku pranja, dc uja te žvali obriiital, de uja znale pr leberalneh slatt-nasteh lampjone nost. Boltatu Pepe iz Ktideluga. lje, na katero se je vlegel. Zločinec je po storjenem činu zbežal v gozd, kjer so ga šele drugi dan orožniki izsledili inareto-vali. Niti solze ni potočil nečloveški sin, ko so ga gnali domov in je zagledal mater na mrtvaškem odru, ki je zdihnila prejšnji dan ob 11. uri zvečer. Rekel je, da je hotel zadeti brata v noge in da mu ni nič žal, da je brata obstrelil. Tako se tudi zagovarja, da ni hotel zaeti matere. Priče so bile zaslišane tri, namreč Jožef, 5 let star, brat obdolženca, katerega je Peter obstrelil. Ležal je dolgo časa v bolnici, kjer so mu potegnili krogljo iz noge. Zadobil je težko telesno poškodbo. Druga priča, Peter Sterbenc, izpove, kakor že omenjeno in še, da ko je naznanil obdolžencu, da je mati umrla vsled strela, da je le-ta zažvižgal ter da mu ni bilo videti, da mu je žal. Priča Janez Panjan, sosed, pove, da je bilo razmerje med sinom in materjo zelo slabo, da sta se vedno kregala in s figo pod nos dregala. Peter Butala je še obdolžen več zločin-stev, namreč da je v jeseni leta 1907 mater tako z motiko udaril, da je bila ta čez tri tedne bolna, da je 26. maja 1. 1. v Radencah metal na Petra Ribiča star. in mlaj., ko sta se prepeljevala na malem čolničku čez Kulpo, kamenje in je zadnji padel v vodo in skoraj utonil. Obtožen je še radi lovi ske tatvine in seveda, ker je na brata vstrelil. Porotniki so vprašanje, če je ob-, dolženec v sovražnem namenu streljal na mater in jo tako poškodoval, da je vsled tega umrla vsled izkrvavenja, z 9 glasovi da it: 3 ne potrdili, kakor tudi pet drugih vprašanj. Sodni dvor (prvomestnik predsednik gosp. dr. Kavčič) je prisodil obdolžencu 10 let težke ječe, poostrene vsake tri mesece s trdim ležiščem. Kazen je Butala sprejel in takoj nastopil. Obtožbo je zastopal drž. pravd, substitut dr. Oto-i kar pl. Hočevar, zagovarjal ga je dr. Slane. Bratranca zaklal. 22. junija t. I. se je vršila v Brusnicah pri Novem mestu birma. Kakor že navada ozir. razvada pri ta-> kih prilikah, gre ljudstvo po končanem cerkv. opravilu v krčmo. Tako je šel tudi Jožef Boltes, 29 let star oženjen posestnik, o mraku v gostilno Franceta Kresa v Ga-berji. Ne da bi se kaj kregal ali tepel, jo stal pred hišo, ko pride njegov bratranec. Fr. Rajk iz Gaberja, današnji obdolženec, in mu porine dolg nož v levo stegno, da je dne 26. junija v bolnišnici vsled izkrvav-Uenja umrl. Obdolženec se zagovarja, da ni mislil bratranca, ampak nekoga drug<£ ga, ki ga je baje prej davil. Ta zelo slab zagovor pa priče popolnoma ovržejo. Pri-, sodili so mu tri leta težke ječe. (Zagovor-, nik dr. Schegula, drž. pravdnik dr. Ro-gina.) Širile, naročajte »Slovenca"! Cerkveni letopis. + Jubilejni shod vseh dekliških Marijinih družb kamniškega dekanata bode pri Mariji Pomočnici na Homcu dne 14. septembra. Vspored: zjutraj ob pol 9. uri se zbero posamezne družbe pod Homcem sredi vasi in sicer ob ugodnem vremenu z zastavami, nato se uvrsti skupna procesija po štiri in štiri v goro ob glasni molitvi sv. rožnega venca. Po kratkem pozdravu v cerkvi bo slavnostna pridiga, potem slovesna sv. maša, slede pete lav-retanske litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Vmes po želji sv. obhajilo, na zadnje, če mogoče, še ena tiha sv. maša. (Če bo čas, združi se s tem shodom tudi konferenca sodal. ss. C. J.) Opasen položaj u Bosni. Z a g r e b , 4. septembra. Baron Burian zdaj roma po Bosni, to se pravi, zasliševal bo različne upravne organe in strankine voditelje ter duhovščino o položaju v deželi. Morda se potem definitivno odloči, da podeli Bosni »ustavo« v obliki več ali manj avtonomnih okrajnih zastopov. Med tem pa so se Srbi, ki so dozdaj med seboj bili needini, združili. Fuzionirali sta se namreč mostarska skupina, koje glasilo je »Narod« in sarajevska, katero zastopa »Srpska Rfječ«. Za voditelja organizacije je od glavnega odbora imenovan Oliso Jeftanovič. Ta srbski odbor je v zvezi z mohamedatisko opozicijo, kateri stojita na čelu Alibeg Firdus in Šerif Ar-navtovič. Srbska opozicija je sklenila sklicati še pred sklicanjem avstrijskih delegacij srbsko narodno skupščino za Bosno, podobno oni, ki jc zborovala 9. iu 1,3. novembra I. 1. ! v Saiajevu. Torej parlament brez vlade! Člani se izvolijo potom srbskega odbora iz vseh okrajev. Lani jih je bilo 72. Baron Burian vsega tega seveda ni videl. Lanska »skupščina« je sklenila, da se ima usranoviti »bosansko-hercegovsko cesar-, stvo« kot »del turškega cesarstva«. To cesarstvo imej parlament na podlagi splošne enake volivne pravice. Zdaj se namerava isto. Srbsko skupščino za Bosno hočejo sklicati že ta mesec. Kaj poreče baron Burian? Položaj je skrajno opasen. Vkljub lojalnim zatrditvam mladoturkov je gotovo, da bo novi turški parlament zahteval od Avstrije Bosno nazaj. Bosanski Hrvatje svetujejo avstrijski vladi, naj Bosno takoj anektira. Srbi pa povdarjajo, da naj se Bosni da parlament, vprašanje o aneksiji pa da jie spada v bosansko reformno vprašanje. Njih cilj je seveda potom radikalnega, po veliki večini srbskega parlamenta aneksijo Bosne od strani Avstrije preprečiti, kolikor se bo le dalo. Vse je zdaj radovedno, kaj bo napravil gospod Burian in do kam sega njegova državniška modrost. T1TTONI IN AEHRENTHAL. V Solnogradu sta se sestala Tittoni in Aehrenthal. »N. Fr. Pr.« piše, da sta so ministra pred vsem posvetovala o dogodkih v Turčiji. Italija in Avstrija želita močno Turčijo. Italijanska vlada je prepričana, da se mora spoštovati berolinska pogodba. Velikosrbske spletke italijanska vlada naj-odločnejše obsoja. Uradni brzojav objavlja, da se je po sestanku Tittonija in Aeh-renthala zopet pokazalo, da zvezni državi nastopata skupno. Razgovorila sta se ci splošnem evropskem položaju in o turških zadevah. Glede na turške dogodke sta bili že pred sestankom obe državi enakih misli iu zavzemata z ostalimi kabineti stališče, da se dobrohotno postopa z novim vladnim režimom v Turčiji, ker upajo, da se Turčija okrepi in deluje po mirovnih načelih. Odločno se pa zanikavajo poročila, da sta iskala državnika pot, kako bi italijanski kralj čestital našemu cesarju ob vladarskem jubileju. Vprašanje je namreč ža rešeno, ker je italijanski kralj čestital našemu vladarju pismeno že 7. majnika. Kupujte vžigalice ,Slovenske krščanske socialne zveze' z napisom: J korist obmejnim Slovencem". Zahtevajte jih povsodi! Velika oblika teh vžigalic, ki se rabijo navadno v domačem gospodarstvu, ima takole zunanjost: SPU ' '■ -"ič1 AJ*BI W jBp^gSpEfT^i Mala (žepna) oblika teh vžigalic pa je na eni strani taka: Dve roki oklepati slovensko trobojnico. Na vsaki strani pa je lipov cvet. Druga stran pa je taka: Slovenci, kuouite vžigalice le v ikatljicoh, hi imajo loko zunanjost! Kako, Kdaj ln zakal. Približuje sc čas, ko bo treba izvesti pomožno akcijo zaradi pomanjkanja krme. Tu bo treba veliko previdnosti, da se stvar ugodno reši in sicer ugodno za kmeta in vlado. Zato si usojamo našo deželno vlado še enkrat vljudno opozarjati, naj se pri tem važnem svojem poslu ozira na troje dejstev: Kedo je to dosegel, kaj je dosegel in za koga se je to doseglo. Vlada naj se pri tem težavnem svojem poslovanju ozira na to, da so poslanci S. L. S. dosegli to pomoč in sicer za naše živinorejce. Poslanci S. L. S. so z velikim uspehom izvedli to delo in ue bodo preje mirovali, da dosežejo še nadaljnih sredstev za odpo-moč proti suši in drugim nezgodam, ki so letos zadele našega kmeta v toliki meri, da on ne more preboleti te preobčutljive rane brez pomoči od strani države. Moč, temelj naše države, ki je v prvi vrsti agrarna država, je kmet-agrarec in ker se gre za njegov obstoj, za njegov eksistenčni minimum, je dolžnost države, da ta steber podpre z vsemi pripomočki, ki se le dajo dobit) in utrpeti za to velevažno in preko-ristno stvar. M: ne maramo, da bi se našega sicer tako ponosnega kmeta v vsaki malenkosti navajalo k temu, da se zanaša na državno podporo, pač pa odločno in tudi samozavestno zahtevamo, da se takrat, kedar je kmet res v stiski, pribiti in priskoči njemu na pomoč in se ga izdatno podpre, ta ko, da on vidi, da je državi res mar blagor kmečkega stanu. In to se mora letos pred vsem zgoditi, ker letos je bila škoda po suši tako velika, tako občutna, da se brez drž. pomožne akcije ne da premagati nevarnost, ki preti našemu kmetu. Zato je pa v prv,i vrsti sveta dolžnost naše dež. vlade, da se tudi ona pri razde-delitvi podpore ozira na tri vprašanja: Ke-de. kako in kaj. Eksekutivni organi v tej pomožni akciji morajo paziti in skrbeti, da bo naš kmet dobil to podporo v pravem časti iz pravih rok in po kolikor mogoče nizki ceni. Tukaj se mora delati previdno in energično in če se bode oziralo na gori stavljena vprašanja, bode vlada lahko in brez vseh sitnosti in brez zamere izvedla to delo, ki bo v korist kmetu, državi in dež. vladi! Anarhija v Perziji. (Situacijsko poročilo.) Razun Maroka je Evropa zaradi ustavnega preobrata pozabila tudi na Per-ziio, kjer pa vlada tako brezpravje in brezi vladje, da ni izključena intervencija od strani te ali one velevlasti. Kakšen je v se-daniem trenotku položaj v Perziji? Nasilni korak šahov, ki je napadel s kozaki pod poveljstvom ruskega polkovnika večino poslancev, druge pa potaknil v ječe, ni imel pravega vspeha. Ljudstvo se je ob tem teroristiškem činu zgrozilo in revolucionarji so to vporabili, da zanete nezadovoljstvo po celi provinciji. Svoj glavni tabor imajo »puntarji« — pristaši ustave — v Tebrisu, katerega šahovi vojaki oblegajo, pa ga ne morejo zavzeti. Šah sam se nahaja v vojaškem taboru v Bagh-i-Sahu, nedaleč od Teherana. V rcsnici je šah tukaj vjetnik lastnih vojakov, ki ga smatrajo za poroka za mezdo< katere jim država ni izplačala. Vrhtega se šah boji, da bi ga ne ubili, kar je zelo ve-rojetno, da se bo prejalislej zgodilo. Pravi vladar v Perziji je ruski polkovnik Liakov, katerega je šah nedavno imenoval za generala. Liakov vlada. Liakov zapira. Liakov obeša, Liakov konfii skuje zemljišča. Nobena oblast ga ne kontrolira; niti to se mu ne zdi potrebno, da bi sklical vojaška sodišča. Liakova hujše sovražijo kot samega šaha; svojega življenja ni varen, čeprav ga obdajajo celi bataljoni kozakov, kadar kam pojezdi. Skoro vsi parlamentarci, kar jjh vojaki niso poklali, ječe v zaporih, kjer jih tudi mučijo, da bi izpovedali, da so snovali proti šahu zaroto. Šah potrebuje takih izpovedi, da opraviči pred Evropo svoje kr-voprclitje. Toda šah najbrž ne bo prišel tako daleč. Kajti ustavno gibanje v Turčiji je še bolj pospešilo podobno gibanje v Perziji, ki ima vendar že delj časa parlament, in mnogo prijateljev konstitucije. Ce šah hoče vspeti, bi moral imeti mnogo denarja. Tega pa nima. Aprila 1. I. mu je Rusija tajno posodila veliko vsoto, toda jo je že zdavnej porabil. Zdaj je moral zastaviti pri ruski ruski banki v Teheranu insignije in juvele krone. Za te je dobil nekaj milijonov, veliko pa mu s tem ni pomagano. V deželi ie popolna anarhija, da bi se pobirati ali naložili novi davki, o tem še govora ni. Anglija in Rusija bi šahu pač dali zopet novo večje posojilo, toda zahtevajo za to kontrolo nad državnimi financami, kar pa šah odklanja. Zdai poročajo angleški listi iz Bom-baya in Adena. da se je vsa južna Perzija spuntala. Ni dvoma, da bo evropska diplomacija kmalu morala vso pozornost obrniti na iranski problem. Preobrat v Naroku. Nenadni preobrat v Turčiji je odvrnil pozornost evropske javnosti od nič manj zanimivih dogodkov v Maroku, ki imajo na slovito ravnotežje evropskih velesil, oziroma na harmonijo takozv. »koncerta velevlasti« ravnotolik vpliv kot mladotur-ška revolucija. Maroko je zelo kompliciran problem. Kakor se na severu kaže rivaliteta med Anglijo in Nemčijo, tako se v Maroku javlja francosko-nemško nasprotstvo. Gre se za velike gospodarske koristi. Ko so velevlasti v Algesirasu lotile se maroškega vprašanja in ugibale, kako bi v tej večne konflikte izzivajoči deželi vpostavile red, je mednarodni položaj bil tak, da je prišla Francija navrh ne malo po zaslugi Edvarda Vili., ki je že takrat začel Nemčijo izolirati. Francoska je dobila nalog, Maroko »pacificirati«, napraviti red. Seveda — algesiraška pogodba Franciji ni dala popolnoma svobodnih rok, temveč se je suvereniteta sultanova prav odločno povdarila. Francija je zato delala dosledno do najnovejšega časa na to, da v nasprotju s poslanstvom, poverjenim ji skupno s Špansko od velevlasti, redu ne vpostavi, temveč razmere še bolj zmede. Kajti kakor hitro bi bile v Maroku zavladala normalne razmere, bi bilo francoske okupacije konec, kakor je zdaj konec evropskih »reform« v Makedoniji, ker so vzeli stvar v roke mladoturki. Francija je začela s tem, da je porušila Casablanco. Ze zdavna je dokazano, da ni imela za to nobenega tehtnega vzroka, ampak je sama izzvala spor z domačini. Nadaljnje operacije francoskih generalov so vse pomenjale neopravičeno prodiranje v osrčje Maroka, nikakor pa ne pacifikacije. Nemčija je vse to početje gledala seveda zelo postrani, tudi Španska ni bila zadovoljna, toda v strahu pred hudimi zapletki so diplomati zatisnili obe očesi. Medtem pa je Franciji prekrižal račune — Muley Hafid. Sultan Abd el Azis je namreč bil le igrača v rokah Francozov. Dokler je bil na prestolu ta mehkužni, napol bebasti vladar, je bilo za Francijo lahko vzdržati v Maroku anarhijo tako dolgo, da bi se polagoma polastila cele dežele, kakor sc je svoj čas Alžira. Maroške ho-matije so tudi v drugem oziru prišle seda-nji francoski vladi prav. Nezadovoljna ljudske mase so se na ta način zopet nekoliko potolažile, da so ob uspehih fran-i coskega orožja v tujini pozabile na svoj glad in svoje komunistiške sanje, nezanesljive elemente v vojaški suknji je vojni mit nister poslal v Afriko, da so se v ognju in na nevarnih pohodih zopet nekoliko privadili disciplini, in kar je glavno: Francija jo upala dobiti iz Maroka resurs za svoj vojaški naraščaj, ki v Franciji strahovito po-jenia. Zdrava afriška kri naj bi poživila hi-rajočo in propadajočo Francosko. Tako so vsaj sanjali »kolonialni filozofi«. Muley Hafid je vsemu temu napravil konec. Kot energičen domoljub se je odločil polastiti se prestola. Imel je zveze z inozemstvom, posebno z Nemčijo. Tudi trdni namen je imel z železno roko brezpravnosti in brezvladju v Maroku narediti konec. Francoze je to zelo vznemirjalo. Podpirali so gnjilega Abd el Azisa, dokler so le mogli in mu posojevali denar za me-hallo (armado), ki je pa obrnila hrbet, ka-» kor hitro je ugledala pred seboj Muley Ha-» fidove vojake. Muley Hafid se je nedavno polastil glavnega mesta in Abd el Azis je bil primoran odpovedati se prestolu. Fran-vija pa se še do današnjega dne brani Mu-ley Hafida priznati in intrigira v prid Abd el Azisu. Toda — 2. septembra t. 1. — smo brali v listih, da je oficielni organ nemške vlade, Biilo\vova »Norddeutsche Allg. Zei* tung« priobčila sledečo vest: »Kakor smo izvedeli, je cesarska vlada potom svojih zastopnikov sporočila vlastem, ki so podpisale algesiraško pogodbo, da cesarska vlada spričo novega položaja v Maroku meni, da bi bilo takojšnje priznanje Muley Hafida za sultana v interesu konečtte ureditve razmer v Maroku«. To je odločen in značilen korak. Nekako pred tremi meseci je neki nemški ministrski uradnik sprejel napol-oficielno Mu-ley Hafidove poslance in že takrat se je nemška vlada odločila zavzeti se za novega sultana, ker je uvidela, da Francija vzdržuje Abd el Azisa, pravega sultana, le v svrho svoje osvajalne politike. Sedanji korak Nemčije, o katerem poroča »Nordd. Allg. Zeitung« bo Francijo prisilil, da bo jasno pokazala, kaj namerava. Gotovo je, da so zdaj v Parizu v zadregi. Mi se seveda ne zavzemamo ne za to, ne za ono stran in podajamo objektivno sliko o položaju le v informacijo bravcem. XXX Danes smo prejeli poročilo: Haiidove čete so porazile Kajd Mtugijevo armado v južnem Maroku, Kajdovega brata so vjeli in odvedli z velikim plenom v Marakeš. Tedenski pregled. Mlekarski tečaj na Vrhniki, ki se je začel 1. aprila, se je končal v soboto. Iz-vežbalo se je 19 mladeničev, ki bodo zelo povzdignili naš gospodarski napredek. Vseh 19 je napravilo preskušnjo z izvrstnim uspehom. Ustanovilo se je v Ljubljani »Jugoslovansko časnikarsko društvo«. Zastopa že 28 časopisov. Tudi Hrvatje pristopijo. Cerkveno-glasbeni poučni tečaj za cerkveno petje se je vršil od 1. do 4. septembra. Udeležencev okrog 100. Predavali so sami strokovnjaki. Obletnica kronanja Matere Božje na Brezjah se je obhajala 30. avgusta. Slavnost je izvršil nadškof goriški. Ljudstvo je prišlo od vseh strani. Tudi naši telovadci so se uniformirani udeležili cerkvene slavnosti. Za pogozdovanje Krasa se je v letu 19(17 porabilo 2,118.074 sadik in 450 kg semena. Vsi stroški za izvedene pogozditve so znašali 22.868 K 4 h. Trgovinska pogodba s Srbijo je stopila v veljavo s 1. septembrom. Stališče ministra Ebenhocha je omajano. Nemška agrarna zveza bo izvajala neizprosne posledice. Bogoslovsko znanstveni sestanek, ki naj pripravlja pot za zjedinjenje vzhodne in zahodne cerkve, se je vršil zadnje dni v Zagrebu. Zastopane so vse jugoslovanske pokrajine in jugoslovanska bogoslovi na učilišča. Stavka kranjskega papirnega delavstva traja še vedno. Položaj je neizpreme-njen. Četrti češki katoliški shod se je vršil zadnje dni. Udeležencev od osem do deset tisoč. Shod tekmuje z nemškim v Diis-seldorfu. Magistrat mesta Prage je dal mesto okrasiti z zastavami in poslal svoje zastopnike. Na shodu se je sprožila misel, naj se vrši vsako leto katoliški shod; tudj se je izrazila želja, naj se skliče vseslovanski katoliški shod, ki naj bi zedinil vse katoliške Slovane. V Istri napreduje krščansko-socialno gibanje od dne do dne. V Rovinju je bil shod, katerega se je udeležilo do pet tisoč ljudi. V Turčiji uvedejo obvezno vojaško službo. Zato se izvrši ljudsko štetje. Službena doba bo šest let. V Londonu se bo vršil prvi vseangle-ški katoliški shod, ki se ga udeleže katoličani cele Angleške. Zraven pride tudi kardinal Vanutelli. Slovenska ljudska šola otvori v Trstu prvi in drugi razred s 15. tega meseca. Raznoterosti. V Nazarjih pri Mozirju se je vršil impozanten mladeniški shod.s — V Celju so imeli Nemci shod, na katerem so sklenili, prodirati na južnem Štajerskem v slovensko zemljo in si jo osvajati. — Primarij dr. Šlajmer je odložil vodstvo deželne bolnišnice in bo vodil kirur-gični oddelek. Dokler deželni zbor ne imenuje voditelja deželne bolnišnice, bo te posle opravljal dr. Gregorič. — Šola na Viču se razširi v petrazrednico z dvema paralelkama; v Poljanah nad Škofjo Loko v trirazrednico. — Zupanom v Novem mestu je izvoljen g. Josip Ogoreutz. — Vodstvo deškega semenišča v Gorici je podeljeno dr. Srebrniču. — Na dolenjski železnici je bil povožen 34 let stari Pavliha iz Oble Gorice. — V Kranju je dr. Globoč-nik otvoril zobotehniški atelje. — Umrl jo Karol Hinterlechner, najstarejši častni član »Katoliškega rokodelskega društva« v Ljubljani. — Gorela je žganjarna E. Pau-erja v Vodmatu. — S. L. S. je imela shod v Mirnu na Dolenjskem. — »Naša stražaBerliner Tagblatta« poroča iz bojda zanesljivega vira iz Londona, da se. je Marijinih Toplicah v pogovorih med kraljem Edvardom VIII., francoskim ministrskim predsednikom Clemen-ceati-em in avstroogrskskim poslancem Berchtoldom obravnavalo tudi o aneksiji Bosne. Anglija da je aneksiji Bosne od strani Avstrije prijazna, najbrž za to, ker se nahaja glede na Egipt v ravnoistem položaju kot Avstrija z ozirom na Bosno. tU 204* 5* septembra Dnevne novice. r Zahvala poslancem S. L. S. Tajništvo S. L. S. je prejelo sledečo zahvalo: Županstvo občine Lipljene in župni urad v Skocijanu se prisrčno zahvaljujeta gg. poslancema dr. Šusteršiču jn ravnatelju Povšetu, ki sta ob priliki tukajšnjih bri-gadnilt vojaških vaj, na pristojnem mestu z odločnim nastopom preprečila vsako škodo na tukajšnjem polju in travnikih. — Žup anstvo Lipljene, dne 31. avgusta 1908. Župan Andolšek. — Župni urad Ško-cijan. Župnik Jereb. + Skrajno netaktnost je zagrešilo zopet glasilo ljubljanskega župana Hribarja »Slovenski Narod«. V »Slovencu« smo zabeležili, da je praški občinski svet bil toliko takten, da je pozdravljat prišel sijajni češki katoliški shod in da je dal celo okra-* siti praške ulice. V istem trenutku, ko župan Hribar poziva tudi naše somišljenike, naj okrase povodom slovanskega časnikarskega shoda svoje hiše, na drugi strani »Slovenski Narod« piše, da ljubljanski župan nikdar ne bo pozdravljal katoliške shode, »kakor Groš & kompariija v Pragi«. Pred slov. časnikarskim shodom je taka pisava najskrajnejša netaktnost. O tem. koliko časa bo še Hribar ljubljanski župan se z »Narodom« ne bomo prerekali, to b« pokazala bodočnost, konstatiramo pa, da morajo nekateri gospodje imeti poseben okus, da se s svojo netaktnostjo celo ba-liajo. Tako olikani gospodje nas niti ra&-žaliti ne morejo! — Na občni zbor .Kmečke zveze" I Se enkrat prav vljudno opozarjamo na 11. redni obč. zbor „Kmečke zveze" za ljublj. okolico, ki se bo vršil jutri t. j. v nedeljo 6. s^pt. ob tretji uri popoldne v dvorani „Kršč soc. zveze", hotel „Union", vhod iz Frančišk. ulic. Ker je vzpored tega občnega zbora zelo zanimiv in ker se bodo obravnavale zelo važne stvari, zato odbor „Km. zveze" pričakuje, da bo vsak član storil svojo dolžnost in se zanesljivo udeležil tega zborovanja. Torej jutri v nedeljo vsi kmelje-člani na občni zbor „Kmečke zveze" v belo Ljubljano. Za Hribarjevimi pismi prihajajo na deželo liberalni emisarji, ki lazijo okolu naših somišljenikov in jih nagovarjajo, da naj postanejo »neodvisni". Tako je neki kričavi liberalni doktorček s še bolj kričavim liberalnim učiteljem nedavr.o s sladkim obrazom hodil po Dolenjskem Parola teh gospodov je, da naj nastopijo liberalci zopet z neodvisnim imenom in se naj na zunaj branijo očitanja, da so liberalci. S tem hočejo preslepiti tudi naše pristaše, pa kakor so se že sedaj pri nekaterih opekli, tako jim bo spodletelo tudi drugod po deželi. Kmetijska družba kranjska in liberalno delavstvo. Včeraj zvečer sta sklicala v gostilno pri Štruklju Ribnikar in Juvan zaupni sestanek „narodnonaprednega delavstva". Prišlo je samo par možakarjev in sklicatelja sta se pošteno blamirala, ž njima pa tudi — kranjska kmetijska družba, ki daje Ribnikarju priliko za take liberalne agitacije, ki niso nič v zvezi s kmetijstvom. Ali živinozdravnik Ribnikar nima druzega posla, da je sedaj svoje znanje pričel spuščati celo nad ..narodnonapredno delavstvo"? Dosedaj Ribnikar še ni nič storil za kmetijstvo. Ali naj ima kmet zaupanje do take družbe, ki z državnim in deželnim denarjem vzdržuje liberalne agitatorje? -j- Učni tečaj za bolniške strežnice se zaključi 8. septembra. Ob 9. uri bode v marijamški kapeli sv. maša. Potem v zboro-valni dvorani poročilo o namenu in uspehih prvega učnega tečaja; razdelitev izpričeval in stiežniških kovčegov med udeleženke. K tej sklepni slovesnosti vabi vse člane Vfncencijeve družbe in dobrotnike tečaja najuljudneje odbor. + Mazelle — odžupanil. Iz Črnomlja se nam poroča: Ker je Mazelle v kazenski preiskavi zaradi zlorabe uradne oblasti že od začetka junija, bi bil moral po občinskem redu tedaj že odložiti županstvo v. Gradacu. Tega pa ni storil, in šele, ko se je izvedelo, da mu je višja oblast že za petami, je odložil županstvo. Županske poi sle je prevzel svetovalec Butara. + Duhovnih vaj za učiteljice pri Uršulinkah se je udeležilo 49. učiteljic. Voditelj vaj je bil O. Roller. -j- Veleč. g. monsignor I. F. Buh, ustanovitelj „Amerikanskega Slovenca" je obiskal danes naše uredništvo. G. monsignor se mudi sedaj v Ljubljani in stanuje pri č. g. kanoniku Kajdižu. Dne 13. septembra bo č. g. monsignor Buh pel zlato mašo v Lučnah na Gorenjskem Slavnostni cerkveni govor bo imel č. g. kanonik Kajdiž. Bog zlatomašnika monsignora Buha še mnoga leta! — Podraženje mleka na Dunaju. Na shodu dunajskih veletržcev z mlekom dne 4. t. m. so se izjavili proti podraženju mleka. Dunaj rabi vsak dan 560.000 litrov mleka. Mleko je na Dunaju dražje kakor po drugih mestih. Ker kmetje nameravajo ustaviti pošiljanje mleka na Dunaj, hočejo mlečni dunajski veletržci dobaviti mleko drugod. Če 1. novembra kmetje povišajo cene mleku, razveljavijo veletržci pogodbe. Imajo že vklenjene začasne pogodbe, da Dunaj ne ostane brez mleka. — Predavanje na Jesenicch. V nedeljo dne 6. septembra ob 8. uri zvečer predava v „Del. domu" na Savi g. Ivan Krive predsednik kat. del. društva. Tvarina: »Spomini z Dunaja". S tem se otvori sezona. Vsi prijatelji društva dobro došli! — Po Dolenjskem se klati in „fehta" precej „star" študent, ki se izdaja za medi-ci/ica Arnšeka iz Štajerskega. Iz popolnoma dostojnih virov naznanjamo, da dotični medicinec ni gospod Arnšek. Ako se dotični medidnec še kje oglasi, dajte mu medicino na pomoč — spravite ga pod ključ, da se bo vendar enkrat dognalo, kedo je tisti lump, ki že skoro tri leta na tuje ime — živi ! — Toča. Dne 2. t. m. proti poldnevu je potolkla silno rogljata toča pri Kamniku po občini Volčji Potok, deloma so prizadete tudi občine Šmarca, Homec, Radomlje in Rova. — Veselico priredi ,Prostovoljno gasilno društvo v Bizoviku" dne 13 sept. ob 3. uri popoldne v gostilni g. Černija v Bizoviku. Vstopnina 20 v. Čisti dobiček se porabi za nabavo gasilnega orodja. — Novice Iz Zagorja ob Savi. Prva žrtev električne naprave pri rudniku je bil 17 letni delavec I. Vran v Kisovcu. Dotaknil se je neprevidoma žice, skozi katero teče 3100 voltov elektrike, in bil je v trenutku mrtev. — Z bicikla je padel brivski pomočnik Janko Marušek in si zlomil roko. — Novi semenj sv. Janeza dan 29. avgusta se še vedno nič kaj posebno ne obnese. Ljudstvo in trgovci se še niso dobro navadili nanj Cena živini se je nekoliko dvignila. — Stavba »Zadružnega doma" vrlo napreduje. Kmalu bo dovršeno 1. nadstropje. Čuje se, da bo prihodnji teden že pod streho. — Velikanska goba. Iz Vižmarjev se nam poroča, da je posestnik Franc Kajzar št. 38 v Vižmarjih dobil v gozdu nad vasjo veliko užitno gobo, dobro ohranjeno. Goba je imela 1 m 20 cm zgoraj v premeru. Imela jo je za kosilo cela družina 12 oseb, poleg tega je je posestnik dejal še sušiti eno veliko rešeto (reto). — Sladkor. Za september so liberirali 5 odstotkov kontingenta in ceno znižali za 1 K. Kakor se glase poročila, se bo sladkorna pesa letos jako dobro obnesla. — Umrl je na Razdrtem na svojem posestvu g. Viktor Dolenc, star 68 let. — Vihar ob Jadranskem morju. Dne 2. t. m. je divjal v Trstu in okolici strašen vihar z nalivi. Ulice so bile izpremenjene v reke. Na trgu „Goldoni" so plavale klopi in mize prodajalk sadja. Tudi morje je bilo sila razburkano. V pristanišču se je prevrnila s peskom naložena barka-jadrnica „Benvisto". Parnik „Grof VVurmbrand" je rešil moštvo. Proti mraku je vihar ponehal. — Poroka. Gosp. Karol Suša, posestnik v Storji pri Sežani, se poroči v ponedeljek, dne 7. t. m. v Sodražici z gospodično Pavlino Lavrenčič iz Sodražice. — Čebelarski shod Na Dobrovi pri Ljubljani se vrši dne b. t. m. ob 3. uri po7 poldne v šoli. — V Metliki je pa shod dno 13. septembra ob 11. uri dopoldne v šoli. — Slovanski časnikarji na Gorenjskem. Deželna zveza za tujski promet po+ vabi nekatere zastopnike slovanske žun nalistike na izlet na Bled in Bohinj, kamor pridejo slovanski časnikarji 10. t. m. Želeti je, da Gorenjci gredo deželni zvezi za tujski promet pri vsprejemu slovanskih časnikarjev na roke. Ljubljanske noulce. Ij Za slavnost narodnih noš, ki jo priredi glasbeno društvo »Ljubljana« dna 13. septembra v vseh prostorih »Uniona«. se v našem uredništvu, novo poslopje »Katoliške tiskarne«, III. nadstropje, hvaležno sprejemajo dobitki danes v soboto od 6. do 8. ure zvečer, in jutri, v nedeljo, od 10. do 12. ure dopoldne. Prosimo za darove in bomo za vsak dar se izkazali hvaležne! Ij Marijina soha na frančiškanski cerkvi. Na Malega šmarna dan bo petdeset let, odkar so postavili sedanjo Marijino soho na pročelje tukajšnje frančiškanske cerkve. Cerkveni obred je izvršil stolni dekan in kasnejši stolni prošt Josip Zupan ob velikanski vdeležbi vernega ljudstva. Ij General »Svobodne Misli«. Zastopnik »Svobone Misli« na Kranjskem, dični Anton Aškerc, je v občudovanju pred Trubarjevim slavjem in kongresom svobodo-* mislecev odšel v Opatijo. Strašno! Nekan teri pravijo, da se je ogorčil nad tem, da ljubljanski liberalni časnikarji s Hribarjem na čelu sprejemajo — ruske reakcionarce. li Dva vojaka sta pobegnila z letošnjih vojaških vaj v južni Dalmaciji ter našla varno zavetje v sosednji Črni gori. Imela sta služiti jedva še rriesec dni. Ij Navihan ljubimec. Pred tremi leti je v mestu Shoboygon Wit državi Indiana bil leta 1879 v Otočacu rojeni mizarski pomočnik Alojzij Kurteš 35letno omoženo delavko Marijo Renčičevo iz Isole k sebi. Kurteš je delal v tovarni, Renčičeva pa se je pečala s pranjem, sploh gospodinjstvom, naposled je pa prevzela gostilno (»salon«). Ker sta bila pridna in varčna, sta si v teku treh let prihranila 7400 K. katere je Kurteš meseca februarja tega leta vložil v mestno hranilnico ljubljansko, in sicer 3556 K na svoje ime, 3500 K pa na Renčičeve. Svojo knjižico je dal vinku-lirati. Renčičeva bi ga bila rada poročila, a je on vedno našel kak izgovor. Ker Renčičeva ni znala brati, je pokazala knjižico neki svoji prijateljici, katera ji je povedala, kako stvar stoji. Nastal je med njima prepir in Renčičeva je hotela razdreti zvezo s Kuitešom. Dala mu je še 100 dolarjev, da razmere uredi. Toda Kurteš je z denarjem izginil in se ni več povrnil. Končno je Renčičeva pogledala v omaro in videla, da so z Kurtešom izginile tudi njene knjižice. Brzojavila je takoj mestni hranilnici in obvestila pismeno ljubljansko policijo, kateri je tudi poslala Kurteševo sliko. Včeraj je Kurteš prišel v hranilnico, kjer j-j dvignil ves denar na svojo knjižico, ko je pa hotel dvigniti še Renčičeve denar, se je pojavil za njim poLicijski stražnik in Kurteša aretoval. Izročili so ga sodišču. Ij Šaljiv list izide na slavnosti »Ljubljane« dne 13. septembra. Vsi dovtipi za list in tudi inserati naj se pošiljajo g. Antonu Volti v Ljubljani, ki je prevzel uredništvo in tudi upravništvo. Opomnimo, da je za gospode inserente to jako ugodna prilika reklame, ker list izide v jako veliki nakladi. Cena listu za naročniki na deželi bo s pošto 30 vinarjev. Tudi vsa naročila na list naj se pošiljajo g. Antonu Volti. Hvaležni bomo, ako kdo pridene kak dar za pevski fond »Ljubljane«. Ij Gostilniška zadruga za ljubljansko okolico se snuje. V ponedeljek ob 9. uri dopoldne se snidejo v ta namen gostilničarji iz okolice v pisarni ljubljanske go-i stilniške zadruge v Ljubljani v Gradišču štev. 7. Ij Vinsko trgatev priredi Ludvik Kotnik, Opekarska cesta št. 26, v nedeljo dne 6. septembra 1908. Vspored: Prihod viničarjev in vinlčaric. Pozdrav župana. Trgatev. Pri trgatvi pazijo na tatove zato postavljeni stražniki, ter se za nepoštenje strogo kaznujejo, ker krasti je dovoljeno, zasačen biti prepovedano. Prešanje mošta. Šalj iva pošta. Papirnata bitka Ples in prosta zabava. V mraku umetalni ogenj. Pri trgatvi svira slavna men-giška godba. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstop {irost. Točila se bodo raznovrstna naravna vina in dvomarčno pivo. Za dobro kuhinjo, kakor tudi mrzla jedila bode preskrbljeno. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v torek dne 8. t. m., oziroma prihodnjo nedeljo 13. t. m. Razne stvari. Pij X. »Berliner Tagblatt" poroča: Škofu Burklu je rekel v zasebni avdijenci papež: Ko bi si ne nasprotovala pojma biti papež in biti prost, bi najrajše šel v Ameriko in tam živel. Živahno je tožil za Benetkami in rekel, da misli, da ne bo več dolgo živel. Za novi Zeppelinov zrakoplov delajo že načrte. Zrakoplov bo boljši in 10 m daljši, kakor je bil dolg uničeni zrakoplov. Ženltvanjska družba vtonila. Na Vzhodnem morju se je prekucnil čoln, v katerem se je vozila ženitvanjska družba 11 oseb. Vtonil je ženin, njegova mati in trije svati, ostale so rešili ribiči. Telefonska in brzojavna poročila. DR. RYBAR OBDRŽI MANDAT. Trst, 5. septembra. Dr. Rybar se je udal deputaciji političnega društva »Edinosti« in obdrži državnozborski mandat. VOLIVNO GIBANJE V DALMACIJI. Zader, 5. septembra. Srbni kandidirajo za deželni zbor dr. Baljaka, J. Ama-. noviča in J. Kulišiča. METEOR ZADEL LADJO. Trst, 5. septembra. Prošlo noč je zadel meteor v jadrnico »Maddalena penjten-te«, ki je vozila po morju med Salvore in Gradežem. Kamen z nebes je zadel v jambor ter ga razklal, potem pa zletel žviž-gaje v morje. Krmarja Dominika Tiepolo je padajoči jambor ranil. DEMONSTRACIJE V BOSNI. Sarajevo, 5. septembra. O priliki obletnice sultanovega nastopa vlade so bile tu demonstracije. Oblastim se je posrečilo preprečiti večje izgrede. OB SRBSKI MEJI. Zemun, 5. septembra. Srbska trgovska mladina priredi 8. t. m. veselico, pri kateri je imela sodelovati godba srbske kraljeve garde iz Belgrada. Policija je sodelovanje prepovedala. PLAČE TURŠKIM URADNIKOM IN ČASTNIKOM. Carigrad, 5. septembra. Sultan je izdal ukaz. da se morajo turškim uradnikom in častnikom plače vsak mesec točno iz. plačevati. IZPUŠČENI ZAPRTI TURŠKI MINISTRI IN DOSTOJANSTVENIKI. Carigrad, 5. septembra. Zaprte turške ministre in dostojanstvenike so izpustili. Listnica uredništva: Gg. naročnike in dopisnike prosimo potrpljenja, ker se stavni stroji in uredništvo seli v nove prostore. V par dneh bo zopet vse v redu. Vsled preseljevanja obsega današnji list samo 12 strani in ne 14. Arhar: V Ljubljani v torek. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm. B ta Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Padavina v 24 urab v mm 4 zveč. 73V5 14-1 sl. jvzh. jasno 7. zjutr. 33'2 141 brezvetr. obl. 0 0 2. pop 335 17-5 sl. jvzh. Srednja včerajšnja temp. 15-3°,, norm. 16"4° Slov« glaslieno društvo ,Ljubljana' V nedeljo, dne 13. septembra 1908 v hotelu Union slavnost narodnih noš - Sodelujeta celotna godba -pešpolka št. 27 kralj Belgijcev in polnoštevilna ljubljanska društvena godba. Pevski zbori: moški in mešani zbor društva „Kamnik", moški zbor društ. „Kranj". oktetTrnov-čanov in Krakovčanov v starodavnih narodnih nošah in pevski zbor »Ljubljane". Nastop Ant. Verovška v raznih ljudskih tipih. Sestanek udeležnikov dunajskega jubilejnega sprevoda. Začetek ob 5. uri poldne. po- Narodne noše vseh slo- - venskih pokrajin. - - Velik kmetski semenj. - - Streljanje na dobitke. - - Nastop trobentačev. - - Sijajna šaljiva loterija. - - Originalni paviljoni. - - Zanimiva razstava. - Velika vinska poskušnja pristnih domačih vin. Ljudsko taborišče pod „Zlatorogom" K obilni udeležbi vabi vse prijatelje narodnih noš ODBOR. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu v vseh prostorih Uniona. Vstopnina 60 vinarjev za osebo. Razpis 2122 3-3 Podpisani deželni odbor razpisuje službe zdravnika na PP. Glavarjevem zavodu v Komendi pri Kamniku z letno plačo 2000 K in prostim stanovanjem. V smislu ustanovnega pisma so s to službo spojene sledeče dolžnosti: 1. zdravniško vodstvo in opravljanje zdravniških poslov v bolnici, katera se ima sezidati v Komendi z ustanovno glavnico in brezplačno zdravljenje bolnikov in hiralcev v obstoječi Glavarjevi hiralnici ravnotam. 2. brezplačno zdravljenje obolelih ubogih v okolišu nekdanje fare Komenda; 3. ureditev redne vsakdanje brezplačne ordinacije v stanovanju, oziroma — po njeni dovršitvi v bolnici za ainbulatorično zdravljenje omenjenih bolnih ubogih. Vozni stroški, ki bi narasli vsled zdravljenja bolnih ubogih v imenovanem okolišu dalje stroški za odrejena zdravila in potrebne obveze ubogim, kakor tudi bolnikom in hiralcem v bolnici in hiralnici, se zdravniku proti pravilnim računom povrnejo iz ustanovnega fonda. Zdravnik je zavezan urediti si domačo lekarno. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do I. oktobra 1908 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici. Od deželnega odbora kranjskega V Ljubljani, dne 27. avgusta 1908. Deška meščanska šola v Krškem. Šolsko leto 1908/Y,9 na deški meščanski šoli se začne dne 16. septembra. Vsprejem učencev se vrši dne 13., 14. in 15. septembra. 2173 t-i Ravnateljstvo. Sir domačega izdelR ki ga ima vedno v zalogi v poljubni množini, najboljši kakovosti ter ceneje kot kjerkoli drugod, priporoča velecenjenemu občinstvu v Ljubljani in okolici 1572 20 velespoštovanjem Mlekarska zveza v Ljubljani. z= Xilel>i so od 12 do 35 leg- težki. — Cenik na zahtevo brezplačno in franko. Solidna postrežba! Izborno blago! novost v LJubljani! i Vsled mnogostransko izraženih želja nabavili so se aparati z zračnim pritiskom in se je začelo s 1. septembrom t. I. svetovmaznano od vseh zdravniških kapacitet za želodčne bolezni or dinirano 4~3 plzensko „prazdroj (zimsko) pivo" | iz meščanske pivovarne, napolnjevati v - Steklenice (io/10 po 60 v. in 5/10 lit. — ne 4/10) kakor so običajne v Ljubljani) dobivajo se po 30 vinarje* v plzenjskera ssnatoriju „pri Roži" - v Židovskih ulicah w LJubljani. - Steklenice dostavljale se bodo v za ta namen nabavljenem vozu dvakrat na dan v hiše, ako se jih najmanj 10 naroči. Naročila sprejemajo se v točilnici, kjer naj blagovoli naročnik svoj naslov v zato pripravljeno knjigo zabilježiti, ali pa potom dopisnice naslovljene na restavraciji© „pri Roži" v LjubSjani. Na delelo pošiljajo se zaboji po 25 ali 50 steklenic. Ako se shrani pivo v kleti s temperaturo okoli 8—10" R, garantuje se, da bo isto ostalo 14 dni čisto in se bo dobro penilo. Gg. gostilničarjem, k a varnarj«?m, 4r*gowc«m z jest« inami itd. dovoli se primeren (iopust. »52 Svoji k svojim ! O V I (A 1607 10—10 ANTON JERKIC edini odlikovani fotografski zavod za moderno fotografo vanje in slikarstvo, :: Gorica, Gosposke ulice štev. 7 :: o elektrofotografski zavod 0 Trst, Via delle Poste 10, I. nadstropje. Posnemanje izključno pri čarobni električni razsvetljavi s pomočjo :: :: svetike Jupiter" do 7. ure zvečer. — Svetovna novost! :: :: Svoji te svojim ! „. .1 Štev. 465. 2171 1 — 1 Na o. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se začne šolsko leto 1908/1909 s slovesno službo božjo dne IS. septembra Vzprejemni izpiti za prvi razred se bodo vršili dne £6. septembra od pol devete ure naprej. Učenci, ki žele biti vzprejeti v prvi razred, naj se javijo spremljani od roditeljev ali njih namestnikov pri podpisanem ravnateljstvu dne 15. septembra dopoldne. S seboj naj prinesejo krstni list in obiskovalno spričevalo. V II.—'VIII. razred se bodo učenci vzprejemali dne 16. septembra dopoldne. Rounofeljstuo c. kr. cesaric Franca Jožefa gimnazije v Kranju, dne 2. septembra 1908. C. kr. moško in žensko učitelji če v Ljubljani, dne 20. j u I i i a 1908 Štev. 453. 2168 2—1 Razglas. A. Vpisovanje v I. razred deške, oziroma dekliške vadnice in v otroški vrtec je w pondeljek, dne 14. septembra od 8. do 10 ure, v 11., lil. in IV. razred obeh vadnic v sredo, dne 16. septembra od 8. do 10. ure v dotičnih učnih sobah. B. Ker ni več prostora, ne bo v začetku šolskega leta 1908/09 sprejemnega izpita za 1. letnik moškega in ženskega učiteljišča. C. Gojenci in gojenke, ki so bili sprejeti meseca julija v 1. letnik in dozdanji gojenci 11., 111. in IV. letnika se zglase v sredo, dne 16. septembra in sicer gojenci ob 8. uri, gojenke ob 2. uri. Ponavljavni izpiti so v sredo, dne 16. in v četrtek, dne 17. sept. Na žensko učiteljišče se gojenke nanovo ne sprejemajo, ker ni prostora. Šolsko leto 1908/09 se prične v petek, dne 18. sept. s slovesno sv. mašo. Ravnateljstvo c.kr. moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani. se porabijo vsako leto milijoni za zdravljenja in gotovo se poskusijo vsakovrstna sredstva kakor kopeli, masaže, vribanja itd. in ravno oni način zdravljenja, s katerim so dosegli zlasti v zadnjih lelih znatne uspehe, namreč zdravljenje potom elektrike, se v največ slučajih na veliko škodo bolnikov premalo vpošteva in to le raditega, ker večina bolnikov ne pozna tacega pri- pravnega in vspeš. samo-zdravljenja. Svetujeno torej vsakemu bolniku, zlasti takim, ki jih mučijo nervoznost, nevrastenija, revma-tizem, bolez. v križn in glavi, želodčne in črevesne slabosti, onemoglost srca, ohromelosti in vseh vrst slabosti, da pošlje spodnji kupon na naš naslov, in mi mu do-pošljemo takoj 64 strani ob-segajočo ilustrovano knjigo brezplačno razprava o moderni elektroterapiji. Elektroterapevtiška ordinacija, Dunaj. I. Schw«>ngasse št. I. I s/3 1. n j? Kupon za brezpla&no knjigo. 0. sept. 1908. Na elektroterapevtiško ordinacijo na Dunaju, Sclnvanpasse 1, 1 s/3, I. nad-.tr. Prosim pošljite ml knjigo „Eine Abhandlung iiber moderne Elek- tro-Therapie" gratis in franko pod zaprto kuverto. Naslov: ................................................................. 2174 1-1 VINO izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska za-dru »a v MedoSih (Kopte)« pošta Pirano — železnih, postaja Por-torose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu od 28—32 K hekto. Cena črnemu (isterski refoško) od 25 - 27 K hekto postavljeno na postajo. 1647 9 Prava istrska vfca Zaradi preobile zaloge se dnHjo od Kmetske vinsko zadrege v Bujah po nizki ceni od 56 litrov naprej l))7 to bela vina liter po 26 h. fini teran liter po h. Ceniki in vzorci brezplačno na zahtevanje Cantina sociale cooperativa Baje (Istria) : Zobozdravniški atelje : dr. Edv. GlobočniK 2i5s v Kranju 8-4 v hiši kjer je lekarna je od 16. sept. naprej slav. občinstvu vsak dan na razpolago. licenca za mizarsko obrt sprejme takoj Jan. Kuhar, mizarski mojster v Vižmar-jih št. 69. pri Ljubljani. 2163 3-3 fn Kanado najziožnejša, najcenejša in najvarnejša vo*nja s cunard Line ^ 644 28 Bližnji odhodi iz Trsta, domačega pristanišča: Panonija 8. septembra, Karpatija 22. septembra. Ultonia 29. septembra 1908. Ia: Liverpoola i Lusitanja največji najlepši parnik 5. septembra, 3. in 24. oktobra. Mauretanija 12. sept. 10. oktobra. Pojasnita in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. Na Klancu it. 15 pri Kranju se proda iz proste roke hiša vrt s sadjem nasajen, njive 20 mernikov posetve, in travnik 6 mernikov posetve To je vse v enem kosu blizu hiše in ob lepi cesti. Gozda je okoli 6 oralov v dobrem stanu. Voda pred hišo. Proda se tudi sama hiša. Kupi se tudi, ako ni vsega denarja. 2039 3-3 Obidič Jožef na Klancu pri Kranju. Ustanovljeno 1862. Telefon Stev. 684 c. U.- dvor. maSlnlst ▼ DUNAJ (WIEN), Vil, KAISERSTRA8SE 71 na vogalu Burggasse. Največja zaloga vsakovratnih peči za vsako porabo od navadne do najfinejše in naj-eiegantnejše izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato emajlirane. Pefci za trajno kurjavo za premog. Okrogle peči za regulirati od 15 K višje. Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih ognjišč. Najboljše plnove peči, kamini Srni in emajl. Železne peči s peč-nicami za dve ali tri sobe. Patent-vložki za glinaste peči. Sušilnice. Itru^nii ; K C/3G-J — 03 s ccjcagra: v.:, r^-žastr. i i aaaaBRHaiaai C. kr. oblastveno potrjeno i« 69 ucilišce za Krojno risanje branja cfosiR Ljubljana, »ari trg St. 28. • Bom se tudi Hrol po životni meri, S H il n u n » rs 1 4 Katoliške bukvama u Ljubljani priporoča šolske knjige " ~ _ šole : ljudske, obrtne, meščanske in srednje šola v najnovejših aprobiranih izdajah. — Izmed novo upeljanih knjig je bukvama založila: Tomin&ek, dr. Jos. GrŠka SlOVMCa Grška vadnica Tominšek, dr. Jos. vez. v platno K 3*—. vez. v platno K 3-50. m M A iS Svetina, Katoliški VPrnillr za vii'e razrede srednjih Sol (V. razred\ Prva knjiga: dr. Iv. I^ttlUlIOAl VClUUft. Resničnost katoliške vere. Vez. v platno K 2-80. stroj Alojzij Liturgika. Nauk o bogočastnih obredih nv. katoliške cerkve. Vez. v platno K 1-40. Na razpolago Ima tudi v raznih izdajah slovenske, nemške, francoske, angleške, laške itd. slovarje in Schulmannove ter Freundove prestave in preparacije za latinske in grške klasike. It U SI K* Vi 58 v* M* £8 Vi 18 Vi 58 Vi Vi 5(8 t> i: Izjava. Podpisani Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove svoje žene Marije Kozinec roj. Rako&a, ki obenem tudi vedežuje na karte, ker je šla prostovoljno od mene. 2172 2-2 Alojzij Kozineo. 2190 1-1 Švicarija. ^ Danes, 5. septembra in jutri 6. septembra od 5. ure pop. do 10. zvečer. umetno-zabavni večer trojice Starkoff Vstop prost. DIJAK se sprejme na stanovanje in hrano. — Več se izve Rimska cesta 61. 17 . 2197 3 1 Lancaster od K 26" , Flobert-puške od K 8 50, pištole od K 1-50, samokresi od K5-. :: Popravila ceno. — Uustrovani ceniki franko. :: F. DUŠEK v Opočno štev. 77 1631 Češko. 8 Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnkoczy :: Ljubljana. :: Primarius dr. V. GREGORIČ Ljubljana kronska 0 0 ustna voda (Zakonito zavarovan.) Specialiteta za kadilce, 0 10 do 15 kapljic v kozarec ::: vode. ::: Cena 2 kroni. lil r (t o M» rt-® r* P N S Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnkoczy :: Ljubljana. :: 1898 25 Čistilnica črev na mestni klavnici v Ljubljani priporoča k bližajoči sezoni zajamčeno čisto osnažena 2138 2_1 V vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah, le od živine, ki je pod živinozdravniško kontrolo zaklana Cenjena naročila izvršuje točno in reelno JOSIP BERGMAN, Poljanska cesta 83. Učenec za sobno slikarstvo se sprejme takoj pri Antonu Sokliču v Kranju. 2040 2-1 Izjava. 2195 1-1 Ker sem bil v ponedeljek 1. septembra javno na cesti napaden, češ, da sem jaz kriv, da so delavci pri tovarni v Lescah pri plači pritrgani, obljubim vsakemu, kateri mi more dokazati, da sem jaz zinil le besedo pri g. Zimermannu ali njegovem palirju, naj isti plače delavcem zniža, da mu dam isti trenutek 200 K na roko. Tisti, ki so v raznašanju te vesti jako marljivi, naj se torej potrudijo. Z odličnim spoštovanjem Franc Walland, posestnik v Lescah, Gorenjsko. Vedno je nelepa in nadležna KORPULENCA Englisch BreakfastTea GijeJ izredno, je zdrava in prijetnega M okusa. 2143 1 — 1 Edino pristna zavita v ličje pri Einhornapotheke v Welsu Gorenje Avstrijsko. 1 zavoj K 3; dvojni zavoj K 5 50: za posku-šnjo K 150; poština posebej. Z stanovanji vsako z dvema sobama in pritiklinami, pripravni zlasti za penzionistp, se oddasti »akoj v Škofji Loki. Več se izve pri Antonu Homannu ravnotam. 2194 3—i ETERNA Cevke in ustniki. Višek popolnosti v izdelovanju pip Prednosti: Snažnost, trpežnost, nizka 870 cena, užitek pri kajenju! 13 Zdravniško priporočljive. ■ •«» *»«» M«- |»«» W «■ _ V-___/ Q Jesenske kakor zimske obleke poprinlKe, suknje ln dežne plaiče za sospoae lil tlecRe po Izredno nizkih ln stolnih cennli priporoča f konfekcijska Ji m _ - ' d trgovina Aa L.UKIC Ljubljana, Pred škofijo št. 19. ^C^a-- Najnovejši pariški in dunajski : modeli za dame in deklice Kdor hoče pristni nanoški sir obrne naj se na »Zalogo nanoškega sira v Vipavi«. 2179 1-1 Podružnica: Frano Skapin. Prodaja se aa debelo in drobno. Nemeblovana soba ali kabinet v bližiui Mestnega trga išče neka gospa Naročila pod štev. 24 proti izkazu inseratnega lista, glavna pošta. 2186 1 -1 Kot hišnik želi nastopiti sluibo zakonski mož breji otrok. Ponudbe na upravo lista pod »hišnik«. 2182 l-l Ti U * * ii * k xs h'* »K K A Trboveljski kosom in orehovni premog od 50 kg naprej do celih vagonov priporoča v blagohotna naročila, zagotavljajoč točno postrežbo 2178 3—1 Ivana Treo Ljubljana, Cesta na Rudolforo železnico is&tsm^t I Ugoden nakup . ostankov m 40 metrov cefira, barhenta, fla-nele, volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1-8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana izvozna tvrdka 2152 8—1 V. i. Havliček a bratr v Podčbradlh, Češko. Naročite takoj! — Priporočilo I P. n. pošljite mi 40 metrov ostankov To je že dru^o naročilo in prosim, da ml pošljete zopet dobro blaifo, kakor pri prvem naročilu. Z odličnim spoštovanjem M. Z. v Čechah v Prostčjova, 2. 12. 1907. 2152 x-l f Služba 2188 2-1 cerkvenika in orga nista v Mirni peči na Dolenjskem je razpisana. Nastop s 15. oktobrom t. I. Dohodki deloma v biri, deloma v denarju znašajo do 800 K. Župni urad v Mirni peči, Dolenjsko. Proda se iz proste roke pod ugodnimi 2184 pogoji 2—1 hiša z 9 sobami. Zraven hiše je lep vrt. Poizve se na Olincah, Tržaška cesta štev. 78. Naznanjam slavnemu občinstvu, da prevzemam vsakovrstna 2185 1 — 1 polaganja hrastovih (parketnih) tah Delo solidno in poceni. ANDREJ KOKALJ v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 12. Zdravo grozdje najfinejše plemenite vrste, debele jagode, sladak, vsak dan sveže trgano 5 kg zavoj franko 3'5U K L. Altneu Versecz 44, Ogrsko. 2191 5-1 0 - o O Zenitbena ponudba. 0 O _ o O Jrgovec 29 let, rimsko-kat°l'Ške o jgj vere, kremenitega značaja, simpa- 0 fuUi lične vnanjosti, j dobro idočo irgo• (O) vino v nekem provincijalnem mestu 0 O J(rvatske, vdovec, 3 enoletno ori- pgj srčno deklico, želi se 3opet poročiti 0 O j damo, ki je izurjena v gospodinj- [Oj stvu ter dobrega srca, v starosti 0 [□j 20 25 let. Vdova 3 enim otrobom [oj j—j ni izključena in naj bi imela 15 do 0 G2) 20.000 kr°n gotovine. Lahko je [Oj ||j Hrvatica, Štajerca ah]Jfranjica. Pri- E) 0 ja^ne, le resne ponudbe s polnim gj. ||j naslovom 5 sliko vred naj se po- 0 0 ŠUjajo na upravo tega lista pod qzjj [gj številko „2133". Tajnost 3ajamčcna. E* 0 2193 3-1 jg 0000000000000000 Izvanredna državna loterij a. Na najvišje povelje Nj. ^J c. in kr. apostol. Velič. za dobrodelne namene c. kr. deželne brambe in orožništva. Izredna jubilejna loterija To H pil o vil q Interno edina v Avstriji postavno dopu-1 a ucucuild luieiljd sčena, vsebuje 17.984 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 513.760 K. 2082 10-1 Glavni dobitek 200.000 K. Srečkanje nepreklicno dne 22. oktobra 1908. 4 K Ena srečka stane 4 K. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamts-Strasse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah,davčnih poštnih, brzojavnih in železn. uradih, v menjalnicah i. t. d.; igralni načrti za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. loterij. : ravnateljstva. Prodajalka za konfekcijo, v šivanju popolnoma izurjena, se takoj sprejme. Naslov pove „Upravništvo Slovenca". 2164 3—2 Likarica se takoj sprejme. Poizve se pri g. Mahru, lastniku trgovskega učnega zavoda v Ljubljani. 2002 3—2 Zastonj zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, sre-brnini Itd. , Orag. Heger ur ur, juvelir In graver. Oslek I. Kapucinska d.4,(Ilam4 fbtaMMl S«? Sprejmem pomočnika z večletno prakso v špecerijski stroki. Ozira se le na izurjene detaj-liste, vešče obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Vstop ali takoj ali najkasneje do 15. oktobra 1.1. Tudi se sprejme inteligentna in izurjena najboljšem najfinejše čisfiloza čevlje Učenca! fS s primerno šolsko izobrazbo, dobrega v računanju, krepkega in zdravega, poštenih starišev sprejme takoj v svojo trgovino s špecerijskim blagom tvrdka: I. Ku&lan Kranj, (Gorenjsko). Pozor gostilničarji in trgovci! Prodam iz proste roke na Gorenjskem samo 5 minut od kolodvora oddaljeno gostilno in prodajalno z vso opravo. Hiša ima 9 sob za letovičarje, kuhinjo, klet, ledenico, drvarnico, kegljišče, veliko dvorišče in vrt. Prodam tudi hlev, travnik, njivo in 4 gozde, vse za nizko ceno 16.000 kron. 2042 3-3 Ne zamudite te ugodne prilike. Natančnejša vprašanja pod šifro ,,D. R. sreča" poštnoležeče Spodnja Šiška pri Ljubljani. prodajalka isteTstroke. 2166 3-2 Karol Planinšek, Ljubljana. Globin Zakonito zajamčeno. fHygienicusl pasta za likanje Zakonito zajamčeno. senzacionelna iznajdba, s katerim postanejo tkanine zopet kakor nove. Neobhodno potreben za namizno, posteljno, toaletno perilo, mehke srajce, blnze, nevestine oprave, za bela kakor tudi barvena platnena ali volnena oblačila, zagrinjala, čipke, tančice itd. »Hygienious« napravi tkanino trpežno in izvanredno mehko, slično baržunu; volneno blago dobi sličnost holandskega platna. Vedno enacega učinka za vse vrste tkanin, iz platna, bombaža, volne ali svile. Učinkuje razkrajajoče! Dobi se v vseh špecerijskih in kolonijalnih trgovinah in drogerijah. 1522 20-10 Ij. Clftiozza Varstvena znamka. červinjan (Primorsko). Zajamčeno trpežna =sukna= najnovejših vzorcev zanesljive jakosti za obleko, površnike, suknje v veliki lepi izberi po zelo nizkih cenah pošilja 2107 3-2 - FRANT. MAREK - češka tovarna za sukno t Llbercu, Čiško. Vzorci na zahtevo. — Prodaja na drobno in debelo. — PoŠiljatve nad 20 K franko. — • Najcenejši nakupni izvor. Fr. Mally in drug parna opekarna v Srednjih Gameljnih, pisarna v Ljubljani na Resljevi cesti štev. 2 ponuja zarezano in vsakovrstno drugo opeko 2026 3-3 v poljubni množini. Zaloga pohištva v ljubljanskem kolizeju na Marija Terezije cesti štev. 11 puc & Komp. priporoča kompletno opravo za spalne in jedilne sobe, železno pohištvo, tapetniške izdelke In blago. Zagrinjala in posteljne preproge vsled opustitve po znižanih cenah. Lastoo mizarstvo in tapetniške delaoice. :: Specijaiiteta: Patent, spalni divan. :: 9931|84 Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike - ----- in hišne upravitelje. - -----------------;- 3 3 3 C d: rizm:___mi » j—' Proti sajam in prahu popolnoma varno zaprt dimnik, kjer je tudi vsaka nevarnost po ognju izključena, omogočujcjo samo ^ patentna dimniška dvojnata vrsta s trojnatim proti ognju varnim zatvorom. (C, kr. avstr. patent št. 26.175 od 1. junija 1906.) Konstrukcijo teh dimniških vrat. ki se lahko dajo vstaviti v novih aH pa že v starih poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoznali tem dimniškim vratom prednost pred vsemi drugimi. — Mestni magistrat ljublj. priporoča ta vratca z razpisom 21. avgusta 1907; deželni glavar kranjski pa z okrožnico z dne 11. maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem. Pojasnila daje J^. StriCel dimnikarski mojster. Dobivajo se v vseh želez, trgovinah ali pri Lud.StricIu kakor tudi pri tvrdki Aug.Žabkar. 1574 Ponarejanje patentnih vrat se kaznuje po patent, zakonu. Na prodaj je: 1 dobro ohranjen bilard z 10 quees, cena 70 K; 2 omari, ena velika in ena mala, za spravljanje ledu: mala še dobro ohranjena, cena 20 K; velika dvodelna, cena 50 K; 2 veliki skoro novi železni peči, za kurjavo s premogom (Fiill-ofen), cena 50 in 80 K, pri 2151 3-2 Ivanu UaKoniggu. ZELO TRPEŽNO POKROVNO SREDSTVO NA VREMENSKI STRANI dE 3 < o/a (/)' p, ST vx ^ BS u £ < "5" rš C' N Zr ^ flj =3 o 3 mt p. 2 2 št a ° N 1 n' D)' g o. " me J Glavno zastopstvo za južne dežele: JANACH IN DRUG, TRST. o a " a cr 2.» ro w p O O ' 5 < O o GL » 5° •&T3 <5 M T3 -i B> v> -i M K- tn w W i -.• ro I a nu CO p I tropinovec kranjski brinjevec Odlikuvauo v Parizu. se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v r veležganjarni in rektifikarni sadja M. Rosner & Co., Ljubljana, Spod. Šiška, poleg: Kosler-jeve pivovarne. Podiroinlii; riiR* « ■■■IjilBlttni: Orabiia II, Mali ttiaa, M«il. allaa IT, BnAui, I'.r*3 0» « M»», (Miki KKNatm, ffloraviliJ SmY>h, KM11«#, novi JrtiS», rimi iTltan Ia LtktKe. MjiHjalmSae m« Dnnajn: I. vr.lltilll 1, II. Tlbartlmia 4, lil. Ua|ar(aMa 77 (a.gal Rnaaw«g«l, III. L»-viagiaai IT, IV. Wl«. DSoii.jit Haapiiii. U SI«, nsaplilitiii «'•>. ^^»jiin^nn «3xiaSžke družba « 1M -176 fift Ji &k«<• feapiteJ Na)kalutno]ii iT nakup in prodaja T«al> vr«t raut, driavnlh papirjev, akcij, prioritet, »»stavnic, araCk. davli, valut in denarja. Dtmoj, l. Woiixcsie i. 9tr kamenjava in eskomptiranje -mm K a0,000.00!>. Binr. Kftkl»t!l S 8,090.009 »»»tovnlc In obli taci). arafik 1* kuponov, : SODI : to še dobro ohranjeni, stari in novi so na prodaj pri I. Buggenigu, sodarskem mojstru, Cesta na Rudolfovo železnico itev« 5« Več 2113 2 slamoreznic , mlinov za sadje z 2 kamenitima valjema se radi pomanjkanja prostora prav ceno proda. A. SISNIK, trgovina, Zaloška cesta 21 2050 20 3 FR. SEVCIK, puSkan v Ljubljani, Židovske ulice J. Andrej Zajec ■■■ .......... ....... ■■■■ .......i i« ........ i »I<»m« cementarna na Pešati, pošta Dol pri Ljubljani Prečast. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom priporočam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže, kuhinje in hod- mnvaSrnn nlnČCO v raznih barvah nike krasne - fli«*aiUHtS piU9lrt? in okus. UZOrcih. Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne križe SflJ&SSK grobne spomenike in nlriflPIA brušene in polirane kot marmor. — Slavnim cestnim **■ ■ JOj odborom in zasiebnikom nudim = romanfno MaU| (6—40 cm svetlobe) za kanale in vo-»I11S wCWI dovode (zlasti 6centimeterske, namesto dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), milnje kamne, korita za živino in drugo cementno blago. 692 24 - Ceniki in vzorci na zahtevo. - M 661 26 Priporoča svojo veliko zalogo najboljših pu&k in samokresov najnovejšega zistema. Kakor tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižih cenah. Popravila se izvršujejo točno. Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto Žogo Detahi Ljubljana e: kupuje :: :: smrekove in:: hrastove hlode franko drž. kolodvor :: Ljubljana. i: Ponudbe naj se pošiljajo: parna žaga Deghenghl 2157 LJubljana. so mt I v. 4> <32 /j% na amortizacijo ali pa po 5Wa *Wa. JWa Mk AWa aWa jWa aWa WaWaaWa Wa I Lepa zračna stanovanja vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani. Optični zavod Fr.P.Zaleciffft priporoča svojo dobro urejeno za-iogo raznih očal, ščipalcev, daljnogledov, toplomerjev, zrakomerje« itd. O&ala in ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila točno in ceno. Velika zaloga pravih Švicar. Rkih žepnih in stenskih ur, zlatnine in srebrnine. Nikel ure od gld. 1")0 do <0 -Srebrneure, . 3 00 , 40-— Zlate , . . 12 — , K0-— Zahtevajte moj novi ceniki ki ga pošljem brezplačno. Kje se dobe najboljši poljedelski Stroji, kakor mlati83 Izdelane postelje Iz rdečega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjene.-Pernica ali blazina 180 cm dolga 11« cm široka K 10 - , 12-—, 15 — in 18 —: 2 metra dolga, 140 cm 8lroka K 14-—, 16 —' ..... * 18"-» 21* — . Zglavnlk 80 cm dolg, 58 eni iirok K 3'—, 8-50 in 4-— ; 90 cm dolg, 7o cm Jlrok K 4' 0 in 6'60. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. Tridelni modroci iz žime za I poBteljo K 87 — , boljši K Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10-— naprej. — Zamen|a ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. 2056 6—3 BENEDIKT SACHSEL, Lob€S 910 pri Plznu Ceiko. 595 55 I čy\itni/fč cAjri<>fi/eo Jiate/i želijo cWvt ', po ceni in xasnes/jivo-poiovciii ni// se obrncyo ^Simo/icTMji e/e/x« v £/'id>/juni i/čblvdvors/ce ulice2&. "&&a/ccvrsfiiaCPiyasni/ct (Saje str Irc-A/tiarno. Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki. -----————m———— zastopniki. EKSSSMK3 Delniški kapital 120,000.000 K Rezervni zaklad 64,000.000 K m Podružnica c. k r. p r i v i I. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev« 9. Sprejemlje vloge na obrestovanje v tekočem računu, na giro-račun in proti hranilnim knjižicam, izdaja obrestujoče se blagajniške liste, dovoljuje posojila na tekoči račun, dalje stavbna posojila, carinska posojila, davčna jamstvena posojila itd. eskomptira menice in devize in priskrbuje njih inkaso, izdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in inozemska tržišča. kupuje in prodaja tu- in inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, službene kavcije in vadije za udeležbo pri dvažbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe CSafe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze) v hranitev, Centrala na JOunaji. zavaruje srečke in izžrebajoče efekte proti izžrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žiebanju podvrženih papirjev, plačuje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoii blagajni, daje predujeme jia vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze, priskrbi za svoje naročnike trgovske informacije v tu-in inozemstvu itd. itd. itd. 1912 3 Podružnice: Bolcan, Bregenca, Brno, Feldkirch Gablonc, Gorica, Inomost, Karlovevari, Ljubljana, Lw6w, Moravska Ostrovica, Olomuc, Opava, Pulj, Praga, Podmokli, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf. OSREDNJA BANKA čeških hranilnic, jg l