G V 2004 EOGRAFSKI ESTNIK 76-2 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 76-2 2004 ZVEZA GEOGRAFSKIH DRUÎTEV SLOVENIJE ASSOCIATION OF THE GEOGRAPHICAL SOCIETIES OF SLOVENIA L'ASSOCIATION DES SOCIÉTÉS GÉOGRAPHIQUES DE SLOVÉNIE GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 76-2 2004 ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE BULLETIN FOR GEOGRAPHY AND RELATED SCIENCES BULLETIN POUR GÉOGRAPHIE ET SCIENCES ASSOCIÉES LJUBLJANA 2004 ISSN: 0350-3895 COBISS: 3590914 UDC: 91 www.zrc-sazu.si/zgds/gv.htm (ISSN: 1580-335X) GEOGRAFSKI VESTNIK - GEOGRAPHICAL BULLETIN 2004 © Zveza geografskih društev Slovenije 2004 Mednarodni uredniški odbor - International editorial board: dr. Matej Gabrovec, dr. Andrej Kranjc, dr. Franc Lovrenčak, t dr. Zlatko Pepeonik, dr. Drago Perko, dr. Ugo Sauro, dr. Ana Vovk Korže, dr. Walter Zsilincsar, dr. Jernej Zupančič Urednik - Editor: dr. Drago Perko Upravnik- Administrator: Borut Peršolja Naslov-Address: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija Izdajatelj in založnik: Zveza geografskih društev Slovenije Za izdajatelja: mag. Mitja Bricelj Prevajalci v angleški jezik: David Bole, Danilo Kosi, Stanko Pelc, Dejan Rebernik, Wayne J. D. Tuttle in Katja Vrtačnik Prevajalka v slovenski jezik: Mimi Urbanc Fotografi: Mimi Urbanc, Katja Vrtačnik, Marko Zaplatil in Mitja Zorn Kartografija: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Računalniški prelom: SYNCOMP d. o. o. Tiskarna: Collegium graphicum d. o. o. Sofinancer: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije Publikacija je vključena tudi v: GeoRef (database of bibliographic information in geosciences), RLG (research libraries group citation resources database), CGP (current geographical publications), OCLC (online computer library center), Geobase (Elsevier indexed journals) Naslovnica: Sliko Orlovega kraterja na Marsu je 4. aprila 2004 posnela panoramska kamera na raziskovalnem vozilu Opportunity 'Priložnost'. Avtor: NASA (PIA05755, http://photojournal.jpl.nasa.gov). Front page: Image of Eagle Crater on Mars was taken on April 4, 2004 by the Mars exploration rover Opportunity's panoramic camera. Author: NASA (PIA05755, http://photojournal.jpl.nasa.gov). 6 VSEBINA - CONTENTS RAZPRAVE-PAPERS Katja Vrtačnik Značilnosti lokalne klime v Zagorski dolini......................................................................................................................................9 Features of the local climate in the Zagorje valley........................................................................................................................18 David Bole Geografija javnega potniškega prometa na primeru Ljubljane ..................................................................................21 Geography of public transport in Ljubljana ......................................................................................................................................31 Robert Tésits Characteristics of rural unemployment in South-Transdanubia (Hungary) ......................................................33 Značilnosti nezaposlenosti na podeželju jugozahodne Madžarske ........................................................................41 RAZGLEDI - REVIEWS Danilo Kosi Sonaravno kmetijstvo v Sloveniji..............................................................................................................................................................43 Organic farming in Slovenia............................................................................................................................................................................52 Dejan Rebernik Sodobni urbanizacijski procesi: od suburbanizacije do reurbanizacije ..............................................................53 Recent urbanisation trends: from suburbanisation to reurbanisation........................................................................62 Stanko Pelc Geografska obrobnost ........................................................................................................................................................................................65 Geographical marginality..................................................................................................................................................................................72 METODE - METHODS Franci Petek, Jerneja Fridl Pretvarjanje listov zemljiško-katastrskega načrta v Gauss-Krugerjev koordinatni sistem............................................................................................................................................................................................75 The transformation of the sheets of the Franziscean cadastral map into the Gauss-Kruger coordinate system ..................................................................................................................................................86 KNJIŽEVNOST - LITERATURE Drago Kladnik, Marjan Ravbar: Členitev slovenskega podeželja, Geografija Slovenije 8 (Milan Natek) ......................................................................................................................................................89 Ivan Gams: Kras v Sloveniji v prostoru in času, 2. pregledana izdaja (Mauro Hrvatin) ..............................91 Tomaž Podobnikar, Drago Perko, David Hladnik, Marko Krevs, Marjan Čeh, Zoran Stančič (uredniki): Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2003-2004 (Matija Zorn) ..................................93 Slavko Brinovec: Kako poučevati geografijo: didaktika pouka (Milan Natek) ......................................................94 Narava Slovenije (Ivan Gams) ..............................................................................................................................................................................97 Tanja Cegnar, Jožef Roškar: Meteorološka postaja Kredarica 1954-2004 (Borut Peršolja) ......................98 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Miha Jeršek (uredniki): Narava Slovenije: Alpe (razstavni katalog) (Borut Peršolja) ............................................................................................................................................99 Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik 43-2 (Milan Natek)..........................................................................101 Wolfgang Zângl, Sylvia Hamberger: Gletscher in Treibhaus: Eine fotografische Zeitreise in die alpine Eiswelt (Matija Zorn) ................................................................................................................................103 KRONIKA - CRONICLE Obnovitev dvorane Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU (Drago Perko)......................................................................................................................................107 7 ZBOROVANJA - MEETINGS 30. svetovni kongres Mednarodne geografske zveze (Jerneja Fridl, Matej Gabrovec, Anton Gosar, Damir Josipovič, Andrej Kranjc, Milan Orožen Adamič, Borut Peršolja, Franci Petek, Aleš Smrekar, Mimi Urbanc) ....................................................................................................................................109 21. konferenca PECSRL v Grčiji (Mimi Urbanc) ............................................................................................................................113 Alpe - bodoče generacije (Borut Peršolja) ............................................................................................................................................113 7. bienalni simpozij Geografski informacijski sistemi v Sloveniji (Tomaž Podobnikar, Krištof Oštir, Marjan Ceh) ......................................................................................................................114 Geomorfološke nesreče - ocenitev in ukrepanje (Blaž Komac, Matija Zorn) ....................................................117 Prvi strokovni posvet Didaktika v šoli v naravi (Borut Peršolja) ....................................................................................118 Mednarodna konferenca The challenges of localism (Janez Nared) ............................................................................119 POROČILA - REPORTS Oddelek za geografijo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru v študijskem letu 2003/04 (Uroš Horvat) ............................................................................................................................................................................121 Novi doktorji znanosti in magistri znanosti s področja geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (Janja Turk) ............................................................................................................................................................123 NAVODILA - INSTRUCTIONS Navodila avtorjem za pripravo člankov v Geografskem vestniku (Drago Perko) ............................................127 8 Geografski vestnik 76-2, 2004, 9-32 Razprave RAZPRAVE NEKATERE ZNAČILNOSTI LOKALNE KLIME V ZAGORSKI DOLINI AVTOR Katja Vrtačnik Naziv: profesorica geografije in angleškega jezika, mlada raziskovalka Naslov: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija E-pošta: katja.vrtacnik@ff.uni-lj.si Telefon: 01 242 1224 Faks: 01 425 93 37 UDK: 911.2:551.584(497.4) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Značilnosti lokalne klime v Zagorski dolini Glavni dejavnik lokalne klime v Zagorski dolini je relief, ki prek nadmorskih višin, ekspozicij in naklonov vpliva na temperature, padavine, sončno obsevanje in vetrovnost, poleg tega pa predstavlja temelj za razvoj pojava temperaturne inverzije in z njo povezane radiacijske megle. Zato so minimalne temperature v termalnem pasu, ki se začne nekako na nadmorski višini med 400 in 500 m, višje kot na dnu doline, to pa skupaj zekpozicijo in nadmorsko višino vpliva na fenofaze rastlin, retencijo snežne odeje, trajanje sončnega obsevanja, poljedelstvo in poselitev, pa tudi na onesnaženost zraka, ki je bila še v bližnji preteklosti v Zagorski dolini najbolj pereč problem. KLJUČNE BESEDE klimatogeografija, lokalna klima, Posavsko hribovje, Zagorska dolina, Slovenija ABSTRACT Features of the local climate in the Zagorje valley The main factor of the local climate in the Zagorje valley is the relief which via different altitudes, exposition and inclination has an impact on temperatures, precipitations, insolation and windiness. Besides, it represents the basis for development of a temperature inversion and radiation fog connected with it. As a consequence, the minimum temperatures in the thermal zone, which starts approximately at the altitude of 400-500 m, are higher than at the bottom of the valley. This fact together with the exposition and the altitude influences on the phenophases of plants, snow cover retention, duration of insolation, agriculture, settlement and eventually also on air pollution which was in the nearby past one of the most urgent problems in the Zagorje valley. KEYWORDS climatogeography, local climate, the Posavje hills, the Zagorje valley, Slovenia Uredništvo je prispevek prejelo 22. decembra 2003. 21 Katja Vrtačnik Značilnosti lokalne klime v Zagorski dolini 1 Uvod Zagorska dolina leži v Posavskem hribovju, ki je geološko in reliefno izredno pestro in razgibano. To pestrost odseva tudi lokalna klima v Zagorski dolini. Iz te ugotovitve izhaja tudi delovna hipoteza moje raziskave, ki pravi, da je zaradi lege med hribi, kar predvsem pozimi povzroča nastanek značilnega bazena hladnega zraka s temperaturno inverzijo, lokalna klima v sami dolini precej drugačna od lokalne klime v višjih predelih nad temperaturno inverzijo. Na dnu dolin je tako predvsem ponoči in zjutraj razmeroma hladno (minimalne dnevne temperature so nižje kot v vzpetem svetu), bolj je vlažno in vlada relativno brezvetrje, poleg tega pa je v zimskem in jesenskem času zaradi pogoste megle trajanje sončevega obsevanja v vzpetem svetu precej daljše kot v dolini. Malo nad dnom je tako imenovani termalni pas, kjer so temperature višje kot v dolini, zato v tem pasu gojijo temperaturno občutljive rastline (na primer vinsko trto samorodnico, marelice, orehe). Se više na hribih pa je zopet hladneje in bolj prevetreno. Na oblikovanje klime v Zagorski dolini poleg pestrosti reliefa in precej velikih višinskih razlik vplivajo tudi lega v zmerno-toplem toplotnem pasu, vpliv zahodne zračne cirkulacije, različne ekspozicije in nakloni reliefa, ne smemo pa zanemariti tudi vpliva gozda, ki v Posavskem hribovju pokriva prek 60 % površja in ustvarja samosvojo, tako imenovano »oceansko mikroklimo«, za katero so značilni manjši temperaturni ekstremi in celoletno ohranjanje večje relativne vlažnosti, kot je v okolici. Za Zagorje, ki je gospodarsko in poselitveno središče Zagorske doline, je značilen tudi pojav mestnega toplotnega otoka, ki je izrazit predvsem pozimi, ko so površine v okolici Zagorja še pokrite s snegom. Zaradi številnih dejavnikov, ki vplivajo na izoblikovanje lokalne klime v Zagorski dolini, se razlikujejo tudi lokalne temperature, količina padavin, ki narašča z nadmorsko višino, trajanje in energija sončnega obsevanja, ki je v vzpetem svetu večja kot v dolini, trajanje snežne odeje, ki je odvisno tako od nadmorske višine, kot tudi od ekspozicije, fenofaze rastlin ter sajenje in ranljivost kultur. Nenazadnje pa lokalna klima vse bolj vpliva tudi na poselitev. Ce povzamem: cilj raziskave je bil na podlagi splošnih značilnosti mezoklime in s pomočjo terenskega dela orisati lokalno klimo Zagorske doline ter njeno prepletanje z drugimi fizičnogeografskimi in družbenogeografskimi elementi ter njihovo medsebojno povezanost in sovplivanje. Metode, ki sem jih pri tem uporabila, so bile metoda maršrutnih meritev minimalnih temperatur ob izrazito anticiklo-nalnih situacijah v različnih letnih časih, opazovanj trajanja snežne odeje pozimi 2001/2002, opazovanja fenoloških faz rastlin, merjenja in risanja previšanih horizontov in beleženja datumov sajenja izbranih kulturnih rastlin, ki so občutljive na nizke temperature. Pri tem je treba poudariti, da so dobljeni podatki zaradi spremenljivosti klimatskih parametrov več ali manj le nekakšen splošen oris razmer v Zagorski dolini od decembra leta 2001 do oktobra leta 2002. 2 Podnebje Zagorske doline Po Ogrinovi klasifikaciji (1998) ima Zahodno Posavsko hribovje, kamor spada tudi Zagorska dolina, zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije. Glavne značilnosti mezoklime v Zagorski dolini so tako: • povprečna januarska temperatura od -3 do 0° C in povprečna julijska temperatura od 15 do 20° C, • celinski padavinski režim s primarnim padavinskim viškom poleti (konvekcijske padavine v obliki nalivov in neviht), sekundarnim padavinskim viškom jeseni in nižkom pozimi, • povprečna letna količina padavin od 1000 do 1300 mm, • temperaturni obrat, ki ga večkrat spremlja tudi radiacijska megla, • sneg se v Posavskem hribovju obdrži nekako od 30 dni v dolinah do 80 in več dni v višjih predelih, • povprečna količina srednje letne energije, ki jo prejme Zagorska dolina, je po Gabrovcu (1996) 4013 MJ/m2, povprečna dnevna količina energije tretje dekade v juniju 19,27 MJ/m2, povprečna dnevna količina energije tretje dekade v decembru pa le 2,54 MJ/m2, • v Zagorski dolini so najpogostejši in tudi najmočnejši vetrovi iz zahodnega kvadranta (Savska dolina), pojavljata pa se tudi dva lokalna pobočna vetrova. 10 Geografski vestnik 76-2, 2004 Razprave 3 Zna~ilnosti lokalne klime v Zagorski dolini 3.1 Prostorsko razporejanje minimalnih temperatur ob anticiklonalnem vremenu Za ugotavljanje temperaturnih zna~ilnosti Zagorske doline (pojav temperaturne inverzije in mestnega toplotnega otoka ob anticiklonalnem tipu vremena) sem uporabila metode mar{rutnih meritev. Opravila sem {est meritev (tri pozimi in tri poleti). Pri tem me je zanimal predvsem pojav temperaturne inverzije, ki je najbolj izrazit predvsem pri minimalnih temperaturah. Slika 1: Razporeditev temperatur zraka 5.1.2002 glede na nadmorsko višino. Slika 2: Razporeditev temperatur zraka 14. 6.2002 glede na nadmorsko višino. 11 Katja Vrtačnik Značilnosti lokalne klime v Zagorski dolini 5000 m | pod -11,5° C | | -11,5° C do-10,2° C -10,2° C do-8,9° C | | nad-8,9° C ] ni podatka Slika 3: Pregledni zemljevid območja Zagorske doline z okolico. Slika 4: Razporeditev minimalnih temperatur zraka v Zagorski dolini 5.1.2002. |_| pod 15,8° C | | 15,8° C do 17,1° C 17,2° C do 18,6° C nad 18,6° C ni podatka pod 30 dni 30 do 39 dni 40 do 49 dni 50 dni in več Slika 5: Razporeditev minimalnih temperatur zraka v Zagorski dolini 14. 6.2002. Slika 6: Število dni s snežno odejo ob 7. uri v Zagorski dolini pozimi 2001/2002. 12 Geografski vestnik 76-2, 2004 Razprave Na zemljevidih sta prikazani tipična zimska in tipična poletna razporeditev minimalnih temperatur zraka ob izrazito anticiklonalni vremenski situaciji. Temperaturna inverzija je bolj izrazita v jesenskem in zimskem času, ko je bilo dno doline od 2,4 do 7,2° C hladnejše od višjih predelov. Debelina plasti s temperaturno inverzijo je odvisna od trenutnih vremenskih razmer. V zimski polovici leta je bila od 170 do 280 m, poleti pa od 255 do 455 m. Najnižje temperature so bile vedno na dnu doline, izjema so bili otoki toplega zraka okoli večjih naselij: posebnosti mestne klime so bile najbolj izrazite v Zagorju, nekoliko manj v Kisovcu, Izlake pa so že tako majhne, da značilnosti mestne klime sploh niso prišle do izraza. Zagorje je bilo od okolice toplejše od 0,2 do 3,3° C, Kisovec od 0,1 do 1,7° C, Izlake pa 0 do 1,3° C. Ob anticiklonalnih situacijah so najvišje temperature nad temperaturno inverzijo, kar pomeni, da so temperature nad pobočji in slemeni vzpetin lahko dosti višje kot v dolinah. Poleg tega pa so temperature tudi v termalnem pasu precej višje kot na dnu doline. V dolinah se v manjših kotanjah in zaprtih delih predvsem v hladnejši polovici leta oblikujejo prava mrazišča. Le-ta so predvsem: • dolina Medije med Zagorjem in Kisovcem, • dolina v Zelencih med Kisovcem in Izlakami, • zgornja dolina Orehovice, • Semniška kotanja in • Spodnje Izlake. Temperature so bile v teh mraziščih od 0,3 do 1,4° C nižje kot so bile povprečne najnižje temperature na dnu doline. Pri maršrutnih meritvah sem tudi ugotovila, da se v gozdu zaradi stalno večje relativne vlažnosti zraka vzpostavi tako imenovana oceanska klima, zaradi katere so bile minimalne temperature v gozdu občutno višje kot pa nad negozdnim površjem. S temperaturno inverzijo ponavadi povezujemo tudi pojav radiacijske megle, ki pa ni njen nujen spremljevalec. Megla se pojavi samo v primeru, če je vlažnost zraka takšna, da se v zraku začnejo izločati vodne kapljice. Za nastanek megle pa so potrebna kondenzacijska jedra v zraku, ki so tudi posledica onesnaževanja. Ker je radiacijska megla zadnja leta v Zagorski dolini precej redek pojav, lahko tudi po tem sklepamo, da je onesnaženost ozračja na srečo vse manjša. 3.2 Sneg in snežna odeja v Zagorski dolini pozimi 2001/2002 Snežne padavine so najpogostejše v najvišjih delih Zagorske doline, saj se ob reliefnih pregradah vlažne zračne gmote dvignejo, ohladijo in nastanejo padavine. Po podatkih izbranih meteoroloških postaj v Posavskem hribovju za obdobje med letoma 1961 in 1977 se sneg na tem območju obdrži od neka- Slika 7: Kadar Zagorsko dolino prekrije radiacijska megla, iz meglenega jezera ponavadi gledajo le najvišji vrhovi in slemena. Slika 8: Sneg se na ravnih delih kulturnih teras (Cem-šeniška planina) zaradi manjšega vpadnega kota sončnih žarkov zadrži dlje kot na nagnjenih delih. 13 Katja Vrtačnik Značilnosti lokalne klime v Zagorski dolini ko 30 dni v dolinah do 80 in več dni v višjih predelih. Retencija snega pa ni odvisna le od nadmorske višine ampak tudi od ekspozicije reliefa, naklona in vremenske situacije, predvsem temperatur. Seveda pa ne smemo pozabiti vpliva mestnega toplotnega otoka, zaradi katerega se sneg v večjih naseljih precej hitro stali. Zaradi izredno razgibanega reliefa v Zagorski dolini je bil eden izmed ciljev raziskave prikazati, kakšna je retencija, torej zadrževanje snežne odeje, na posameznih delih Zagorske doline. To sem opravila s pomočjo opazovanja retencije snega od prvega dne s snegom do zadnjega dne pozimi 2001/2002. Zima 2001/2002 je bila srednje radodarna s snegom. Decembra se je sneg zaradi srednjih dnevnih temperatur pod lediščem dva tedna obdržal povsod, potem pa je nenaden vdor toplega zraka z deževjem konec meseca snežno odejo v veliki meri stalil. Enaka situacija se je ponovila tudi januarja. Februarja, marca in aprila je bilo snega le še za vzorec. Na podlagi večletnih opažanj lahko sklenemo, da je število dni s snežno odejo največje v nadmorskih višinah nad nekako 650 m, poleg tega pa je očitna razlika med prisojami in osojami. Na splošno namreč velja, da prejmejo zahodna pobočja več sončne energije od vzhodnih, jugovzhodna, severovzhodna, jugozahodna in severozahodna pa manj kot južna in več kot severna pobočja (Udovič 1998). To je bilo pozimi 2001/2002 zelo očitno, saj se je sneg na pobočjih z zahodno ekspo-zicijo obdržal precej manj časa kot na pobočjih z vzhodno ekspozicijo. Poleg tega je treba dodati tudi to, da na retencijo snežne odeje vpliva tudi širina doline, kajti bolj ko je ozka, krajši je čas sončnega obsevanja in zato je tudi število dni s snežno odejo daljše (na primer dolina Medije med Zagorjem in Kisovcem, dolina Orehovice do Izlak). Splošno gledano so lahko zime v Zagorski dolini zelo bogate s snegom, v zadnjih sezonah pa so včasih tudi skoraj popolnoma brez snega. 3.3 Lokalne razlike v trajanju sončnega obsevanja Trajanje sončnega obsevanja je odvisno od treh skupin dejavnikov: astronomskih, atmosferskih in terestričnih. Na razlike v trajanju sončnega obsevanja znotraj območja Zagorske doline najbolj izrazito vpliva izredno razgibano površje. To sem skušala v empiričnem delu raziskave tudi dokazati, za kar sem uporabila metodo previša-nega horizonta. Meritve previšanega horizonta sem naredila na šestih točkah, ki ležijo na različnih nadmorskih višinah in na različnih ekspozicijah, tako da sem s pomočjo diagramov, ki sem jih naredila, prišla do sledečih ugotovitev: Trajanje sončnega obsevanja je v Zagorski dolini zaradi reliefnih ovir zelo neenakomerno. Kljub temu obstajajo neke splošne zakonitosti. Z večanjem nadmorske višine se trajanje sončnega obsevanja podaljšuje, vendar pa je odvisno tudi od ekspozicije površja, saj prisoje prejmejo veliko več sončnega obsevanja in s tem več energije kot osoje. Najmanj sončnega obsevanja (ob zimskem solsticiju ponekod celo 0 ur, ob poletnem nekoliko manj kot 11 ur) tako prejmejo dolina in osojna pobočja vzpetin, ki jo obdajajo. Največ sončnega obsevanja (ob zimskem solsticiju okrog 6 ur in 30 minut, ob poletnem več kot 12 ur in 30 minut) pa prejmejo slemena in prisojna pobočja vzpetin. Najbolj izstopa Cemšeniška planina, saj je najvišja, poleg tega pa njeno sleme poteka v smeri od vzhoda proti zahodu, tako da ima celotno pobočje na območju Zagorske doline prisojno ekspozicijo. Trajanje sončnega obsevanja je dejansko še krajše, kot sem ga ugotovila s pomočjo grafov previša-nih horizontov, saj obsevanje skrajšujejo atmosferski pojavi (oblačnost, megla). Pozimi in jeseni je trajanje sončnega obsevanja v dolini precej krajše kot v višjih delih, saj je nad dolino pogosto pravo megleno jezero. Poleti pa je, predvsem v popoldanskih urah, zaradi kumulativne oblačnosti trajanje sončnega obsevanja skrajšano predvsem v najvišjih delih. 14 Geografski vestnik 76-2, 2004 Razprave Trajanje sončnega obsevanja, ki je na samem dnu Zagorske doline zaradi okoliških hribov precej omejeno, in posledično manjša količina energije, ki jo prejme površje na določenem območju, vplivata na povprečne temperature, retencijo snega, rast rastlin, turizem, poselitev, kmetijstvo. 3.4 Vpliv lokalne klime na fenofaze rastlin Rastlina je med razvojnim ciklusom tesno odvisna od številnih dejavnikov okolja. Nastop posamezne fenofaze in trajanje medfaznih obdobij, ki se vsako leto začnejo in končajo v različnih obdobjih, sta odvisna od genetskega potenciala, od letnega biološkega ritma, velik del variabilnosti pa gre pripisati vremenskim parametrom (na primer temperaturi zraka, trajanju osvetlitve). Poleg tega, da se pojav določene fenološke faze menja v času, se spreminja tudi v prostoru. Lokalne razlike pa so odvisne od lege opazovanega območja, tal, reliefa, mikroklimatskih lastnosti lokacije in podobnega (Poglajen 2001). Pri raziskavi vpliva lokalne klime na fenofaze rastlin sem opazovala cvetenje znanilcev pomladi (zvonček, trobentica) in bezga, najbolj natančno pa sem beležila začetek cvetenja lipe. Rezultate prikazuje preglednica 1. Preglednica 1: Začetek cvetenja lipe v Zagorski dolini na različnih opazovalnih točkah spomladi leta 2002. opazovalno mesto nadmorska višina (m) lega datum začetka cvetenja Zagorje do 250 dolina 28.5. pokopališče 300 prisoje 1.6. Orehovica 350 dolina 8.6. Semnik 400 osoje 8. 6. Urh 450 prisoje 3. 6. Gamberk 500 prisoje 4. 6. Trojane 560 prisoje 12.6. pod Cemšenikom 600 prisoje 5. 6. Cemšenik 650 prisoje 7. 6. Dobrljevo 670 prisoje 10.6. Lipa je najprej začela cveteti v mestu Zagorje, saj so bile tam zaradi mestnega toplotnega otoka povprečne temperature višje kot v okolici, kakšen dan kasneje pa se je razcvetela tudi v Kisovcu, kjer je pojav mestnega toplotnega otoka manj izrazit. Začetek cvetenja lipe je odvisen predvsem od nadmorske višine ter ekspozicije površja in z njo povezanim sončnim obsevanjem. Druga (3 dni kasneje) se je namreč razcvetela lipa nad pokopališčem v Zagorju, ki je sicer na prisojah, je pa že zunaj vplivov mestne klime. Dva dni za to lipo je začela cveteti lipa na Urhu, ki je na nadmorski višini 450 m, naslednji dan pa lipa na Gambrku, ki stoji 50 m višje. Naslednji dan je začela cveteti lipa pod Cemšenikom, dva dni kasneje pa lipa v Cemšeniku, ki rase na nadmorski višini 650 m. Sele 8.6. sta istočasno začeli cveteti lipa v Semniku, ki je na nadmorski višini 400 m in ima izrazito senčno lego, ter lipa ob potoku Orehovica, ki leži na dnu doline na nadmorski višini 350 m in čez dan zaradi reliefnih ovir ne prejme skoraj nič sonca. Očitno je trajanje sončnega obsevanja pri cvetenju lipe bolj pomembno kot pa nadmorska višina. 10. 6.2002 je začela cveteti lipa na Dobrljevem, ki je bila od vseh opazovanih lip na najvišji nadmorski višini, kar pomeni, da so bile tam tudi povprečne temperature najnižje. Zadnja pa je zacvetela lipa na Trojanah. Razliko med Trojanami na višini 560 m in Dobrljevim na višini 670 m lahko razložimo s pomočjo podatkov, ki smo jih dobili z maršrutnimi meritvami. Kot je razvidno tudi na slikah o razporeditvi temperature v odvisnosti od nadmorske višine, je na višini Trojan pri vseh meritvah prišlo do precejšnjih odklonov izmerkov od regresijske premice. Primarna plast s temperaturno inverzijo 15 Katja Vrtačnik Značilnosti lokalne klime v Zagorski dolini je namreč segala nekako do višine Trojan, kar je verjetno tudi posledica tega, da je teren v okolici Trojan dosti odprt in tako bolj izpostavljen vetrovom. Nad Trojanami, pod pobočjem Cemšeniške planine pa se je temperatura z nadmorsko višino začela zopet zviševati in prav na Dobrljevem so bile izmerjene tudi najvišje minimalne temperature zraka. Poleg tega je lipa na Dobrljevem na pobočju, kar pomeni, da je vpadni kot sončnih žarkov večji kot na Trojanah, zato je tudi količina prejete energije večja. Razlika v začetku cvetenja lipe je bila med najvišje (670 m) in najnižje (250 m) ležečo lipo 15 dni. To pomeni, da na splošno cvetenje lipe na vsakih 100 m zakasni za 3 do 4 dni. Ce primerjamo fenofaze in trajanje sončnega obsevanja, lahko ugotovimo, da se začnejo fenofaze pri določeni rastlini prej na mestih, kjer je trajanje sončnega obsevanja daljše. Pri zgodnjih pomladanskih cvetlicah je pomembno predvsem trajanje sončnega obsevanja v zimskem in pomladanskem času, pomembno vlogo pa igrata tudi morebitna snežna odeja in listni opad, ki delujeta kot toplotni izolator in tako pospešujeta začetek njihove rasti in cvetenja. Zagorska dolina z okolico je geomorfološko izredno razgibana in raznolika, zato sta nadmorska višina in ekspozicija reliefa glavna dejavnika, ki vplivata na ritem razvoja rastlin. V mestih pa je opazen tudi vpliv mestne klime. 3.5 Vpliv lokalne klime na sajenje kmetijske kulture V tej raziskavi sem skušala dokazati, da se značilnosti lokalne klime v Zagorski dolini odražajo tudi v sajenju in rasti kmetijskih pridelkov. Odvisna sta namreč predvsem od razporeditve temperatur in eks-pozicije polj oziroma njiv. Da bi to dokazala, sem izbrane lastnike kmetij, katerih obdelovalne površine so na različnih nadmorskih višinah, povprašala, kdaj so spomladi 2002 sadili krompir in fižol, ki spadata med kmetijske kulture, katerih rast je močno odvisna od temperature. Tako se mora temperatura prsti, v katero bomo posadili krompir, dvigniti nad 7° C, pri fižolu pa še kakšno stopinjo več. Poleg tega sta obe kulturni rastlini močno občutljivi na pozebo, zato morajo biti kmetje previdni in preračunljivi, da ju posadijo dovolj zgodaj, da bo pridelek optimalen, in dovolj pozno, da ju pozeba ne bi pomorila. Poleg podatkov o sajenju krompirja in fižola me je zanimalo tudi to, če je pozna pomladanska poze-ba, ki je spomladi 2002 prizadela večji del Zagorske doline, vplivala na toploljubno sadno drevje (na primer češnje, marelice in orehe) in tako na količino pridelanega sadja. Z natančno analizo podatkov o sajenju krompirja in fižola pridemo do naslednjih ugotovitev: v povprečju na vseh kmetijah sadijo krompir zadnji teden aprila, seveda pa so tudi izjeme. V povprečju sadijo na nižjih nadmorskih višinah, kjer so povprečne temperature višje, krompir prej kot v višjih. Tako so na primer na kmetiji Pavlič v Rovah na nadmorski višini 290 m (prisoje) sadili že 12. aprila, na Dobrljevem (650 m) pa šele 2. maja, kar je kar 3 tedne kasneje. Fižol povsod v Zagorski dolini sadijo okrog 1. maja, je pa opazna tendenca, da ga v dolini sadijo kakšen teden prej kot na okoliških vzpetinah. Na izbrani kmetiji v Dobrljevem, kjer imajo dve njivi, eno na 650 in drugo na 700 m, sadijo najprej obe kulturni rastlini naenkrat na višji nadmorski višini, kjer je trajanje sončnega obsevanja daljše, višje so minimalne temperature in manjša je možnost slane. Zanimiva je primerjava med njivami na približno enakih nadmorskih višinah in različnih ekspo-zicijah. Tako na primer v Dolenji vasi nad Zagorjem, ki leži ob vznožju Malega vrha in je zaradi kratkotrajnega sončnega obsevanja celo zimo prava »mala Sibirija«, vsi vrtičkarji in kmetje sadijo krompir okrog 25. aprila, fižol pa 1. ali 2. maja, medtem ko na Rovah, ki so tudi pozimi dolgo časa obsijane s Soncem, sadijo tako krompir kot tudi fižol vsaj teden prej. Tudi primerjava med poljema v Semniku, ki dejansko ležita le kakšnih 150 m narazen, pokaže podobno sliko: na njivi, ki leži pod vzpetino Golk in zato celo leto prejme manj sončnega obsevanja, sadijo krompir nekako pet dni kasneje in fižol teden dni kasneje kot na polju, ki ima izrazito sončno lego. Tudi na kmetijah v Ravenski vasi, ki sta na različnih ekspozicijah, sadijo obe kulturni rastlini na prisojah okrog teden dni prej kot na osojah. 16 Geografski vestnik 76-2, 2004 Razprave Preglednica 2: Rezultati intervjujev glede sajenja kmetijskih kultur spomladi leta 2002. opazovalno mesto nadmorska lega datum sajenja datum sajenja pozeba višina (m) krompirja fižola Zagorje - Dolenja vas 280 osoje 23. 4. 2. 5. da Rove 290 prisoje 12.4. 25. 4. delno Zavine 367 prisoje 25. 4. 2. 5. da Semnik 400 osoje 25. 4. 7. 5. da Semnik 400 prisoje 20. 4. 1.5. da Sv. Urh 440 prisoje 26. 4. 2. 5. da Ravenska vas - Javor 480 osoje 25. 4. 3. 5. da Ravenska vas - Korito 500 prisoje 20. 4. 25. 4. da Breznik 520 prisoje 25. 4. 2. 5. da Cemšenik 600 prisoje 27. 4. 7. 5. delno Dobrljevo 650 prisoje 2. 5. 2. 5. delno Brezje 650 prisoje 23. 4. 4. 5. delno Dobrljevo 700 prisoje 30. 4. 30. 4. delno Jablana 720 prisoje 30. 4. 8. 5. delno Analiza podatkov o pozebi pokaže, da je pomladanska pozeba leta 2002 močno zmanjšala pridelek sadja, še posebej češenj in orehov, ki jih to leto niso obrali skoraj nič. Kljub temu pa je očitno, da v višjih delih, nekako nad 600 m nadmorske višine, kjer so minimalne temperature zaradi lege zunaj temperaturne inverzije višje kot v dolini, pozeba ni bila tako uničujoča. Vendar so temperature le eden izmed dejavnikov, ki vpliva na sajenje in rast rastlin. Tako se na primer v več krajih pri sajenju fižola in krompirja močno ozirajo na svetnike, »vaške vrače« in lunine mene. 4 Sklep Klimatski faktor, ki v največji meri vpliva na lokalno klimo Zagorske doline, je razgibano površje, ki prek različnih nadmorskih višin, ekspozicij in naklonov vpliva na: • izoblikovanje treh bioklimatskih pasov (dno dolin in kotlin, termalni pas in hribski pas), • zniževanje povprečnih temperatur, • večanje količine padavin z nadmorsko višino, • daljšanje trajanja sončnega obsevanja na višjih nadmorskih višinah in prisojnih legah, • daljšanje retencije snega v višjih in osojnih legah, • manjšanje prevetrenosti in kanaliziranje vetrov v dolini. Z nadmorsko višino, zaprtostjo in neprevetrenostjo Zagorske doline je povezan tudi nastanek temperaturne inverzije in z njo povezane radiacijske megle ter povečane koncentracije onesnaženosti zraka, ki je že desetletja eden od najbolj perečih problemov celotnega Zasavja. Nastanek temperaturne inverzije ob anticiklonalnih vremenskih situacijah, ki je najbolj izrazita jeseni in pozimi, je pravzaprav glavna značilnost lokalne klime v Zagorski dolini. Temperature v inverzni plasti so do okrog 7° C nižje kot v območjih nad njo. S terenskimi meritvami sem ugotovila, da se v kotanjah in zoženih delih doline (kotanja na Spodnjih Izlakah, kotanja pod Semnikom, dolina med Zagorjem in Kisov-cem, dolina v Zelencih, zgornji del Zagorske doline) izoblikujejo prava mrazišča, medtem ko so temperature na vzpetih delih najvišje. V dolini izstopajo tudi otoki toplega zraka, ki se oblikujejo v večjih naseljih (Zagorje, Kisovec, Izlake) in so tudi več kot 3° C toplejši od okolice. Vzrok so posebne toplotne značilnosti 17 Katja Vrtačnik Značilnosti lokalne klime v Zagorski dolini in viri toplotne energije, ki jih v okolici ni oziroma so manj številni. Termalni pas se začne na nadmorski višini od 400 do 500 m, njegove zgornje meje pa na podlagi mojih meritev ni mogoče določiti. Trajanje sončnega obsevanja je najkrajše v dolini in na pobočjih z osojno ekspozicijo, ob zimskem solsticiju ponekod celo 0 ur, ob poletnem nekoliko manj kot 11 ur, najdaljše pa na najvišjih slemenih in pobočjih na prisojah (prisojna pobočja Cemšeniške planine), ob zimskem solsticiju okrog 6 ur in 30 minut, ob poletnem pa več kot 12 ur in 30 minut. Trajanje sončnega obsevanja vpliva tudi na retencijo snežne odeje, ki je najbolj odvisna od količine zapadlega snega in povprečnih temperatur, nanjo pa vplivajo tudi naklon, nadmorska višina in ekspozicija površja. Na podlagi opazovanj retencije snega pozimi 2001/2002 sem zaključila, da se sneg najdlje (nad 50 dni) ohrani v osojah na višjih nadmorskih višinah ter v ozkih delih doline in senčnih kotanjah. Najmanj časa (pod 30 dni) pa se ohrani v mestih, kjer so povprečne temperature zaradi mestnega toplotnega otoka višje, in na prisojah v nižjih predelih, kjer so višje povprečne temperature, hkrati pa to območje prejme večje količine energije. Na lokalne razlike v trajanju snežne odeje najbolj vpliva prav nadmorska višina, poleg tega pa je izredno pomemben dejavnik tudi ekspozicija. Z opazovanjem fenoloških faz sem ugotovila, da lokalna klima Zagorske doline vpliva tudi na feno-faze rastlin. Klimatski dejavniki, ki imajo največji vpliv na začetek posameznih fenofaz, so predvsem ekspozicija, nadmorska višina in pa mikroklimatski dejavniki. Poleg tega je opazen tudi vpliv mestnega toplotnega otoka, ki pospešuje začetek fenofaz rastlin, in temperaturne inverzije, ki na dnu doline, kjer se nabira hladen zrak, njihov začetek zavira. Lipa je na dnu doline zacvetela v zadnji dekadi maja, na Dobrljevem pa v drugi dekadi junija. To pomeni, da cvetenje lipe na splošno na vsakih 100 m zakasni za 3 do 4 dni. Značilnosti lokalne klime vplivajo tudi na človeka in njegove dejavnosti. Nekatere značilnosti, predvsem pojavljanje pozebe, upoštevajo tudi kmetje pri sajenju kulturnih rastlin in pobiranju pridelka. Glede sajenja fižola in krompirja sem ugotovila vpliv nadmorske višine in ekspozicije površja: v dolini so krompir sadili okrog 25. aprila in fižol okrog 1. maja, v najvišjih predelih pa so sadili krompir zadnje dni aprila ali prve dni maja in fižol okrog 7. maja. Vendar pa številni kmetje sadijo kulturne rastline predvsem takrat, ko imajo čas, v mnogih primerih pa se ozirajo tudi na najrazličnejše vraže (svetniki, lunine mene ...). Zagorska dolina je torej izrazit primer medsebojnega prepletanja in sovplivanja naravnih in družbenih elementov pokrajine. 5 Viri in literatura Gabrovec, M. 1996: Značilnosti sončnega obsevanja v reliefno pestri Sloveniji. Geografski zbornik 36. Ljubljana. Ogrin, D. 1998: Podnebje. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Poglajen, K. 2001: Spomladanske fenofaze malega zvončka in spomladanskega žafrana v Jablaniški dolini kot pokazatelj mikroklimatskih razmer. Seminarska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Udovič, M., 1998: Sončno obsevanje kot mikroklimatski indikator v dolini reke Save pri Jevnici. Seminarska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 6 Summary: Features of the local climate in the Zagorje valley (translated by the author) The climatic factor which has the biggest influence on the local climate of the Zagorje valley is variegated relief. Namely, it influences via different altitudes, expositions and inclination the formation of three bioclimatic belts (bottom of valleys and basins, thermal belt and hill belt), the decrease of average 18 Geografski vestnik 76-2, 2004 Razprave temperatures and the increase of precipitation amount with higher altitude, longer duration of solar radiation at higher altitudes and sites exposed to the sun, longer snow-cover retention in higher and shady sites, lesser windiness and channelling of the winds in the valley etc. Connected with the altitude, the closed nature and non-windiness of the Zagorje valley is also the formation of temperature inversion and with it associated radiation fog and increased concentrations of air pollution, which has been for decades one of the most delicate problems of the whole Zasavje region. The formation of temperature inversion in anticyclone weather situations, which is most distinctive in autumn and winter, is actually the main feature of the local climate in the Zagorje valley. The temperatures in the inversion layer are up to 7°C lower than in the areas above it. With field measures I found out that in basins and narrowed parts of the valley (the basin in Spodnje Izlake, the basin below Semnik, the valley in Zelenci, the upper part of the Zagorje valley) exceptionally colder areas form, whereas the temperatures in the heights are highest. In the very valley stick out also warm-air islands which form in the towns (Zagorje, Kisovec, Izlake). The towns are even more than 3°C warmer than the surroundings. The reason for this are special heat features and sources of heat energy, which are not present in the surroundings or are lesser in number. The thermal belt begins at the altitude of 400 to 500 m. However, on the basis of my measures its upper limit is impossible to determine. The duration of solar radiation is shortest in the very valley and above all on shady slopes, on the winter solstice somewhere also 0 hours, on the summer solstice somewhat less than 11 hours, and it is longest on the highest ridges and slopes exposed to the sun (the sunny slope of Cemseniska planina), on the winter solstice around 6 hours and 30min and on the summer one more than 12 hours and 30 minutes. The duration of solar radiation influences also snow-cover retention, which primarily depends on the amount of the fallen snow and average temperatures. Besides, it is influenced also by the inclination, altitude and exposition of the landscape. On the basis of observations of snow-cover retention in the season 2001/2002 we can conclude that snow is kept longest (more than 50 days) in shady areas at higher altitudes and in narrow parts of the valley and shady basins. It is preserved for shortest time (under 30 days) in towns, where average temperatures are due to the urban-heat island higher, and in areas exposed to the sun in lower parts, where there are higher average temperatures and at the same time also the quantity of the received energy is higher. The main factor influencing local differences in snow-cover retention is the very altitude but a very important factor is also exposition. On the basis of phenophases observations I found out that the local climate of the Zagorje valley has an influence also on plants' phenophases. Climatic factors, which leave the biggest influence on the beginning of individual phenophases are above all exposition, altitude and micro-climatic factors. In addition, there can be noticed also the influence of the urban-heat island, which accelerates the beginnings of plants' phenophases, and temperature inversion, which at the bottom of the valley, where cold air gathers, inhibits their beginning. All these features of the local climate finally influence also the man and his activities. The features of the local climate (above all the appearance of frost) are, for example, taken into account by farmers in their culture-plants plantation and crop gathering. Thus, in the practical part of my research I tried to find out what the tendencies of beans and potatoe, which are quite temperature sensible, plantation tendencies are. I found out that the altitude and exposition (in the valley they planted potatoes around April 25 and beans around May 1, whereas in the highest areas they planted potatoes in the last days of April and beans around May 7) certainly have an influence on it. However, many farmers plant culture-plants mainly when they have time and besides very often they take into consideration also various superstitions (saints, phases of the moon ...). As we can see, the Zagorje valley is a real school case of mutual intertwining of physical as well as socio-geographic elements, which is especially reflected in the local climate which is actually the topic of the article. 19 Geografski vestnik 76-2, 2004, 21-32 Razprave RAZPRAVE GEOGRAFIJA JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA NA PRIMERU LJUBLJANE AVTOR David Bole Naziv: univerzitetni diplomirani geograf, asistent Naslov: Geografski institut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI-1000 Ljubljana, Slovenija E-pošta: david.bole@zrc-sazu.si Telefon: 01 2002722 Faks: 01 2002734 UDK: 911.375:656.132(497.4 Ljubljana) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Geografija javnega potniškega prometa na primeru Ljubljane Prispevek obravnava geografske značilnosti javnega potniškega prometa v Ljubljani. Osredotoči se na potovalne navade potnikov, prostorske značilnosti obstoječega sistema javnega potniškega prometa in stopnjo povezanosti posameznih dejavnosti z javnim potniškim prometom. KLJUČNE BESEDE prometna geografija, urbana geografija, urbanistično načrtovanje, javni promet, Ljubljana, Slovenija ABSTRACT Geography of public transport in Ljubljana The article is about geographical aspects of public transport system in Ljubljana. It focuses on travel behaviour of passengers, spatial variables of the existing public transport system and the integration rate of the different land uses on public transport. KEY WORDS transport geography, urban geography, urban planning, public transport, Ljubljana, Slovenia Uredništvo je prispevek prejelo 4. novembra 2003. 21 David Bole Geografija javnega potniškega prometa na primeru Ljubljane 1 Uvod Nosilci urejanja prostora in del strokovne javnosti v Sloveniji si pogosto zatiskajo oči pred problemi slovenskih mest. Ob trenutni praksi načrtovanja mest se problemi rešujejo z nadaljnjo gradnjo parkiriščne infrastrukture, gradnjo dragih in prostorsko potratnih cestnih obročev okoli mest, barvanjem ozkih kolesarskih poti in še s čim. Takšna praksa vodi tudi k vprašljivim rešitvam, kot je na primer predlagana gradnja podzemne garaže pod Ljubljanskim gradom. Taki primeri govorijo o stanju duha v načrtovalskih vedah pa tudi o družbi, ki je očitno podlegla vplivu pretirane motorizacije, glavni boleze-ni naših in tujih mest. Simptome te bolezni prepoznamo v prenatrpanosti cest, kroničnem pomanjkanju parkirišč, okoljskih problemih in depopulaciji mestnih središč. Namesto reševanja pretirane motori-zacije se raje ukvarjamo z njenimi simptomi, ki motorizacijo še dodatno spodbujajo. Vzpostavljanje učinkovitega javnega potniškega prometa je temelj reševanja nevzdržnih prometnih razmer. Takšno vlogo je imel že v preteklosti, saj se je vse do začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja več kot polovica potovanj v Ljubljani opravila z javnimi potniškimi sredstvi - sprva s tramvajem, kasneje trolejbusom in na koncu z mestnim avtobusom. Ravno vzpostavitev mestnih zelencev v Ljubljani je sovpadala z začetkom konca javnega prometa in vzponom osebnega. Avto je postal prvo prevozno sredstvo, statusni simbol, mestni promet pa se je skupaj z zgradbo mesta začel podrejati avtomobilu. Posledice hitre motorizacije so bile očitne: upadanje javnega potniškega prometa v Ljubljani, spreminjanje prostorske razmestitve dejavnosti v mestu in razpršenosti poselitve na obrobju Ljubljane zaradi večje dostopnosti, razraščanje prometne infrastrukture in praznjenje mestnega središča. Zgodovina dokazuje, da potrebujemo močan in dobro utemeljen javni potniški promet, ki bo lahko uspešno tekmoval z osebnim prometom. Onesnaževanje zaradi mestnega prometa v svetovnem merilu presega lokalno raven in se kaže tudi na regionalni in celo globalni ravni. Izgubljanje kakovostnega življenjskega prostora zaradi potratne prometne infrastrukture je prav tako resen problem vseh mesta, kjer javni potniški promet ne zaživi in se večina potovanj opravlja z osebnimi prevoznimi sredstvi. Vzpostavljanje učinkovitega javnega potniškega prometa je tako postalo osrednje področje raziskovanja številnih mestnih načrtovalcev. Se posebej izstopajo Nizozemska, Velika Britanija in skandinavske države, kjer prometnemu sistemu v mestih namenjajo veliko pozornosti. Tu se vse bolj uveljavlja koncept integriranega oziroma celovitega načrtovanja, kjer ima mestni promet pomembno vlogo - le-ta namreč vpliva na razmestitev dejavnosti v prostoru in obratno. Spremembe pri razmeščanju dejavnosti povzročajo povratne spremembe v prometnem sistemu mesta. Gre torej za vzorčen primer součinko-vanja dveh prvin v prostoru, kar v geografski znanosti ni prav nobena novost. Tako je urejanje mestnega prometnega sistema ena od osrednjih dejavnosti celovitega načrtovanja in temeljno orodje pri razvoju mest (Plevnik 1997, 50). Učinkovit javni potniški promet je lahko tudi sinonim za dobro urejen mestni prometni sistem. Glavni namen tega prispevka je predstavitev geografskih značilnosti tega pomembnega prostorskega dejavnika na primeru mesta Ljubljane. 2 Opredelitev pojma V skladu s prometno in urbanistično politiko je mestni javni promet temelj mestnega potniškega prometa. K javnemu potniškemu prometu v Ljubljani lahko prištevamo: • mestni avtobusni promet, • ostali avtobusni promet (primestni, medmestni, mednarodni, posebni), • železniški promet (primestni, regionalni, mednarodni). Železniški potniški promet je za mestni potniški promet skoraj nepomemben. Konec leta 2003 je bilo na območju Mestne občine Ljubljana zgolj enajst potniških postaj, večinoma za regionalni potniški promet. Glavni problemi železniškega potniškega prometa so poleg nedostopnosti še majhna pogostnost vlakov in počasne potovalne hitrosti, zaradi česar je železniški potniški promet izrazito nekonkurenčen. 22 Geografski vestnik 76-2, 2004 Razprave Področje preu~evanje je Mestna ob~ina Ljubljana, ki meri 275 km2 in ima 270.000 prebivalcev (Sta-tisti~ni letopis 2002). 3 Metodologija Geografske značilnosti mestnega javnega potni{kega prometa lahko razdelimo v tri temeljne sklope. Prvi sklop obsega potovalne navade potnikov v Ljubljani. So izjemnega pomena pri preučevanju prometa, saj vplivajo na izvor in cilj potovanj ter izbiro poti in prevoznega sredstva. Potovalne navade vplivajo neposredno na mestni promet in zato posredno in dolgoročno tudi na rabo zemlji{~ v mestih (Bole 2003, 30). Potovalne navade v mestnem javnem potni{kem prometu so torej logična posledica vseh ostalih dejavnikov v mestnem javnem prometu. Naslednji sklop so prostorske značilnosti mestnega javnega potni{kega prometa: dostopnost do postajali{~, časovna struktura (pogostnost avtobusov, potovalna hitrost in čas) ter linijska zgradba. Podatki izhajajo iz voznega reda, objavljenega na medmrežju, ter nekaterih anketnih raziskav mestnega potni{kega prometa v Ljubljani, ki so bile opravljene leta 2000. Tretji sklop je najbolj sintetski in vključuje spoznanja prvih dveh - gre za poskus določitve povezanosti posameznih dejavnosti v mestnem prostoru z mestnim javnim potni{kim prometom. Zanima nas torej, kako so posamezne dejavnosti v prostoru Mestne občine Ljubljana (bivalne, oskrbne, javne, proizvodne) navezane na javni potni{ki promet glede na geografska merila, navedena v prvih dveh sklopih. Temeljna metoda je prekrivanje zemljevidov prostorskih značilnosti mestnega javnega potni{kega prometa z zemljevidom Ljubljane. 4 Potovalne navade v Ljubljani S pojmom potovalne navade označujemo {iroko paleto značilnosti potovanj, ki jih opravljajo potniki v mestnem prometu. Potovalne navade so splet zelo različnih dejavnikov in so odvisne od socialno-ekonomskih, prostorskih in upravno-političnih dejavnikov pa do iracionalnih, du{evnih dejavnikov. Ljubljana naj bi bila tako le {e eno od {tevilnih srednjeevropskih mest, ki doživlja spremembe potovalnih navad predvsem zaradi spremembe ekonomskega in političnega sistema in s tem povezanih sprememb načina življenja. Globalni kazalec o potovalnih navadah je stopnja motorizacije. Stopnja motorizacije v Sloveniji je glede na zahodnoevropske države razmeroma nizka, vendar vi{-ja od primerljivih držav (Ce{ka, Madžarska, baltske države). Motorizacija na državni ravni v Sloveniji ne odstopa bistveno od motorizacije v Mestni občini Ljubljana, ki je 484 osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev. Vendar je motorizacija kot kazalec precej toga, saj ne pokaže dovolj nazorno potovalnih navad potnikov. Tako je na primer za Nizozemsko značilno, da potniki redkeje uporabljajo osebne avtomobile in da je zasedenost avtomobilov visoka, za Slovenijo pa nasprotno, da je povprečna zasedenost avtomobilov nizka, {tevilo potovanj z osebnimi avtomobili pa visoko. Tako je bolj primeren kazalec o potovalnih navadah stopnja zasedenosti osebnega avtomobila. Ta se giblje v Ljubljani pod 1,5 potnika na osebni avtomobil. Za izenačenje stro{kov osebnega prometa z javnim prometom, mora biti zasedenost avtomobila med 2 in 3. Podrobneje potovalne navade v Ljubljani predstavi anketna raziskava v 1398 gospodinjstvih s 6378 člani, opravljena leta 2000 (Žu-ra 2000, 83). Po tej raziskavi povprečno gospodinjstvo v Ljubljani opravi 4,6 potovanja na dan, pri čemer prednjačijo (47 %) potovanja do kraja bivanja (slika 2). Najpomembnej{i kazalec o potovalnih navadah potnikov v Ljubljani je struktura potovanj glede na prometno sredstvo - {e posebej je pomemben delež potovanj, opravljenih z javnimi potni{kimi sredstvi (slika 3). V omenjeni anketni raziskavi potnikov v Ljubljani se delež potnikov z osebnimi prometnimi sredstvi giblje okoli treh četrtin. Točno polovica anketirancev je potovanja opravila kot voznik avta, 23 David Bole Geografija javnega potniškega prometa na primeru Ljubljane 900 800 700 600 500 400 300 200 100 - •:<& «o . c