Snamnja , is kterih fe fposna, de gre kmetijiivo rakovo pot.
Povfod fe vidi, kamur fe le zlilo vek osre, na-rodnolli dovelj, in vfe fe narobe vede in dela. Hi-fhe nimajo ftreli, plotovi fo rastergani , kofolzi fo viflizam (gavgam) podobni. Po vali je tol&o blata, de ga shivina vfefkosi do vampa gasi in brede, in vderajo fe vosne kolefa do peit vanj ; po hlevih fe vidi govedov le po malini in vezhidel le revnih, vmasanih in lokaftih; polje je le po verhu obdelano, in po redkama pognojeno, tako, de fe vezh glote, ko shita pridela. Pazh ref, kjer vrabez gnoji, tam tudi vrabez shanje! Kaj bi-rekel pa odrev~ nih konj, kterili doleti vezhtepesha, koker kerme; vfefkosi fo muzheni in biti tako dolgo, dokler zlo tudi vezhkrat obleshe ? — Med tem fe pa bresfkerbni kmet poredama, fkorej vfak vezher v goftivnizo vlezhe, kjer ga shljevi, kvarta in kvanta doftikrat do beliga dne. — In njegova shen.a pa, namefto de bi tri vogle hifhe podperala, in fvojo frezho v pridnim delu ifkala, jo ifhe vezhidel v lotrii in drusih prašnih marnjah.
Te snamnja ozhitno kashejo, de taki kmetovavzi nimajo daljezh do berafhke palize!
115