23 številka.
Maribor, dne 20 marca 1915.
Letnik VII
fs
aj Avstrije:------
leto . .	« 15’—
Posamezne Številke «—	10 vinarjev. —
Inserati ali ornante
se računajo po 12 vin od 6 redne petitvrste: p# večkratnih oznaniKhWab popust. —
„Straža“ izhaja v pots» deljek in petek popolda*
Rokopisi se ne vračaj*
fcodnlitvo in upravnižlvo : Maribor isroika ulica. S. — Telefon št. 113
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. |
BORBA ZA DARDANELE.
Angleški kralj piše italijanskemu. — Trosporazum deli Turčijo. — Delitev Nemčije. — Kaj dela Rumunija ? — Borba za Dardanele. — Francozi in Angleži hočejo izkrcati čete. — Sovražne ladje srdito "obstreljujejo dardarseiske utrdbe. — Turški topovi potopili francosko oklopnico ,,Bouvet*‘ in sovražni torpedni čoln. — Meščanski boji v Mehiki. - Vedno večja napetost med Japonsko in Kitajsko. — Srditi boji pri Stanislavu. — Rusi udrli
v prusko pokrajino Memel in zažigali vasi.
Narodno obrambno in izobraževalno delo»
Vsa pisma, katera dobivamo od zavednih slovenskih mladeničev in mož z bojišča, so prepojena z globokim narodnim čustvom. S puško v roki in s pogumom v Srcu se borijo za n,a)šo skupno domovino Avstrijo, toda pri tem ne pozabijo na svojo ožjo domovino'Slovenijo. Saj prava ljubezen tudi nikdar ne zamre. Toda ako so že naši vojaki na bojišču tako narodno čuteči, tem bolj je to n,aša dolžnost', ki smo ostali doma. Ljubezen do svojega naroda moramo tudi v teh hudih časih časih skrbno gojiti in negovati.
Ne pozabljajmo pred vsem na naše narodno-o-hrambne organizacije! „ISIovensfca Straža“ mora tudi sedaj v vojskinem Času vzdrževati svoje zavode, ki jih je v mirnem času ustanovila. Velika narodna škoda bi bila, ako bi ti zavodi morali prenehati s svojim blagonosnim delovanjem. Vzgledujmo se na drugih narodih! Ni ga nemškega ali češkega lista, ki bi ne izkazoval darov za svoje narodnoobrambne institucije. Vsako črnogledstvo v narodnem oziru je brez podlage. Naša bodočnost bo in mora biti lepša, kakor je bilä preteklost. Mi trdno zaupamo v Boga, da bo Avstrija zmagovita izšla iz te velikanske svetovne borbe, in ravno tako trdno zaupamo v pravičnost našega presvetlega vladarja, ki z enako ljubeznijo obsega vse narode, ki so na njegov klic poslali svoje najboljše sinove v obrambo naše starodavne avstrijske domovine. Slovenski narod je vedno zvesto staj ob prestolu svojega vladarja v viharnih časih, za t'o bo tudi solnce mirnega in neoviranega razvoja sijalo na njega v veselih dneh.
In naše izobraževalno delo! Ono je naš ponos! Z nekakim neizmerno globokim zadovoljstvom zremo štajerski Slovenci na uspehe našega izobraževalnega
dela, ki se kaže sedaj v vojskinem času pri naših ljudeh doma in na bojišču. Doma je ljudstvo ostalo vedno mirno, naj je šumel vihar nad njim, ali sijalo žarko solnce, nedostopno je ostalo za vsako hujskanje, za vznemirljive novice, za brezmiselne oenčarije, za netrczne sanjarije. Mirno, trezno, premišljeno, zavedajoč se velikega, časa in iz tega izvirajočih nalog, tako je bilo in je naše ljudstvo 'doma!
Kaj še le naši slovenski vojaki na bojiščih! S svojo inteligenco, s svojo zvestobo in s svojim pogumom so dika naše avstrijske armade, katera jim je prisodila častno ime „železni kor.“ Nobena naloga ni previsoka, da bi je ugodno ne rešili, nobena sovražna postojanka ni premočna, 'da bi je ne naskočili in zavzeli, noben napad ni tako drzno zamišljen, 'da bi ga slovenski fantje ne upali izvesti.
Pri vsem tem pa tudi ne pozabijo domovine in svojih đomhčih. Kadar počivajo, mislijo na dom. Pisma slovenskih mladeničev in mož, ki jih priobčuje naše slovensko časopisje, so ganljiv dokaz plemenitega mišljenja naših ljudi, ob enem pa tudi najsijajnejši dokaz visoke kulturne stopnje, na katero se je po-vspelo zadnja desetletja slovensko ljudstvo vsled našega izobraževalnega dela. Pisma naših priprostih slovenskih fantov so dragocen dokument kulture slovenskih ljudskih mas, s katerim se ne more vsak evropski narod, magari da je tudi mnogo večji, ponašati.
Tudi v vojskinem času bi naj ne prenehali z izobraževalnim delom. Nič ne de, ako so drugi poslušalci, ali ako je manj poslušalcev, ali ako je govornik omejen z ozirom na voj skin čas v svobodi svojega govora. Zidajmo mirno in smotreno naprej kulturno zgradbo slovenskega ljudstva. Izobraževalna društva in zadruge naj bodo pogosta priča, da se mi, ki smo ostali doma, zavedamo svoje naloge tudi v teli časih.
Obdelovanje zemlje.
Ukaz
poljedelskega ministrstva v s p o r a z -umuzministromzanotranjestvariin s pravosodnim ministrom z dne 3. s u -š c a 1915 o obdelovanju zemljišč.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914 (državini zakon štev. 274) se ukazuje nar stopno :
§ 1-
Neobdelana zemljiščaj, na katerih za to upravičene osebe do dne 15. aprila 1915 ne opravijo pripravljalnih del za pomladansko setev, dalsi razmere vlar žnosti zemlje dopuščajo to, lahko poseje občina, v koje okolišu so, v letu 1915 s plodovo, ki služijo ljudem ah živalim za hrano.
Ako se občina ne posluži te pravice do dne 23. aprila 1915, more politično okrajno oblastvo sosedni občini ali tretjim osebam dovoliti, da obdelajo taka zemljišča.
Občina, mora najdalje do dne 25. ;a!prila 1915 predložiti političnemu okrajnemu glavarstvu seznam vseh zemljišč, ki so v njenem okolišu ostala nepose-jana.
§ 2.
Določila § 1 se ne uporabljajo ali se uporabljajo le s časno omejitvijo obdelovalne pravice, ako lastnik do dne 31. marca 1915 naznani ali verojetno'dokaže političnemu okrajnemu oblastvu, da se bo zemljišče v letu 1915 zazidalo ali porabljalo za namene, ki izključujejo nasad s poljskimi pridelki sploh, ali od določenega časa naprej.
Politično okrajno oblastvo mora v treh dneh po naznanilu obvestiti občino in zaprosilca, ali je nasad zemljišča dopusten, ali v koliko ga je omejiti.
§ 3.
Ako je neobdelano zemljišče prepuščeno občini1 ali tretji osebi za obdelovanje, ga je takoj posejati in sicer po navodilu komisije za pridelke.
Gojenje nasada in spravljanje pridelkov nadzoruje komisija za pridelke.
LISTEK.
Samoumor baronice Vaughan.
V Parizu si je ugasnila življenje baronica Vaughan, bivša neednakorodna soproga rajnega belgijskega kralja Leopolda II, Baronica si je pognala dne 16. marca iz revolvierja kroglo v glavo. Življenje samomorilke je bilo zelo nemirno in razburkano in se je sedaj žalostno, tragično končalo.
Baronica je imela dva sina; z;a njih očeta se je priznaval kralj Leopold. Najstarejšemu, tedaj petletnemu sinčku Filipu, je kralj podelil naslov „vojvoda Tervuerenski,“ Mašeri Karolini de la Lacroix — tako je bilo dekliško ime kraljeve neednakorodne soproge — je podelil kralj Leopold naslov .„baronica Vaughan.“ Drugemu sinu je podelil ime „Lucian grof Ravenstein.“ Ti naslovi pa niso imeli pravne veljave, ker ministrski predsednik ni hotel podpisati listin, s katerimi je kralj podelil svoji neednakorodni ženi in sinovoma omenjene plemiške naslove. Sicer pa so bili ti častni naslovi bolj postranske Vrednosti. Glaivno je bilo za baronico Vaughan, da ji je kralj Leopold na smrtni postelji izročil vrednostnih papirjev v vrednosti 30 milijonov frankov. Baronica Vaughan je te vrednostne papirje po noči spravila na grad Villancourt — katerega ji je kralj podaril , in jih je pozneje dala shraniti v pariških bankah.
Ko je kralj Leopold cine 17. decembra 1909 po noči umrl, morala je baronica Vaughan na poziv belgijske .vlade še tisto jutro zapustiti Belgijo. Baronica se je zaman sklicevala na to, da je bila. leta 1908 z rajnim kraljem v San Remu cerkveno poročena. Vlada je povdarjala, da pri poroki kralja z baronico niso bile izpolnjene predpisane postavne zahteve. Baronica je morala iz Belgije.
Bivša kraljeva neednakorodna soproga je imela dolgoletnega prijatelja v osebi bivšega, podčastnika francoske armade Dutrieuxa, katerega je kralj vedno smatral kot.„brata“ baronice Vaughan. Du-trieux je bil poznan kot strasten igralec in obiskovalec klubov, kjer so se zbirale zelo dvomljive- osebe. Ta mož je sodeloval,ko so vrednostne papirje, ki jih je kralj podaril baronici, prenesli v Pariz. Dutrieux je dobro poznal v Parizu banke, v katerih so se papirji naložili.
'Hčerke kralja Leopolda iz prvega zakona so izvedele za darilo svojega očeta baronici Vaughan. In ker so se Čutile pri dedščini prikrajšane, so hotele to kraljevo darilo, ki jo je sprejela baronica, izpodbiti. A tega niso mogle izvršiti, ker jim ni bilo znano, kje se nahajajo dotični vrednostni papirji.
Dutrieux je spoznal kočljiv položaj, v katerem se je nahajala baronica Vaughan vsled nakane kraljevih hčera. Nadlegovati jo je začel z zakonskimi ponudbami. Iz strahu, da bi Dutrieux ne izdal, kje se nahajajo njeni milijonski zakladi, je baronica res u-slregia. njegovi 'želji. Leto po kraljevi smrti sta se baronica Vaughan in bivši francoski podčastnik Du-
trieux v neki pariški cerkvi poročila. Zakon pa nikakor ni bil srečen, Dutrieux je slabo ravnal s soprogo in je hotel na račun soproginega premoženju živeti zelo potratno. Žena pa je bila precej skopa in m trpela, da bi njen mož 'denar zapravljal. Radi tega je prišlo do zakonske ločitve. Soproga je potratnežu morala dati večjo svoto kot odpravnino, da se ga je mogla iznebiti. Baronica je bila, zopet prosta ter si je v Parizu v bližini „Palace“-hotela kupila majhno palačo. Bivša needpiakorodna soproga belgijskega kralja je sedaj skušala priti v pariške „družbe“, k čemur so ji pariški, denarja potrebni aristokrati često radi pripomogli.
Sinova baronice Vaughan sta po smrti kralja Leopolda z materjo vred izgubila svoje plemiške naslove. Nedavno je baronici njen starejši sin po neki težki bolezni umrl. Drugi sinček pa je bolehne in hirajoče narave in je prišel na svet z roko brez prstov. Sestre baronice Vaughan prebivajo v Parizu; ena od teh je trgovka z zelenjavo, ženska prešerne nabave, ki se je vsled dozdevne sreče, v kateri je živela njena 'sestra-baronica, skregala s svojo družino.
Karolina Vaughan je bila rojena v Bukarešti* kjer ie bil njen oče vjratar v palači francoskega poslaništva. Vratarjeva hčerka je bila izredne lepote; posebno njene oči so očarajoče uplivale na njene častilce. Kralj Leopold je spoznal Karolino, ko je ne-, koč bival v Parizu. Krasna de Vojka je dobila naenkrat tako moč nad kraljem, da ji je kupil ponosen grad Villancourt v Belgiji in jo je celo življenje bogato obsipaval z 'darovi.
» M	UMJ
§ 4.
Obdelovalec lahko ukrene vse, (kar je potrebno za redno obdelovanje zemljišča. On ima phajvico hoditi in voziti po tujih zasebnih potih. Dohod in dovoz čez tuja zemljišča za namene obdelovanja je obdelovalcu dovoljen toliko, kolikor je to mogoče brez kake izdatne škode za tuje posestvo.
Z obdelovanjem zemljišča pa se ne smejo kratiti obstoječe pravice do poti.
Politično okrajno oblastvo lahko izda navodila, ki so pripravna zabraniti, da se ne motita promet in gospodarski obrat.
§ 5.
Iz obdelovanja zemljišča (§ 1) doseženi donos je obdelovalčev.
Lastnik nima pravice do donosa. Pravica do odškodnine proti obdelovalcu mu gre le toliko, kolikor zadeva obdelovalca kaka krivda pri izvrševanju obdelovalne pravice.
Ko so spravljeni pridelki, ugasne vsaka pravica obdelovalca do rabe zemljišča.
Ako je treba, naj komisija za pridelke ukrene določila o času spravljanja pridelkov (§ 3).
§ 6.
Z obdelovanjem se ne jzpreminjajo obstoječe lar stnikove dolžnosti, plačevati bremena, ki se drže tega zemljišča.
—§ 7-
Ako se zemljišče otuji ali da v zakup, to nima upliva na obdelovalčeve pravice.
§ 8.
Predpisi, veljajoči za lastnika na» podstavi tega ukaza, se smislu primerno uporabljajo tudi na zakupnika, uživalca ali druge stvarne upravičence.
§ 9.
Zoper odredbe političnih okrajnih oblaistev, u-krenjene izvršuje ta ukaz, je vsaka pritožba na višjo stopnjo nedopustna.
§ 10.
1.	Kdor podaje neresnične navedbe, da bi dosegel oblastven izrek nedopustnosti, da bi kdo drug posejal zemljišče, ali začasne omejitve takega nasada, se kaznuje po denarju do 5000 K ali z zaporom do 6 mescev.
2.	Zemljiški posestnik, ki opravi le pripravljalna dela, nadaljnje obdelovanje pa opusti po svoji krivdi, ter tretja oseba, ‘ki je po § 2 prevzela posejati zemljišče in to opusti po svoji krivdi, se kaznuje na denarju do 1000 K ali z zaporom do enega mesca.
3.	Kdor ravna zoper zaukaize političnega obla-stva ali komisije za pridelke, ki so bili izdani na podstavi tega ukaza, se kaznuje na denarju do 500 kron ali z zaporom do 14 dni.
Kazensko postopanje gre političnim oblasfvom.
§ H-
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
H o c h e n b u r g e r s. r. — H e i n o 1 d s. r. — Zenker s. r.
Kaj dela Italija?
Pismo angleškega kralja italijanskemu.
Iz Milana poročajo „Münchener Neueste Nachrichten“ :
Srbski p re stolop a,sle dnik kraljevič Aleksander je na povratku iz Anglije dospel v Neapolj in odpotuje v Rim, da obišče svojo teto kraljico Jeleno. Pri tej
Zmagovalec periskop.
' „(Živimo v dobi periskopa“, tako je pisal iz Londona Gino Calza-Bedolo italijanskemu listu .„Giornale d’Italia.“ Pred vojno ni vedel marsikateri akademično izobraženi mož ničesar o periskopu, kajti Nemci še dejanski niso pokazali svetu, kakšne koristi je periskop. Danes pa ne najdeš v Londonu nobene večje trgovine, v kateri bi se ne prodajalo periskopov ravno tako, kakor n. pr. britve. Iz raznih naznanil je trditi, da je dandanes periskop ravno tako potreben za življenje, kakor krtačica za zobe. Izdelujejo periskope v vjsaki velikosti in po raznovrstnih cenah, take, ki se jih lahko nosi, ravne in zakrivljene, take za rabo na deželi in za rabo v mestih.
Stopil sem tudi jaz v neko londonsko trgovino, da mi tamkaj razložijo, kako se rabi periskop. Bil sem nekoliko v zadregi, ko sem vprašal, kje imajo shranjene periskope, ravno tako se mi je zdelo, lra-kor če bi prišel v trgovino, kjer prodajajo kanarčke, pa bi tamkaj vprašal, koliko stane ta ali oni slon. Na moje vprašanje pa dobim odgovor:	„Ali želite peri-
skop za strelske jarke, ali za. čolne, ali take za stanovanje?“ Ko se je moje začudenje nekoliko poleglo, sem pa kar plašno odgovoril : „Vse tri vrste bi si rad ogledal.“
Pet minut pozneje sem se že nahajal pred_ velikansko zalogo periskopov. Prodajalec mi je zatrjeval, da proda vsak dan povprečno okrog pet' periskopov za strelske jarke. Hvalil jih je na vse pretege in mi rekel:	„Boste umeli, da je zelo prijetno, obvarovati
za 40 šilingov (1 šiling = 1.17 K) kožo kake ljube o-
pril.ki izroči kralju Viktorju Emanuelu svojeročno pismo angleškega kralja.
Novi boji med nevtralisti in intervencijonisti v Italiji.
V Genovi je prišlo povodom Mazzinijevega slavlja do boja med nevtralisti in intervencijonisti. Na slavnostne govore Mazzinijevih častilcev so odgovorili nevtralisti s klicem : „Abbasso la guerra“. Vsled tega je nastal tumult. Intervencijonisti so napadli nov-traliste ter jih več težko ranili.
Turčija —"vojna odškodnina?
Iz Rima se javlja berolinsbemu listu „.Tageblatt“: General Garibaldi je imel v Rimu pred politiki predavanje, na katerem je popisoval svoje potovanje po Franciji in Angliji. Sir Edvard Grey je baje nekoč Garibaldiju dobesedno rekel:	„Zavzetje Poljske
prepuščamo vam Italijanom. Mi drugi miislimo med tem na Dardanele.“ Grey kakor tudi Poincare sta izrazila mnenje, da se bo po končani vojski Sredozemsko morje, Rudeče morje. Jadransko morje in Crno morje proglasilo za nevtralno. Med pogovorom je prišlo na vrsto tudi vprašanje glede vojne odškodnine in vojnih stroškov, ki bi znašali okrog 140 milijard. Govorilo se je, da. bi Avstrija in Nemčija ne mogli spraviti tolike svote skupaj. Radi tega bo trosporazum tako prijazen, da s!e bo z razdelitvijo Turčije zadovoljil kot z vojno odškodnino.
Kaj dela Rumunija?
Kronski svet.
Rumunski kronski svet bo še ta teden zboroval. Predsedoval mu bo kralj. Udeleže se ga vsi ministri in voditelji strank.
Gospodarske odredbe na Rumunskem.
Finančni minister je v zbornici predložil zakonski načrt, s katerim se vlada pooblašča, da; v slučaju, ako bi nastopile izredne razmere, dovoli potrebnim poljedelcem in industrijcem posojila do polovice vrednosti njihovega zemljišča, oziroma zgradb proti 6 odstopnim obrestim in polletni odpovedi. V to svrho da država na razpolago 100 milijonov lejev. S tem se noče kmetovalcem m industrijskem podjetjem zagotoviti obstanek.
Novi belgijski poslanik pri Vatikanu.
Sv. Oče Benedikt XV. je dne 11. marca sprejel v poslovilni avdijenci bivšega belgijskega zastopnika, pri Vatikanu barona d’Erp. Sivolasi, nad 20 let v Rimu bivajoči belgijski državnik, čegarzet je bil nedavno v avstrijski armadi kot častnik težko ranjen, ni posebno kazal na zunaj,*kako težko mu je pri takih razmerah zapustiti Rim. Splošno prevladuje mnenje, da je baron d’Erp postal žrtev olici cine Francije, katera je sedaj le. s težavo šla v Kanoso, ko je na novoustanovljeno mesto poslanika pri Vatikanu imenovala izbornega svojega, zaupnika. Bivši belgijski zastopnik pri Vatikanu, baron d’Erp se je podal sedaj na svoje
sebe pred škodo; vidite, tukaj je periskop, ki je poceni, naša lastna iznajdba. V šestih mescih, če bode trajala vojska še tako dolgo, bosta dobila po dva vojaka v strelske jarke po eden periskop in takrat bo vsaik vojak v strelskem jarku ravno tako varen, kakor doma. Ne bo mu več treba pomoliti svoje glave iz strelskega jarka in se izpostaviti nemškim kroglam. Videti kogh in pri tem.biti sam neviden, to je skrivnost.“
Ko se je prodajalec prepričal, da ne pridem v poštev za angleške strelske jarke _ in torej ne rabim takega periskopa, mi je začel, sicer ne več v tako prijaznih besedah, ponujati periskop za hišo in mi je rekel:	„Vidite, s tem le periskopom se morete obra-
niti vsakega neljubega obiska.“
Postal sem pozoren. Hišni periskop ni nič drugega, kjakor najmodernejše nadomestilo za „špione“ v dobrih starih časih, namreč za zrcala, ki so jih postavili zunaj na okno, da so opazovali pesto. Na Angleškem ni možno se posluževati takih zrcal, ker stanujejo posli navadno v pritličju hiš in se iz globočine z zrcalom ne more opazovati to, kar se dogaja zgoraj. Periskop je pa, rešil to težko vprašanje. Naznaniti namreč more do pritličja kakor tudi gori do najvišjega nadstropja, če se bliža neljub obisk. Tako je torej periskop nadaljeval svojo zmagovalno pot od — podmorskih čolnov do strelskih jarkov in odtod do zasebnih stanovanj in igral bo svojo vlogo vsepovsod v vsakdanjem življenju. „Videti in pri tem biti sam neviden“, bo tudi v mirovnem Času napravilo obilo zabave in nihče si niti misliti ne more, kakšno vlogo bo igral periskop v bodočnosti.
veleposestvo v Limburgiji na Nizozemskem. Prihod novega belgijskega poslanika pri, sv. Stolici se js nekoliko zavlekel. Novi poslanik se imenuje van den Heuvel. Rimski list „Corriera d’Italia“ omenja o tej priliki, da Heuvelova knjižica „KršTev belgijske nev-tr.ahtete“ ni dokaz, da bi novi poslanik bil navdahnjen pri svojem delovanju v Vatikanu z treznimi nazori.
Vzrok Wittejeve smrti.
V zadnji „(Straži“ smo poročali, da je umrl velik ruski državnik grof Witte. O njegovi bolezni je dobil list „.Temps“ od svojega petrograjskega dopisnika te dni še sledeče podrobnosti):	Witte je imel
močno influenco, kateri se je še pridružilo vnetje u-šesne mrene. Vnetje se je razširilo še na možgane, kar je potem povzročilo grofovo smrt. V gnoju, ki je tekel iz ušes, so zdravniki našli strupene bacile, kar je bilo dokaz, da je že bilo celo truplo okuženo. Vsaka operacija bi bila tukaj popolnoma zastonj. Grof Witte se je že od 11. marea bOiril s smrtjo. Umrl je, kakor smo že poročali, dne 13. marca.
Delitev Nemčije.
List „Bataille syndicaliste“, ki je glasilo francoskih rudniških društev, prijema zelo òstro francoskega politika Maurice Parresa in njegove tnarodne prijatelje, ki so že razdelili nemško ozemlje. Omenjeni list piše: Le samo v.1 šovinističnih listih se piše o gotovem porajzu Nemčije. Delajo že novo mejo med — Francijo in Nemčijo. To je nekoliko prenaglo storjeno. Zdi se, da se nahaja vojska še le v začetnem star nju. Treba še bo velikanskih naporov, prodno bode osvobojena Belgija, Jcar še utegne trajati (več mescev, mogoče celo več let, če se sme verjeti naši angleški zaveznici. ,je še prezgodaj, govoriti sedaj o mirovnih predlogih. Ce bi se sklenil sedaj mir, bi mogla staviti pogoje le Nemčija, ker se ne nahaja na njenem ozemlju nobeden sovražnik. Naši naeijonalisti sedaj naoravljajo utis, kakor da bi hoteli piti na medvedovo kožo, še predno je medved ustreljen. To naziran-je vlada v najširših francoskih krogih, izvzemši tiste kroge, ki se zbirajo okrog Parresa.
Boj za Carigrad
Brezuspešno obstreljevanje.
Carigrad, 16. marca.
Turško časopisje konstatira, da 25 dnevno obstreljevanje Dardanel ni doseglo nobenega znatnega uspeha.
Poškodbe angleško-francoskega brodovja.
Glasom zanesljivih informacij je bilo f velikih vojnih ladij angleško-francoskega brodovja med ob-streijanjem resno poškodovanih. „Agamemnona“ pričakujejo v Malti v svrho popravil. Poprave na francoski oklopni tadji „Jean Bart,“ bodo baje v maju dovršene. Število ranjencev in mrtvih je baje veliko večje, nego priznavajo uradna poročila nasprotnikov. Samo na bolniški ladji „Canada“, ki je došla v Pirej, je bilo 300 ranjencev. Razveri tega pa so bili ranjeni trije a vij at ki,
Rusi proti Carigradu.
„Universili“ poroča iz Galaca: Istočasno z akcijo angleško-francoskega brodovja proti Dardanelam so začeli Rusi zbirati večje mase vojaštva v odeški guberniji. Te čete naj bi, se v pripravnem trenutku prepeljale potem v Turčijo in naj bi operirale sporazumno z onimi četami trosporazuma, ki se naj bi izkrcale na Galipoljskem poiuotoku.
Kakor poroča „Universal“, zbirajo Rusi večje čete tudi v Besarabiji, posebno okoli Benderja, in sicer za ofenzivo v Bukovini in Galiciji.
Perzija ostane nevtralna.
Po uradnih perzijskih poročilih iz, Teherana napoveduje od zbornice soglasno sprejeti program novega perzijskega kabineta dalekosežne reforme. V zunanji politiki ostane kabinet strogo nevtralen.
Grška in Carigrad.
••Neki prijatelj odstopivšega grškega ministrskega predsednika Vemzelosa pripoveduje — kuMi.- č.tamo v „Neue Freie Presse“ — da mu je Ve.dze'.oš pravil o poteku usodnega kronskega sveta sledeče: ;
„Nasvetoval sem, da pomagamo pri akciji zaveznikov proti Carigradu s 50.000 možmi. Zavezal sem sei da pridobim kot nagrado maloazijski vilajet Smirna. Generalni štab pa ,e izjavil, da ne bo mogel branit države proti eventualnemu napadu Bolgarije ali Turčije, ako odtegnemo -armadi 50.000 mož,. Nato sem zahteval, naj damo zaveznikom le eno divizijo (15-000 možjj, naše brodovje in pa potrebna mornariška oporišča na razipolago. Toda odgovarjalo se mi je: „Rusi bodo ozlovoljeui, ako bodo vkorakale v Car. grad tudi grške čete.“ Repliciral sem, da b. se dalo to morda ceto dobro izrabiti- Vpraševali so me tudi, kdo nam da glede Smirne garancije. Razpravljal sem o naših bodočdi odnošajih nap ram Rusiji in Italiji,: pro, ti katerima ne bo mogla Grčija nikdar iti. Poudarjal sem, da bo Anglija tudi v bodoče vedno gospodarica na morju. Turčija pa da je posveče a poginu. Pogin Turčije in prijateljstvo Anglije pa ustreza grškim interesom. Vse je bilo zaman. Moji argumenti so se razbili ob odporu kralja, nekaterih polit kov in generalnega štaba.“
* *
*
Po „Frankfurter Zeitung“ je b i glavni vzrok, da Venizelos v kronskem svetu ni vspel, ker je Rusija dala Grčiji vedeti, da ne bo pripustila grškim četam nobene operacije, ki bi se ne omejevala strogo ria Dardanele. Ta pogoj, ki ga je Rusija naznanila, je na kronski svet uplival, da ni sledil Venizelosovim nasvetom. Ker je Venizelos imel očividno že vezane roke, je odstopil. Grška javnost je hladno sprejela Ve-nizelosov odstop, ker je bila pravočasno poučena o v-sebini pogajanj si trosporazumom glede Carigrada.
Poulični boji v Mehiki.
Reuterjev časnikarski urad je dobil o nemirih, ki so izbruhnili zadnji čas v Mexiki, naslednje poročilo: Upor se je sedaj znova pričel s tem, da je 2000 Mexikancev naskočilo narodno palačo v mestu Mexi-ka. Uporniki so hoteli rešiti 250 duhovnikov, ki so bili zaprti v palači:. Ko se jim je namera posrečila, so začeli po palači ropati. Med tem je bila alarmirana policija in žandarmeriji, ki je začela napadati uporno krdelo. Na ulici se je razvit divji krvavi metež, v katerem je bila policija in žandarmerija, ki je bila po številu slabša kot uporniki, premagana. Policijski načelnik je bil zaboden z nožem v prsa, rana je smrtno-nevarna. Dva upornika sta bila ubita, nad 50 častnikov in večje število policajev pa težko ranjenih. Zmagujoči uporniki so po borbi s policijo ropali po mestu in pri svojem pohodu po mestu zažigali hiše. Cez 100 oseb je bilo pri pouličnih bojih ubitih in ranjenih. Angleška trgovska hiša je bila oropana. Ko so uporniki Dilago poropali, so hišo zažgali. Ugledni Amerikance Mac Manus jci bil umorjen. Almjerikanska vlada je takoj stavila Mexiki zahtevo, da se morilce po išče in kaznuje. List „Temps“ poroča, da so razmere med Vašmgtonom in Mexiko zelo napete. Sedanji'položaj vzbuja velike skrbi.
Vojaško sodišče sedanjega mexikanskega predsednika ljudovlade in generala Villasa je obsodilo generala Matso Almanza, pristaša bivšega predsednike Carranzasa, zaradi izdajstva na smrt. Tstotako je b i obsojen na smrt tudi ves generalni štab generala, Matso Almanza. Usmrčenje se je že izvršilo.
Japonsko kitajski spor.
„Daily Telegraph“ poroča iz Pekinga: Iz zanesljivega vira se javlja, da je Japonska že izkrcala 30 tisoč mož na Kitajskem, oziroma jih pripravila za izkrcanje.. Predsednik Juanšikaj je naznanil svojim prijateljem, da smatra položaj kolt brezupen in da nima glede pogajanj z Japonsko nobene nade, ker je šla Kitajska že tako do skrajnosti. Ce se izvrši izkrcanje japonskih čet, se morajo pogajanja prekiniti. V kratkem bo izdan na Anglijo direkten poziv, v katerem bo Kitajska opozorila Anglijo, da zamore postati položa' vsak čas tako resen, da pride diplomacija izven svojih moči.
Maribor, 20- mapca.
V Bukovini stojijo Rusi severno od Pruta. Poizkusi, predreti v smeri proti Cerno vicam našo bojno fronto, se vsi izjalovijo. Južno od 'S tani s-lava so se začeli zopet ljuti bjoji. Za dohode v izhodne Karpate pri Užoku in Lupkowu žrtvujejo Rusi velikanske mase vojaštva, toda zaman, V o-zemlju D u k 1 e bo bržkone mir. Vsaj poročil ni nobenih. Istotako manjkajo poročila o dogodkih ob Du-najcu, Nidi in okoli Varšave. Severno od V arsa v e se vrši že dolgotrajna bitka. Nemci še vedno
niso v Praš n y § u> pač pa obstreljujejo rusko trdnjavo Ö s o v i c e. Rusi so udrli v nemško mesto
M e m e 1.
Cernovice.
Nekaj djii sem se vršijo pred Cernovicami neprestano boji. Sovražnik hap ad a naše postojanke z vedno večjim številom vojaštva, toda brez uspeha. Pod varstvom svoje artilerije so Rusi prodrli v razpršeni črti pred mesto, (kjer so ob mostu zadeli na naše čete. Ruski napad je bil od naših šraipnelov odbit.
Grozote borbe pri Lupkowu.
Ob prelazu Lupkow so se vršili pretečeni teden silno krvavi boji, Rusi so vkljub groznemu moralnemu ognju avstrijskih topov in strojnih pušk metali vedno več svojih čet v bojno vrsto. Rfuske izgube so bile naravnost grozovite. Na nekaterih mestih je bil ogenj z obeh strani tako močen, da je bilo nemogoče spraviti ranjene Ruse na varno,. Velik d!el ubogih ranjencev je zmrznil na bojišču. Mnogo Rusov, ki so zašli v; naše žičnate ograje in se niso mogli rešiti, je zaman klicalo na pomoč, ker so ruski topovi vedno sipali ogenj na naše zdravniške oddelke, kateri so skušali priti ubogim ranjencem na pomoč.
Jožno vreme ob Dukli.
Vojni poročevalec lista „Az Est“ poroča iz ozemlja prelaza. Rukla dne 16. marca: Sneženi zameti so pojenjali. Vsled toplega vremena se je velika množina snega začela, topiti. Doline so polne vode, ceste pa so na celem ozemlju silno blatne, posebno hribovski klanci tako,, da je prevažanje vojnih potrebščin na ruski, kakor tudi na avstrijski strani skoro popolnoma nemogoče. Vsled tega so boji ze nekaj časa prenehali. Zadnji zimski dnevi so bili silno mrzli. Sneženi zameti so ob Dukli bili malo poznejši kot na drugih delih karpatske fronte. Avstrijskim četam se je radi tega posrečilo zasesti še pred zameti postojanke, ki so jih poprej nameravale.
Przemysl.
Ruski vojaški strokovnjaki moskovitskih listov se zadnji čas močno pečajo s položajem v Przemyslu. Vsi soglašajo v tem, da od ruske strani že več časa ni bilo kakih večjih napadov na trdnjavske utrdbe. Posamezne izpade trdnjavske posadke je ruska oblegovalna armada odbila. Splošno se vršijo le topovski boji in dolgotrajna sa persiti dela- Splošno se opaža, da hoče rusko armadno vodstvo v bodoče opustiti vse večje napade na trdnjavo. Na ta način hočejo Rusi obvarovati svojo armado pred velikimi izgubami, ki so jih navadno imeli, kadar so podvzeli večje napade na przemyslske utrdbe. Domneva se, da imajo Rusi namen, trdnjavo Przemysl z gladom prisiliti k predaji.
Vojaški kritiki svarijo pred mnenjem, da bo moderna trdnjava, hi stoji pod izbornim poveljstvom, že kmalu padla v ruske roke. Usodia Przemysla se bode skoro gotovo odločila ha drugih bojiščih. Zdi se, da so se velike zaloge živil in streliva v trdnjavi močno zmanjšale. Vkljub temu pa se sme računati, da bode trdnjava Przemysl še dolgo kljubovala ruskim oble-gaicem.
Rusko-Poljska pod avstrijsko upravo.
Poljski list „Kuryer Codzienny“ objavlja zanimive podrobnosti o avstro-ogrski upravi v onih delil' Rusko-Poljske, ki so zasedeni po naših četah.
Avstrijci so povsod up el.j ali poljščino kot enakopraven poslovni jezik z ruščino. Izdali so se na prebivalstvo v imenu našega cesarja razglasi, v katerih, se naznanja, da je upeljana v zasedenih pokrajinah avstro ogrska uprava. Vodstvo sodnijskih in poštnih uradov so prevzeli uradniki iz Galicije. Pod avstro-ogrsko upravo spadata d ose daj srednji in južni del o-krožij Piotrkov, Lasky, Noivoradomsk in Censtohov. Severni del tega okrožja z mestom Lodz spada pod nemško upravo. 'Okrožje Pilotrkov obsega ozemlje, ki meri 12.249 kvadratnih kilometrov in šteje 1,400.000 prebivalcev. Piotrkov je eno naj bogatejših rusko-polj-ski'h okrožij. V tem ozemlju se pridelujejo velike mno zine premoga, cinka, cementa itd. Tri četrtine prebivalstva je rimsko-katoliškega veroizrpovedanja, 12 odstotkov je protestantov, ostali pa so Židje, Ob železniški progi Dunaj,—Varšava se je radi velikih premogovnikov v Dobrovi razvila živahna industrija. V mestih Sosnovice, Dobrova, Myszkov, Censtohov, Novo-radomsk, Gorzkovioe, Lodz, Pabianiee, Zgierc, Lasky in Tomašov so nastala velika industrieina središča
Rusija naročila v Ameriki 10.000 železniških vozov.
„Novoje Vremja“ poroča:	Da se odpomore po-
manjkanju železniških vozov, se jih je naročila v A-meriki 10.000 za blagovni promet.
Boj z jastrebom v Karpatih.
Vojak, ki se je delj časa bojeval v Karpatih in se je te dni vrnil ranjen s severnega bojišča v Zagreb, je pripovedoval sledečo grozno dogodbo: „Naše taborišče je bilo v visokem snegu pod nekim sedlom. Po noči so me poslali na patruljo na bližnji greben sedla. Noč je bila jasna, čeprav ni svetila luna, — zvezde na nebu so. razsvetljevale vso okolico, Čeprav sem dobil le samo 'r^az, preiskati greben sedla, sem šel še vendar nekoliko dalje, odkoder se je videlo, da sovražnik ne more več biti daleč. Naenkrat slišim v svetli noči lahko ječajnje in zdihovanje, ki je bilo pa grozno slišati. Sel sem v smeri proti dotičnemu mestu. Prizor, ki se mi je nudil, je bil grozen, dokler bom živel, ga ne bom pozabil. Na pol zmrzel ruski vojak, v visokem snegu, naslonjen na drevo, je bil Wied mrhjzu tako trd, da se ni mogel gatoiti. Z rahlim, tresočim se glasom me je prosil, naj ga spravim na kraj, da bi bil vsaj varen pred mrharji (egiptovski jastreb). Že enkrat se je prebudil iz omedlevice zakadi velikanskih bolečin, ki mu jih je zadjal velik mrhar, ki mu je trgal pri živem telesu kosce mesa od trupla. Boj ruskega vojaka z mrharjem je bil pa tem groznejši, ker se je izstradana zver zaganjala besno v utrujenega in na pol zmrzlega Rusa, ki se skoraj ni mogel več ganiti. Rus je imel obe nogi popolnoma zmrzli, tako da ni bilo več rešitve. Spravil sem Rusa pod neko skalo, prostor sem pa zaznamoval s snegom. Tukaj sem ga izročil svoji usodi, Kajti zanj ni bilo več rešitve, toda varen pred mrharji, je vsaj mogel mirno umreti.“
Rusi morijo katoliške duhovnike.
„Kölnische Zeitung“ poroča, da so Rusi v Galiciji ujeli 4 jezuite in jih spravili v mesto 'Stakan na Ruskem., Med potjo so enega, duhovnika ubili. Drugi duhovnik je zbežal, a je med zasledovanjem padel, smrtno zadet. Dva duhovnikarredovnika so ruski, vojaki ubili v neki lvovski1 cerkvi, V neki gališki vasi so Rusi stavili 250 katoliškim prebivalcem na izbero, ali odpadejo od katoliške vere, ali pa bodo ustreljeni. Ker so katoliki ostali zvesti svoji veri, so jih Rusi ustrelili.,
Ruski dijaki.
Carski ukaz dviga dosedanjo oprostitev dijakov od, vojne službe in odreja, da morajo vsi dijaki obiskovati osemmesečni častniški kurz.
Mps-sM tajim
Maribor, 19. marca!
Na južnem bojišču se še vojne operacije vsled klimatičnih razmer niso pričele Vendar razsaja, kakor poročajo listi od vseh strani, na srbskem ozemlju hud sovražnik, ki zahteva dan, za dnevom mnogoštevilne smrtne žrtve, Ta sovražnik so razne kužne bolezni. Srbom primanjkuje zdravnikov in najpotrebnejših san.tetnih priprav.
Srbija velik gr oh.
Na nekem shodu v Srbiji je dejal srbski socialni demokrat Ljupčevič: Srbija je danes velik grob. Mrliči kličejo iz grobov: Dovolj vojske je bilo! — Listi poročajo, da je v Valjevu v ednem tednu umrlo za pegastim legarjem 1300 oseb. — Srbska vlada je poklicala pod orožje vse moške do 50. leta, ki so sposobni za vojno službo.
Stanje srhske armade.
Budimpešta, 18. marca.
Listu „A Nap“ se poroča iz Sofije: Vsled velikih izgub v dolgotrajni vojski in vsled raznih Lužnih bolezni se je skrčilo število srbske aripade na okrog
140.000	mož. Srbska armada je zaradi kužnih bolezni popolnoma ločena od' navadnega prebivalstva. V najnovejšem času se je vršil v Bitolju nabor zpj grško in židovsko moško prebivalstvo v starosti od 18— 50 let. Srbi so izločili iz svoje armade vso moštvo moli amedauskega veroizpovedanja, izvzemši tri zadnje letnike.
Avstrijsko vojno brodovje.
V	listu „journal“ je priobčil dne 10. t. m. ladijski inženir Laubeul, eden najzniamenitejših zgradite-ljev francoskih podmorskih čolnov, o avstrijskih in nemških podmorskih čolnih zelo značilen spis, ki na Francoskem ne bo vzbudil hvaležnega odmeva. Pred vsem povdarja Laubeuf, da je imela Francija takrat, ko je začela Nemčija 'še le graditi svoje podmorske Čolne, že 85: popolnoma dograjenih podmorskih čolnov. Vkljub temu, da imata Avstrija in Nemčija le maj Im o število podmorskih čolnov, so se vendar njuni podmorski čolni v sedanji vojski tako izborno obnesli, da zaslužijo njihovi poveljniki, kakor tudi pomorščaki, pohvalo v toajvišji meri.
V	sedanji vojski so rešili podmorski čolni svojo nalogo kot obrambno, pa tudi kot napadalno orožje v polni meri. Avstrijski in nemški podmorski čolni so obvarovali lastna pristanišča pred izkrcanjem sovražnih čet, ker so mogle avstrijske, Kakor tudi nemške
vojne ladje neovirano zapuščati svoja pristanišča. A ko so nameravali Angleži Nemcem to preprečiti, so morali ta poskus zelo drago plač/ati, 'kajti izgubili so tri oklopne križarke in sicer: „Cressy“, ,,'Hogue“ in „Abioukier“, katere je potopil en sam nemški podmorski čoln.
Nič manj polno slave je bilo dosedanje delovanje avstrijskih podmorskih čolnov, ki so kljub temu, da niso številni, izborno rešili svojo nalogo. V prvi vrsti je njihova zasluga, da se sovražno brodovje ne more približati avstrijski morski obali ter da mora o-stati daleč zunaj na odprtem morju. Neizpodbitno je, da je Avstrija vladarica v Adriji, ker plujejo njene ladje neovirano med Trstom, Puljem in Kotorom. Avstrijsko vojno brodovje je še celo neovirano in nemoteno obstreljevalo Bar, med tem ko je do sedaj oddalo francosko vojno brodovje le nekaj strelov na Kotor. nakar je pa zopet moralo odpluti, Sedaj se pa nahaja francosko vojno brodovje pred uhodom v o-trantsko morsko ožino.
Koncem mesca avgusta je francoski dreadnovt „Jules Ferry“ komaj ušel avstrijskemu podmorskemu čolnu. Dne 16. oktobra je avstrijski podmorski čoln napadel veliko francosko oklopno križarko „Waldeck-Rousseau“, ki je utekla poginu le vslecl svoje večje brzine. Dne 2. decembra je oddal avstrijski podmorski čoln dva torpedna strela na francosko admiralsko ladjo „Jean Bart“ in ni veliko manjkalo, da bi se ladja ne bila potopila. Laubeuf pravi nadalje: Francija naj bo zadovoljna, da ni uničil avstrijski podmorski čoln oklopnico 0,Jean Bart“, ki je ena najlepših in največjih francoskih oklopnih križark.
Sklepno je Laubeuf mnenja:	Ce bi se danes
predlagalo nemškemu cesarju, da bi naj zamenjal 4 svoje največje vojne ladje, ki stanejo skupaj čez 300 milijonov mark, za 150 podmorskih čolnov, ki so tudi vredni 300 milijonov mark, bi on prav gotovo in rad sprejel ta predlog, kajti, izgube pri podmorskih čolnih niso v nobeni primeri s škodo, ki jo povzročajo potopljene oklopne ladje.
ffeiio-frinsosli boiiHfe
Maribor, 20. marca.
Na bojišču nobenih posebnih sprememb. Francoski napadi v Champagni so izgubili na ljat isti. Francoski letalci so bombardirali nezavarovano nemško mesto Schlettstadt, nakar so Nemci odgovorili z obstreljevanjem mesta Calais. Angleška vlada poziva ženske, naj gredo v fabrike na delo, da bodo možje lahko šli na vojsko.
Nemčija krmi konje s surovim sladkorjem. Tudi avstrijska vojaška uprava je odredila tako krmljenje.
Angleži zapustijo porušeni Nieuport.
Haag, 15. marca.
List „Nieuwe Rotterdamsclie Courant“ je dobil iz Londona brzojavko, ki pravi, da, so Nemci vlsled obstreljevanja iz zelo težkih topov spremenili Nieuport v razvalino, Ker nima vsled tega Nieuport za angleško-belgijske čete nobene važnosti več, utegnejo angleško-belgijske čete zapustiti porušeno mesto,Bendar bi še pa za sedaj ostalo v področju topov angleško-belgijske artilerije.
Pred odločilnimi dogodki v Flandriji.
Berolin, 15. marca.
Listu „Allgemeen Handelsblad“ se poroča od belgijske strani iz mesta Dixmuiden, da vlada ne le samo na peščenih nasipinah (takozvane Dünen) ob flanderski obali še tudi na drugih mestih bojne črte ob reki Yser živahnejše gibanje Nemcey. Postavili so veliko novih težkih topov, Čeprav so tukaj porušene vse utrdbe. Osobito je namen težke artilerije, da uniči jezove pri Nieuportu. Ce bi se to posrečilo, bi bi se voda na poplavljenem ozemlju odtekala, kar bi bilo odločilne važnosti za vse nadaljne boje na tem o-zemlju.
Trdnjava Besancon — vojaška bolnišnica.
Basel, 15. marca.
Iz Geneve se brzoj avl j a., da nameravajo odstraniti iz francoske trdnjave Besancon vso posadko. S-premeoiti nameravajo trdnjavo v eno samo veliko vojaško bolnišnico.
Podmorski boji med Nemci in Angleži.
Maribor, 19. marca.
Borba na morju med Anglijo in Francijo traja nadalje, 'Od našega zadnjega poročila so potopili Angleži v Tihem morju nemško križarko „Dresden“, — nemški podmorski Čolni pa angleško križarko l„Bayar no“ ter štiri večje in dya manjša trgovska parnika. Zavsem je do sedaj izgubila Anglija 171 trgovskih parnikov. Anglija pripravlja blokado Nemčije.
Rusija-Turčija-flnglija-Francija.
Maribor, 19. marca.
Odkar so se razvili resni boji za posest Dardanel in Carigrada, prihajajo a ostalih turških bojišč bolj skromna poročila.
Na k a v k a š fc o m bojišče so ruske čete turško armado, ki je z ene strani silila proti Batura. u , pregnale in mesto osvobodile, pretečega turškega obleganja. Rusi južno-izhodno od Batoma zbirajo močno armado, ki ima namen prodirati po suhem proti Carigrad u. Pravijo, da, šteje ta armada 50 do 00 tisoč mož. — Na perzijskem ozemlju se zadnji čas ni zgodilo kaj posebnega;
Pozornost vzbuja dejstvo, da so poslali Angleži na p e r z-i j s k a m o r s k o obal indijske čete, katere imajo namen priti v, posest S c h a t - e 1 -A r a b a in B a s sl o v a h a , pozneje pa prodirati proti Tigrisu in Euphratu, Glavni in končni cilj teh angleških operacij pa je prodiranje proti Bagdadu. — O bojnih podvzetjih v Egiptu in ob S u-e š k e m prekopu ni posebnih poročil.
O bojih za Carigrad in Dardanele poročamo na drugem mestu.
Raznoterosti.
.P re s to 1» na sieda; k Karl Franc Jožef pri dragoncih. Z boj šča v Karpatih se poroča, da je prestolonaslednik Karl Franc Jožef pred nekaterimi dnevi ko ;e zopet došel na bojišče, obiskal 7. dragonski polk, pri katerem je več let služil. Nadvojvoda je šel tudi med moštvo in se ž njim prijazno pogovarjal.
Sv. Oče za mir. Rimski lisi „Giornale d’Italia“ poroča dne 16, marca, da pripravlja sv. Oče povodom velikonočnih praznikov zopet nove predloge za dosego miru.
Zlata čednostmi vrtnica. Zadnjo nedeljo Laetare je papež Benedikt XV. blagoslovil zlato čednostno vrtnico, umetno zlatarsko delo, 'ki se bo poslala katoliški dami, katera si je pridobila na vferskem ali karitativnem polju posebne zasluge. Katero damo, zadene letos čast, se še ne ve.
Duhovniška sprememba. C. g. Ivan Cilenšek, kaplan pri Sv. Lenartu v Slov. gor., je prestavljen za mestnega kaplana v Ptuj.
Molitev za mir. Rimski listi poročajo, da je sv. Stolica na željo mnogih verskih družb izdala dne 16. marca odlok, po katerem ,se dovjoljuje, da se v nedeljo, dne 21. marca, za koji dan je določena mirovna molitev za izyenevropske dele sveta, lahko tudi po vseh katoliških cerkvah v Evropi vršijo molitve za mir. S temi molitvami so zopet združeni posebni odpustki za vernike.
Katoliški vseučiliščniki v Italiji so si ustvarili na kongresu v Genovi enotno organizacijo, ki se bo priklopila skupni, od papeža Benedikta jXV. zasnovani organizaciji italijanskih katolikov. Delavna orga-nizatorična roka papeža Benedikta XV. se Čuti po celi Italiji.
Italijanski narodni evharistični kongres preložen. V seji vodilnega odseka stalnega odbora za narodne evharistične kongrese v Italiji je predsednik monsignor Angelo Bartolomasi naznanil, da se na željo sv. Očeta z ozirom na sedanji nevaren čas, ki preti tudi Italiji, za mesec april v Ferraro sklican evharistični kongres preloži na poznejše boljše dni.
Vatikanska zvezdarnica. Papeževa zvezdarnica v Vatikanu sodeluje pri velikem delu slikanja neba, za koje sta dve opazovalnici te zvezdarne posebej dobro urejeni. S tem izredno velikim znanstvenim zavodom deiuje 19 zvezdarnic, odi katerih jih je 11 vi Evropi. 2 v Afriki in po 3 v Ameriki in na Velikem O-eeanu. Vatikanska zvezdarnica, je že več nebesnih fotografij, ki jih je izvršil podravnatelj o. G. Lais, objavila, O. Lais že deluje celih 25 let' na tem posebnem astronomskem delokrogu. Sedaj priobčuje vatikanska zvezdarnicaj prvi zvezeic, gastrografijskega 'kataloga“, ki bo prinašal tudi zemljevid neba. Na tem zemljevidu bodo priobčene vse zvezde do 11. velikosti. V prvem zvezku bo vsega skupaj označenih 26.398 zvezd, ki so bile posnete z fotografiranjem. Pri tem delu so sodelovali: ravnatelj vatikanske zvezdarne jezuit o. Hagen, podravnatelj o. Lais, tajnik Emhp nuelli, nadalje'ravnatelj Turner zvezdarnice pxfort na Angleškem in ravnatelj zvezdarne v Teramo. Papež Pij X. je na vili Leona, XIII., to je stari stolp Leona IV., 'določil za novo zv!ezda,rno. Za opazovanje služi sedaj velika okrogla dvorana, v katero je zahajal Leon XIII., da se umakne pred hudo vročino. V prostorih sosednjega poslopja, to je spalnica Leona XIII. itd., stanujeta jezuit o. [Hagen in njegov a-sistent. Krasen je razgled z male strehe na zvezdar-ni na cerkev sv. Petra in rimsko mesto. Tukaj je navadno sedel Leon XIII. in je opazoval majhen vinograd v bližini, katerega trte je bil sam cepil.
Škof kot suplent. Na. bogoslovnem učilišču v Temešv'aru na Ogrskem nadomestuje škof dr. Glatt-felder profesorja kanoničnega prava. iOb sklepu prvega semestra je nastopal tudi kot eksaminator.
v Simfonični koncert vojaške godbe. Dne 20. t.
m.	se vrši v veliki dvorani Götz v Mariboru v prid rešilnemu oddelku požarne hrambe simfonični koncert, jcaiterega izvaja godba c. in kr. pešpolka št. 47 pod vodstvom Kapelnika g. .,. O. Pešta, Spored:	1.
R. Wagner, Ouvertura k operi .„Tiannhäuser“ ; 2. P,. Mendelssohn, Koncert v e-molu za gosli s spremlje-vanjem orkestra (solist: kapelnik Pešta); 3. J. O. Pešta, Demon, Simfonična pesnitov; 4. F. Liszt, Druga ogrska rapsodija; 5. E. Grieg, Koračnica iz suite: „Sigurd Jorsalfar.“ — K skladbi „Demon“ še nekaj pripomb! Skladatelj izraža v svoji pesnitvi z glasbenimi sredstvi sledeče misli:	V zajčetku je bila tema,
in Duh božji je plaval nad vodami. Volja Vsemogočnega Stvarnika je napravila iz kaosa svet. Nastalo je stvarstvo in njega krona, človek. V duši človekov» se začne zbujati hrepenenje po lepem in po dobrem. Temu čustvu vstane nasprotnik, hudobni „demon.“ Ta demon hoče človeka ponižati k vsakdanjosti ter začne vojsko z višjimi težnjami. Boj je vroč, in čeprav se višje stremljenje dolgo brani in dolgo ustavlja, podleže slednjič vendar svojemu sovražniku, demonu.
Državnozborsko predsedstvo. Predsednik poslanske zbornice dr. Sylvester je z a Jožefovo zopet sklical predsedstvo na posvetovanje. Ker v predsedstvu nimajo niti vse stranikje svojih zaupnikov, sklicuje dr. Sylvester posvetovanja bolj iz taktično-poli-tičnih ozirov nemšKonacionalnega verbanda.
Državni poslanci — in prihodnje prebiranje čr-novojnikov. K novemu prebiranju ernovojnikov, rojenih v letih 1873—1877, pridejo izmed južnih državnih poslanceiv dr. Benkovič, Hrvat dr. Cingrija, Srb dr. Vukotič in Italijan dr. Bugatto. Vojaško službo pa sedaj že opravljajo državni poslanci:	vitez Pogačnik,
dr. Lovro Pogačnik, Brenčič in dr. Sesardič.
Iz stranke nemških agrarcev. Dne 13. t. m. je imela stranka nemških jagrareev v poslanski zbornici sejo, v kateri so se najprej spominjali hrabrih vojščakov in so poslali pozdrave tistim poslancem tovarišem, ki se nahajajo na bojiščih. Iz podanih poročil je izhajalo soglasno, da je prebivalstvo na deželi pripravljeno, tudi nadalje do zmagovitega konca nositi bremena vojne, ki jih je vzelo nase na, najpožrtvoval-nejši način.
Izpremembe pri bosanski vladi. Zagrebški list ..Novosti“ javljajo, da odstopi sedanji namestnik bosanskega deželnega poglavarja generala Sarkotiča, dr. Nikola Mandič, in bo imenovan za guvernerja bo-* sensko-hercegovinske banke. Na njegovo mesto pride dosedanje guverner te banke, baron Pitner, znan radi svoječasnega spora z mostarskim škofom. Baro» Pitner je sorodnik zunanjega ministra Buriana. Sek-eijski načelnik dr. Tošo Zurunič je določen za sek-oijskega načelnika v skupnem finančnem ministrstvu, na njegovo mesto pa pride dosedanji sarajevski okrožni načelnik Ibrahim beg Deftedarovič. Za sekcijske-ga načelnika v oddelku za nauk in bogočastje bode imenovan dr. Grassi. Deftedarovič bo prvi mohame-danec, ki bo član bosanske vlade.
G. Luka Svetec, znan domoljub v Litiji na Kranjskem, se je vsled visoke starosti odpovedal no~ tariatski službi.
Uredniška tajnost pred sodiščem v Nemčiji.
„Vossische Zeitung“ poroča: Dolžnost pričevanja u-redinikov je zelo sporno vprašanje, Razsodba, ki jo je izreklo velikovojvodsko sodišče v Kenzingenu na Ba-denskem dne 13. februarja t. L, pa proglaša za upravičeno, da se je urednik lista „Breisgauer Nalchrich-ten“, ki je bil poklican pred sodišče kot priča, uprl izpovedbi. Neki trgovec je namreč smatral po nekem članku, ki je izšel v imenovanem listu, svoje koristi za oškodovtane. Tožil je osumljenega pisca članka na priznanje, da so izvajanja v Članku neupravičena in je predlagal, naj se ugotovi Škoda in odškodnina. V dokaz, da je osumljenec res napisal oni članek, je najvedel tožitelj kot pričo urednika lista „Breisgauer Nachrichten“, Tjeichmanna. Pred okrajnim sodiščem v Emmendigenu se je urednik uprl izpovedbi in sodnik je spoznal to za upravičeno. Tožitelj se je pritožil in talko se je vršila potem razprava v Kenzingenu: Tamkaj je priča, vsipaj al na svojem odporu. Sodišče je razsodilo v njegovem smislu in je, kakor poroča „Frankfurter Zeitung“, tako-le utemeljilo svojo razsodbo: Dnevni tisk bi sploh ne mogel vršiti svojega večkrat težkega poklicat, ko bi bili uredniki prisiljeni po dolžnostnem pričanju, da bi imenovali pošiljatelje objavljenih člankov in jih tako izdajali napadom dotičnih interesirancev. Ime zaupnikovo je potemtakem stvar, zaupana uredniku v njegovem poklicu, katere zatajitev zahteva svojstvo stvari same.“ — Ta razsodba odgovarja popolnoma javnemu pravnemu čustvu in življenskemu interesu časopisja.
Gand. iur. Janko Koser, praporščak pri pešpolku štev. 70, iz Juršincev pri Ptuju, je bil ranjen na severnem bojišču pri nekem jurišu v zadnjih dnevih. Bog daj vzornemu katoliškemu alkademiku, članu akademičnega društva „Dan“ v Pragi, zopet popolnega zdravja.
Važna ministrska odredba glede predčasno dobljenih zrelostnih spričeval. Naučni minister je na vise deželne Šolske oblasti izdal odredbo, katera se tiče morebitne neveljavnosti zrelostnih spričeval ne-vpoklicanih abiturientov. V tej odredbi se med drugim povdarja: tistim abiturientom, ki so si pred naborom pridobili zrelostna spričevala, pa so ali bili pri naboru sooznani za nesposobne, ali pa so preklicali svoj prostovoljni prijav in niso nastopili vojaške službe, se
odvzame zrelostno spričevalo ter se proglasi za ne-vjeljavno. Le takrat, če se je po nastopu vojaške službe izkazalo, da je abiturient nesposoben za izvršitev vojaške dolžnosti ter se mora superarbitrirati, ima zrelostno 'spričevalo, ki ga je abiturient dobil pred nastopom vojaške službe, popolno veljavo. To pride posebno v poštev tedaj, iako je nesposobnost dotične-ga abiturienta nastala med njegovim vojaškim službovanjem in je vojaško-zdravstveno izpričana. Deželne šolske oblasti naj v takih slučajih poskrbijo za natančne in verodostojne preiskave ter maj, če je potrebno, ukrenejo vse potrebno za razveljajvo zrelostnih spričeval. V to svrho se naroča ravnateljstvom posameznih učnih zavodov, da .pošljejo na dopolnilna okrajna* poveljstva, kamor so pristojni posamezni abi-turienti, izkaze, oziroma sezname onih abiturientov* ki so na zavodu prestali predčasno, zrelostno skušnjo ter dobili spričevala. Ob enem naj ravnateljstva prosijo okrajna dopolnilna poveljstva, naj jim naznanijo, ali so dotični abiturienti, ki so zaznamovani na izkazu, res nastopili vojno službo, ali če so bili potem, ko so že bili nekaj Časa pri vojakih, bili radi naknadne preiskave superajribitrirani in od vojaške službe odpuščeni. Istočasno se tudi dopošljejo vseučiliškim rektoratom navodila, da se ne dovoli vpis na vseučilišče abiturientom, kateri imajo na neveljavni način pridobljena zrelostna spričevala.
Ugodnost za učitelje. Vojno ministrstvo je do-\ olilo, da se učiteljem, ki so služili prej kot nadomestni rezervisti ter niso imeli prilike pridobiti si kafrn šaržo, podeljuje ugodnost enoletnih prostovoljcev, t. j. pravica nositi takozvani .„inteligentni našiv“ na rokavih. Ta odredba velja za učitelje, ki pri poveljnikih predlože zrelostno spričevalo.
Novo lirabrostno odlikovanje. Cesar je ustanovil bronasto lirabrostno svetinjo za moštvo. 'I a svetinja naj. sekuje iz brona rujave barve v isti obliki kot srebrna hrabrostma svetinja 2. reda in nosi naj se na enakem traku. Pravico podeljevanja imajo kor-ni poveljniki, za neposredno armadi pripadajoče pa armadni poveljniki. Onemu moštvu, ki je bilo že pohvaljeno od armadnega ali od armadnega vrhovnega povoljništva, naj se naknadno podeli bronasta hrabrostna svetinja. S podelitvijo te hrabrostne svetinje ni v zvezi nikaka denarna doklada. Bronasta hrabrostna svetinja se lahko podeli tudi moštvu zavezniških armad..
Upoklic superarMtrtranih. Vojno ministrstvo je odredilo, da se mora upoklicati pod orožje zas dne 1. aprila 1915 vse ono moštvo, ki je bilo ob priliki mobilizacije 1914' superarbitrirano, ali ki je dobilo dalj-* ši dopust, kakor do 1. aprila 1915,
Navadnih naborov letos ne ho. List „Bohemias“ poroča, da letos navadnih vojaških naborov ne bode, ker so letniki 1892, 1893 in 1894, ki bi prišli na vrsto, itak bili pred kratkim pri vojaškem prebiranju.
Na Ogrskem se morajo gostilne in kavarne zapirati že ob 9. uri zvečer. Tako je odredilo ogrsko notranje ministrstvo.
Uporaba moke in žita. Iz Dunaja izvemo: Začetkom prihodnjega mesca sie bodo v vseh mestili in večjih občinah (do 5000 prebivalcev) upeljale krušne znamke. Dnevna količina 24 dkg se bo znižala na 20 dekag (kakor je y Nemčiji in na, Ogrskem), vendar se bode na kmečko prebivalstvo jemalo ozir Nova na-redba bo prepovedala drobno peko.
Zaplemba žita in moke. Na Ogrskem pripravljajo vladno odredbo, po kateri se bo one zaloge žita in moke, katerih se kljub novemu vladnemu pozivu ni prijavilo, zaplenilo. Lastniki takih zalog ne dobijo za zaplenjene zaloge nobene odškodnine.
Trdo likano (škrobano) perilo se odpravi. V mestu Lipsko na Nemškem se je izdal uraden odlok, po katerem se prepoveduje za likanje in škrobanje perila rabiti pšenični škrob. Oblast tudi namerava odpraviti izdelavo škroba in raznih lepil, ki se izdelujejo iz žitne moke.
2009 kg Špeha zgorelo. Dne 16. marca je v pre-kajališcu dunajskega mesarja Janeza Franki zgorelo 2000 kg Špeha. Požarnikom se je še le po dolgem času posrečilo ogenj omejiti.
Zapora živine na Koroškem? Na Koroško prihajajo cele čete tujih živinskih trgovcev, la pokupu-jejo živino v tako velikem številu, da se je bati, da nastane v najkrajšem času veliko pomankanja mesa. Za to zahtevajo koroški listi od vlade, da^ prepove še pravočasno, vsaj začasno, izvoz živine. Živinske trgovce bi še naj vzelo v službo vnovčevalnic za živino, za katero službo bi se jih naj plačalo. Na ta način bi se po okrajih izjednačila* ponudba in popraše-vanje po živini, kmet bi vkljub' zaporu živine ne bil prikrajšan in dosegle bi se lepe cene, 'katere vsakdo privošči iz ,src;a našemu kmetu. Toda vi vojskinem času je treba pred vsem skrbeti za domačo rabo, to se pravi, skjrbeti se mora, da ne bo nihče, z denarjem v roki, trpel gladu. K temu pripomnimo: Kar bi bilo za Koroško dobro, bi tudi Štajerski ne škodovalo.
Ne na Dunaj. Glasom odloka, c. kr, ministrstva za notranje stvari' z dne 24. februarja 1915 se osebe brez dela izrecno svare, naj ne hodijo na Dunaj, ako jim ni poprej delo že zagotovljeno. Natančnejša po?* jasnila pri podrejenih mestnih uradih za posredovanje dela.
Kolera. V tednu od 22. do 28. lebruarja je na Ogrskem zbolelo 16 oseb na koleri, tri osebe so u-mrle.
Za kozami, je umrl v graški bolnišnici za kužne bolezni vseučiliški profesor dr. J. Hammerl, star 49 let.
Maribor. 'Mestna gostilničarska zadruga naznanja, da dobijo mariborski gostilničarji izkaznice za dobavo moke v zadružni pisarni v Mariboru na Rotovškem trgu št. 2.
Maribor. Za mesto Maribor je magistrat preskrbel. oddajo moke, riža in krompirja. Kdor hoče do* biti moko in riž potom mestne prodajalne, se mora z-glasiti v hiši trgovqa g. Korošca na Magdalenskem trgu ob novem mostu.
Maribor. V, mestnem okolišu je sedaj glasom u-radnega izkaza 1 slučaj davice, 7 slučajev Škrlatice in 3 slučaje otrpnjenja tilnika, Tukaj našteti slučaji so samo pri civilnem prebivalstvu. Izkaz o kužnih boleznih pri vojaštvu ni naveden. V okolici Maribora pa je močno razširjen trebušni legar.
Vojnik. Kmetijska podružnica Skoljavas-Vojnik priredi v nedeljo, dne 21. marca, v posojilnični dvorani svoj letni občni zbor. O živinoreji bo predaval g, nadzornik Martin Jelovšek. K prav obilni udeležbi vabi odbor.
G or n] igrati. Dne 11. t. m. je umrl Janez Piskernik, znani hribolazec in oskrbnik Logarjeve hiše avstrijskega alpskega društva. Piskernik si je pridobil za preiskovanje Savinjskih planin in za povzdigo tujskega prometa za Savinjske planine veliko zaslug. N. v m, p. !
Zadnja poročila došlo v soboto dne ZO. marca.
Krvavi boji pri Stanislavu.
Dunaj, 19. marea.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
V Karpatih se vršijo v ozemlju prelaza L u p k o w in Smolnik živahni artilerijski boji. Ruši so poskušali na višine južno-zahodno od B,ali-g r o 4 a nočni napad, ki pa se jim je kmalu izjalovil. Močnejše ruske čete so napadle dne 18. marca dopoldne naše postojanke na severni1 strani Ul ž o k a. Tudi te napade smo odbili. Sovražnik je imel zopet velike izgube.
Na bojni črti v južna* iz hodni Galici-j i so se vršili včeraj dopoldne zelo srditi boji. Številni sovražnikovi napadi na naše središče in levo krilo so se ponesrečili ob železni vstrajnosti naših vrlih čet. Sovražnikov©' izgube so zelo velike. Bojno polje je bilo pokrito z* m r-1 i č i. Naši so ujeli 5 ruskih častnikov in 500 mož.
Na bojni 'črti v. zahodni Galiciji in na Poljskem nobene spremembe.
Seierno od Varšave.
Rusi so udrli zadnje dni v najsevernejši konec Prusije v ozemlje mesta Memel. Majhne ruske čete so že tudi zasedle mesto Memel.
Nemci več časa, z vso silo pritiskajo na trdnjavo O s o v i o e (ob pruski meji izhodno od Mazovskih iezer). Rusko čisonisje z veliko razburjenostjo zasleduje boje pri Osovioah. Nemci skušajo pri tej trdnjavi predreti rusko bojno črto ob reki Bobr.
Žrtve nemških podmorskih čolnov.
London, 19. marca.
Parnik „Glénartney“, ki je vozil iz Bangkoka v Indiji riž za London, je bil danes zjutraj v morski ožini med Francijo, in Anglijo zadel ob sovražni torpedo. Življenje je izgubil s'amo en mornar.
Obstreljevanje) Dardanel. — Yelike žrtve.
Carigrad, 18. marca.
Iz turškega glavnega stana se uradna poroča: Pri današnjem obstreljevanju dardanelskili utrdb so potopile granate turških topov pred vhodom v D ardagliele francosko oklopno vojno ladjo „Bouvet“, ki je bila ena največjih francoskih oklopnic.
Dodatno k zgorajšnemu poročilu turškega glavnega stana se še naknadno poroča: Brodovje, ki je obstreljevalo Dardanele, je štelo 16 oklopnih križark, med temi so bile 4 večje in 3 manjše francoske križarke ter večje število torpednih rušilcev. Obstreljevanje se je pričelo opoldne in je trajalo do 6. ure zvečer, nakar je angleško-francosko brodovje ustavilo obstreljevanje. Angleška oklopna ladja tipa „Irresistible“ je bila ta dan tako zelo poškodovana, dia se je močno nagnila na stran in so pluskalivalovi morja na topovske cevi. Tudi druga angleška ladja tipa „Africa“ je bila hudo poškodovana. Potopil se je tudi eden angleški torpedni čoln.
Neko drugo poročilo iz Carigrada pa pravi, da sta se tudi obe poškodovani ladji t pa „Irres stilile“ in „Africa“ v noči od 18. na 19, marca, potopili. Angleška oklopna ladja „Cornwall“ je pa bila tako zelo poškodovana, da so jo morale druge ladje spraviti do s-toka Teneda.
Augleška križarka uničena,
Listu „Lokalanzeiger“ se brzojavjlja iz Geneve: Angleško križarko „Amethyst“, ki je udrla v Dardanelah notri do utrdbe Nagara, so granate iz turških topov tako močno poškodovale, da jo je smatrati za izgubljeno. Čuječnost vodje turških obrežnih baterij je zabranila, dai ni mogla nobena druga angleško-francoska križarka pluti s polnim parom mimo utrdbe Nagara.
Angleško-francoske čete na otoku TeneiL
Berolin, 19. marca.
Iz Aten se poroča: Pri Mudvosu na otoku Toned je zbranih 50.000 mož avstralskih, angleških in francoskih čet pod poveljstvom generala d’Amade, ki so namenjene za izkrcanje pri Dardanelah.
Turki zažgali rusko ladjedelnico.
Carigrad, 18. marca.
Turški glavni stan uradno poroča: Danes dopoldne so turške bojne ladje obstreljevale rusko ladjedelnico in vežbališče torpednih čolnov v Teodozij, na polotoku Krnu v Črnem morju. Ladjedelnica je začela goreti.
Turki porazili Angleže v Mezopotamiji.
Iz Bagdada se poroča, da so Turki pri Korni v Mezopotamiji po daljšem boju porazili Angleže ter za, sedli mesto Korna, Angleži so se umaknili proti jugu.
Ultimatum Japonske.
Japonska je stavila Kitajski, ultimatum, da ji odgovori na stavljene pogoje do 30. marca. Sedaj pa je Japonska rok za kitajski odgovor skrajšala do 25. marca.
Ruski list „Rječ“ poroča iz Irkutska, da je v-sled kitajskega odpora na Japonskem veliko razburjenje, Japonsko časopisje dolži Severno Ameriko, da . e stopila na stran Kitajske in jo kot varuhinja podpihuje. Japonski narod je pripravljen na resne dogodke. Povdarja se, da stoji Japonska pred neodložljivo vojsko z Ameriko,
Japonci vkrcali 122.000 mož.
Poročila iz Pekinga naglašajo, da so Japonci v pristanišču Sasebo vkrcali pa prevozne ladje 122.000 mož. Te čete so namenjene zoper Kitajsko.
Listnica upravništva.
Posojilnica Vransko: Inserat za današnjo številko * Straže“ prejeli prepozno. Priobčimo v pondeljek.
Ranjeni, padli in ujeti.
Pešpolk štev., 47:
Pri imenik brez označbe ali mrtev, ali ujet, se gre za ranjence.
Adler Janez, stotnijski tambur; Ajd Alojz, rezervist; Al-brecher Karol, korporal; Amtmann Janez, rezervist; Augustin Alojz, korporal; Augustin Blaž, pešec; Achatz Jožef, namesto: Achat Jožef, rezervist; Augustin Franc, rezervni stotnijisM tambur, namesto: pešec; Aldrian Janez, rezervist, namesto: rezervni pešec; Amon Jožef, rezervni korporal; Anzel Franc, rezervni stotnijski trobentač; Assigai Andrej, nadomestni rezervist;
Balas Karol, pešec; Baumg.aiitnek Alojz, nadomestni rezervist; Bergles Jožef; Berlic Anton, rezervni pešec; Bernhard Franc, rezervist; Beron Teodor, pešec; Bezijak Jakob, rezervist iz Maribora, mrtev; Blažič Blaž, frajtar; Bravo Karol, rezervni stotnijski trobentač; Bregant Valentin, nadomestni rezervist; Brunčič Janez, nadomestni rezervist; Bulešič Martin, nadomestni rezervist; Badin Karol, četovodja, mrtev; Bizjak Andrej, rezervist; Brunčič Franc, rezervist; Bäck Franc, pešec; Barvir Adolf, pešec; Baumann Franc, rezervist; Baumann Matija, pešec; Baumann Vinko, rezervist; Beck Franc, pešec, Badgona, mrtev; Berger Janez, rezervist, mrtev; Berghold Franc, frajtar, mrtev; Berglez Janez, rezervist; Bohak Jožef, četovodja; Bračič Jožef, pešec; Brandi Janez, korporal; Breg| Franc, rezervist, Maribor, imrtev; Bregant Avgust, rezervist:	Brezner Janez,
pešec ;
Celle Aleksander, enoletni prostovoljec;- Christian Ferdo, frajtar, mrtev; Chytka Bohumil, enoletni prostovoljec; Cirar Fr., rezervist; Cerkvenik Anton, rezervni pešec; Cintavec Franc, nadomestni rezervist; Cizer Jožef, pešec; Cojter Jožef, rezervni pešec, Maribor, mrtev; Cvilak Anton, rezervnt pešec;
Crnko Henrik, titulami frajtar; Čeč Jakob, rezervist; Cej Franc, rezervist; Černko Janez, nadomestni rezervist, Maribor, mrtev; Catarie Boman. enoletni prostovoljec; Čeh Budolf, pešec: Černoga Alojz, pešec;
Tl am ia Karol, pešec; Deutsch Janez, pešec ; Deutschmann Janez, rezervist; Dostal Franc, enoletni prostovoljec, mrtev; J, Draxler, frajtar; Drescher Ignac, častniški sluga, mrtev; De-benjak Janez, rezervni pešec; Dobaj Jožef, rezervni četovodja, Maribor, mrtev; Dobnikar Jurij, rezervni pešec; Dolinšek Ed., pešec; Dra-xjer Alojz, rezervni četovodja,, titulami narednik; Dreo Blaž, nadomestni rezervist; Debelak Peter, pešec; Dežman Janez, rezervist; Dobovšek Franc, rezervist; Drolc Janez, rezervist;
Eilec Alojz, rezervni pešec; Eüec Prane, rezervni pešec; Eberhard Alojz, rezervist; Edler Jane7„ nadomestni rezervist; Eiletz Jožef, rezervist;, Erhart Anton, četovodja:
P.auland Jožef^ korporal; Feiertag Jožef, rezervist; FelgiS Franc, korporal; Fingerhut Jožef, narednik; Fink Janez, frajtar; Fischer Janez, četovodja; Flucher Janez, pešec; Freitag Anton, rezervist; Friedrich Franc, pešec; Fruhmann Janez, četovodja; Frühwirt Franc, pešec; |Luchs Marko, korporal, mrtev; Fuchs Tomaž, pešec; Falež Franc, titulami četovodja; Janez Ferlinc, rezervni pešec; Finžger Peter, rezervni pešec; J'o-žef Firbas, rezervni pešec; Flego Marij, nadotov3stni rezervist; Flucher Franc, rezervni pešec; Franz Boštjan, nadomestni rezervist;
Gajšek Jožef, pešec; G'angl Ferdo, pešec; Gerbec Jožef, titulami frajtar; Gert Janez, rezervni pešec; Glodes Franc, rezervni pešec; Golob Franc, titulami korporal; Gravner Oton, pešec; Gril Gregor, titulami korporal; Grič Karol, rezervni korporal; Gustin Jožef, nadomestni rezervist; Gerin Anton, rezervist; ’GMebe Eduard, pešec, mrtev; Gracar Janez, rezervist, u-jet; ’ Gričar Filip, pešec; Grohar Franc; Gaberc Alojz, enoletni prostovoljec, Maribor, mrtev; Gassner Oton, pešec; Giessaui_Jožef, korporal; Gobi Anton, rezervist; Gode? Franc, rezervist; Golob Alojz, rezervist; Gorjan Franc, Gorica, mrtev; Gornik Dominik, pešec; Gornjak Rudolf, pešec; -Grasmuk Ljudovik, rezervist; Greiner Jožef, rezervist; Gričnik Ferdinand, pešec; A. Gross, rezervist, mrtev; Gutmanu Anton, rezervist;
Ilagendorler Avgust, frajtar; Hainz Franc, rezervist; Janez Halbedl, pešec; Hartinger David, častniški sluga; Hassler Oton, pešec; Hauer Ferdo, rezervist, Radgona, mrtev; Heller Henrik, rezervist; Herunter Jožef, pešec; Herzog Anton, pešec; Herzog Rudolf, pešec, mrtev; Hinauf Florijan, rezervišt; Karol Hirschmann, četovodja; Hirtl Rudolf, rezervist; Hlača Franc, enoletni prostovoljec; Holler Alojz, rezervist; Holzinann Anton, frajtar; Hörzer Anton, frajtar; Hrastnik Julij, pešec; Hitti Janez, rezervist; Hlach Viljem, enoletni prostovoljec; Horvat Viljem, rezervist; Hribar Janez, rezervist; Hrovat Janez, patruljo-vodja; Halleker Herman, nadomestni rezervist, Maribor, mrtev; Hull a Jožek frajtar; Hutter Janez, korporal;
Ivič Jernej, pešec; Ivanšek Anton, rezervist;
JandJ Frano, frajtar; Jarc Janez, pešec, Maribor, mrtev; Jare Jožef, rezervist; Javernik Simon, frajtar, Maribor, mrtev; Jévnikar Florijan, trobentač, mrtev; Jurkovič Jožet; Jakolič J., pešec; Jauernik Franc, rezervni pešec, mrtev; Jug Blaž, nadomestni rezervist, Spodnja Polskava, mrtev; Jurza Janez, pešec;
Kobal Anton, rezervni pešec; Klement Marko, pešec; Ko-pič Mihael, rezervni pešec; Klančnik Mihael; Klemenčič Miha, ujet; Knavs Jakob, rezervist; Kopina Franc, četovodja; Korenčan Matija, rezervist; Kostevc Jožef, ujet; Kozamernik Ignac; Križman Franc, rezervist; Kunstelj Franc; Kacian Jakob, rezervist; Kager Alojzij, pešec; Kahr Anton, frajtar; Kaiser Florijan, rezervist; Kalcher Martin, rezervist; Kaiinka Alojzij, korporal; Kampuš Štefan, korporal titulami četovodja; Kaplen-steiner Franc, rezervist; Karner Anton, rezervist; Kasper Jožef, rezervist; Kačner Rudolf, korporal; Kaučič Anton, pešec; Kislinger .Melhior, rezervist, Maribor, invtev; Klausner Leop., pešec; Klemenčič Matija, pešec; Klement Jožef, frajtar; Klojč-nik Janez, pešec; Koch Krescent, pešec; Kohl Jožel, rezervist; Kollei; Aleksander, frajtar; Koller Janez, pešec, titulami bajtar; Koren Jožef, pešec; Koren Karol, Maribor, mrtev; Kos Janes, rezervist, Maribor, mrtev; Kos Janez, trobentač; Krajnc Jožef, rezervist; Kranner Karol, frajtar; Kraus Alojzij, pešec; Kraut Karol, rezervist; Krebs Friderik, pešec; Kreiner Franc, pešec; Kreiner Franc Janez, rezervist; Kretzenbacher Boštjan, pešec; Krisper Herman, rezervist; Križmančič Anton, rezerv.; Krottmaier Malija, frajtar; Kuhar Feliks, pešec, Maribor, mrtev; Kumer Franc, rezervist; Kurnik Janez, korporal; Kurnik Mihael, korporal;
Laffer Jožef, korporal; Lah Janez, rezervist; Lampi Anton, korporal; Lamprehter Friderik, korporal; Lang Janez, rezervist; Lassnitzer Jožef, pešec; Leber Kristian, rezervist, Radgona, mrtev; Lemeš Friderik, rezervist; Lenz Jožel, korporal, mrtev; Lepej Janez, rezervist; Leskovar Karol, korporal, Maribor, mrtev; Lešnik Alojzij, pešec; Lešnik Franc, rezervist; F. Liebmaam, četovodj;a ; Ljelek Jožef, pešec ; Liponik Anton, rezervist; Lukovnjak Anton, rezervist; Lutteiiberger Alojzij, rezervist, mrtev; Lampret Janez; Leban Janez, rezervist; Lebar Damijan, ' rezervist; Leinert Franc, rezervist;
Mandelc Anton; Mavrin Jakob, rezervist; Mihelič Janez; Mihelič Mihael, rezervist; Mogorovič Anton, rezervist;, Maculi Franc, pešec; Mahler Alojzij, rezervist; Malli Matija, rezervist; Mallinger Mihael, rezervist, Maribor, mrtev; Marko Alojzij, rezervist; Mastinšek Briane, pešec; Medovnik Franc, pešec^ Maribor, mrtev; Mettinger Anton, pešec; Mihelič Jožel, rezervist; Mirka Jožef, rezervist; Mlasko Janez, korporal; Mojk Jožef, rezervist; Mondolfo Hugon, korporal; Monsehein Alojzij, korporal; Moretti Ettore, pešec; Müller Jožel, korporal;
Namestnik Franc, frajtar; Nendl Janez, pešec; Neubold Janez, pešec; • Neumeister Franc, rezervist; Niederl Alojzij, rezervist; Novaček Franc, frajtar; Nograšek Jožef, Dovak Matija, rezervist;
Oprešnik Franc, rezervist; Obendrauf Alojzij, rezervist; Oravec Jožef, frajtar; Ornik Anton, frajtar, Maribor, mrtev; Osterversnik Mihael, pešec, Maribor, mrtev;
Papov Janez, patruljovodjà; Pelci Tomaž, rezervist; Petič Franc, četovodja; Paher Frančišek, pešec; Pak Jožel, frajtar; Pasek Jožef, rezervist; Panger Jožef, pešec; Paumann A-riojzij, pešec.; Paumann Anton, pešec; Paumann Julij, pešec;
; Pečenih Anton, rezervist ; Peer ’ Roman, korporal, Št. Ilj, mr-* tèv; Pehar Janez, rezervist; Pein Karol, rezervist; Pendi Alojz, pešec, mrtev; Perko Jožef, rezervist; Petek Avgust, četovodja; Pfeiler Franc, rezervist; Rančič Jurij, pešec; Pilh Janez, rezervist, mrtev; Pindulič Janez, pešec; Pintar Jožef, pešec; F. Planinšič, tambor, Maribor, mrtev; Plečko Franc, rezervist; Jožef Pock, rezervist, Radgona, mrtev;, Pongratz Avguštin, pešec; Porta Jožef, pešec; Possat. Franc, pešec; Potere Franc, rezervist;. Prattes Alojzij, pešec; Prattner Jožef, rezervist;1 BI. Prettner, enoletni prostovoljec, Kranj, mrtev; Pristovnik Pavel, rezervist, Maribor, mrtev; Puch Janez, rezervist; Pucher An-top. I, pešec, mrtev; Pučko Janez, rezervist; Pulko Janez, pešec; Puntigam Alojzij, korporal, mrtev; Pürstner Franc, pešec;
Remšak Marko, rezervist; Rabi Jožef, pešec, titulami frajtar, Staritrg, mrtev; Radi Briane, rezervist; Raguza Anton, rezervist; Ramšak Tomaž, rezervist; Ranz Briane, rezervist; Ra-pold Jožef, rezervist; Rauscher Alojzij, rezervist; Reinisch Jar nez, rezervist; Rop Jakob, pešec; Ritscher Alojzij, korporal, titulami četovodja; Ritz Anton, pešec, Radgona, mrtev; Rois Briane, pešec; Rošic Janez, pešec; Rossig Karol, rezervist;, R. Russ, rezervist;
Salmhofer Jožef, pešec; Sanzin Rutili j, pešec, mrtev; Sa ria Alojzij, pešec; Schadelbauer Anton, rezervist; Schalk Bri., rezervist; Scher Jožef, rezervist; Scherzer Janez, pešec; Schi-berna Janez, rezervist; Schiller Briane, (frajtar; Schiner Rud., pešec; Schinerl Jernei, rezervist; Sehlaus Alojzij, rezervist; Schmidt Briane, pešec; Schnitzer Franc, korporal; Schober F., rezervist; Schober Jožef, rezervist, mrtev; Schönwetter Friderik, rezervist; Schuster Briane, četovodja; Schwarzl Anton, rezerv.; Schwinger Alojzij, korporal; Senekovič Janetz, pešec; Senekovič Karol, rezervist; Silberschneider Ignacij', korporal; Simčič Jožef, frajtar; Smeh Alojzij, rezervist; Sommer Alojzij, rezervist; Sorko Briane, »totnijski tambur; Sprager Franc, rezervist, Maribor, mrtev; Spitau Oton, korporal; Stadler Jožef, rezerv.; Steinberger Blaž, rezervist; Stainkleibl Matija, frajtar; Stolzer Briiderik, rezervist; Storudeker Jernej, pešec; Straus Julijan, pešec; Stumberger Briane, rezervist; Stumpf Stefan, rezervist; Šuč Martin, rezervist, Maribor, mrtev; Suppan Janez, pešec; Supperl Jožef, rezervist; Süssinger Janez, korporal; Suta Fr., enoletni prostovoljec; Švagelj Alojzij, pešec, mrtev;
Tavčar Jožef, rezervist; Tekauc Andreji, pešec; Theussl Janez, korporal; Tomberger Andrej, rezervist; Toth Aleksander, enoletni prostovoljec, mrtev; Tscherne (Černe) Mihael, korporal; Turk Janez, pešec;
Uler Alojzij, pešec, mrtev; Uršler Franc, rezervist;
Verbek Franc, rezervist; Verblač Janez, pešec; Verdel Anton, pešec; Vihar Anton, pešec, Maribor, mrtev; Visočnik Anton, pešec, Maribor, mrtev; Vodošek Lovro, rezervist; < Vögl Ferdo, rezervist: Vogrinc Leopold, rezervist; Vogrin (Vinko, rezervist ;
Wagner Alojzij, rezervist; Wagner Ferdo, rezervist; Wagner Ljudovik, frajtar, mrtev; Watcher Janez, rezervist; Weber Alojzij, pešec, mrtev; Weiss Karol, rezervni Srajtar, mrtev; Janez Weiss, pešec; Vračko Briane, pešec; Wurzinger Jurij, rezervist; Wutte Janez, rezervist;
Zavčar Janez, rezervist; Zirngast Kristian, rezervist; Zmugg Anton, rezervist, mrtev; Zmug Peter, rezervist; Zolger Martin, tambur; Zorn Anton, rezervist; Zorc Anton, rezervist; Zotter Alojzij, rezervist.
Topničarski poljski polk štev. 7:
Ujeto moštvo:
Premšak Briane, nadtopničar,. celjska okolica, v ruskem u-jetništvu v mestu Bogučar.
Pešpolk štev. 87:
Ujeto moštvo:
Rak Janez, korporal, (Brežice), Bogučar, Rusija; Repnik Blaž, pešec, (Slovenjgradec), Bogučar, Rusija); Rihtep Franc, rezervist, (Brežice), Bogučar, Rusija; Rojnik Avgust, rezervni pešec, (Braslovče), Ašabad. Rusija;
Sive Matevž, rezervist, (okolica Ptuj),, ranjen, bolnišnica št. 32, Nižnij-Nowgorod, Rusija; Škrinjar Janez, pešec, (Obriž), Bogučar, Rusija ; Špindler Jožef,, rezervist, (Ljutomer), ranjen, bolnišnica štev. 43, Rezan, Rusija; Šprah Jurij, rezervist, Bogučar, Rusija; Strgar Franc, rezervist, Bogučar, Rusija; Suhe! Jurij, frajtar, (okolica Celje), Bogučar, Rusija;
Črnovojniški maršbatoljon štev. 13.
Ujeti častniki:
Dr. Oton Freund, zdravnik, v Moskvi; dr. Rudolf Ha-erdtl, nadporočnik, v Moskvi; dr. Adolf Kofrani, višji zdravnik, v mestu Petropawlowsk; Rudolf Koni, praporščak, v Moskvi; Schulhof Rudolf, nadporočnik, v Moskvi; Wrublnovsky Marijan, praporščak, v Moskvi.
U j eto moštvo:
Klajnšek Jožef, korporal, Ptuj, v ruskem ujetništvu; Kocmut Matevž, pešec, v ruskem ujetništvu; Kondrič Ignac, Ptuj, v ruskem ujetništvu; Kos Matija, Sv. Jurij, v ruskem ujetništvu; Kovačič Martin, pešec, v ruskem ujetništvu; Kovačič Tomaž, pešec iz Maribora, v ruskem ujetništvu; Kujec Briane, pešec, Ptuj, v ruškem ujetništvu;
Ogrizek Jakob, pdšeo; Ozinger Franc, pešec, oba v ruskem ujetništvu ;
Prelog Janez, pešec, Mala Nedelja; Prigl Martin, pešec; Pušnik Valentin, pešec; vsi v ruskem ujetništvu;
Razberger Martin, okolica Celje, v ruskem ujetništvu v mestu Ašabad; Rebernišek Jožef, pešec ; »Rečnik Mihael, frajtar; Roškar Franc, pešec; vsi trije v ruskem ujetništvu;
Šket Jožef, pešeG, v ruskem ' ujetništvu;’
Visenjak Jožef, pešec; Vretca Janez, pešec; oba v ruskem ujetništvu;
Zamuda Andrej, p.ešec, v ruskem ujetništvu.
Opomba: Uredništvo ne prevzame nobene odgovornost, za resničnost izkazov o padlih in ranjenih. Mi smo te podatke posneli po različnih virih, ki pa mnogokrat niso popolnoma zanesljivi. Posebno glede imen se pride v teh izkazih mnogokrat na sled velikim pogreškom. — Da zamoremo naše izkaze o padlih, ranjenih in ujetih izpopolniti, prosimo, da se nam poroča, če ima kdo kake zasebne podatke. — Kdor želi imeti natančna obvestila o padlih in ranjenih, naj sd naroči uradne izkaze v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta št. 5.
Orkestrion za godbo
se zaradi opustitve obrti proda zelo poceni. Tržaška, cesta štev, 86, ‘Maribor.
Dražba.
Đne 8.. aprila 1915, ob 9. uri dopoldne, se vrši pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju dražba Ivan Karba-tove hiše v Gaberju pri Celju. Hiša je enonadstropna s precej velikim vrtom na lepem prostoru v bližini cinkarne in Westenove tovarne. V hiši je tudi prostor za trgovino, kjer je bila trgovina že do sedaj. Hiša je bila do sedaj v slovenskih rokah in bi bilo-želeti, da se Slovenci dražbe udeleže, da ne pride lepa in za Slovence volevažna posest v tuje roke.
1 1 I 3 B 6 9 B ■ » i J «LS.. 1		Brzojavni oaoSovs GöUovn :.i tiskaro« Ksrtbw «
1 S	rpgoiii Mam n. Girila larito, i lastni hiši Koroška roste št. S	
H ■ « B 8JB H ■ a a ■. « asa SB ® » Sf &JHJS P,.,«L.g„!L«..aLgLS		Čekovni ratnu c. kr. poiti» M hranilnice it. ÌS.6M tj Intemrbaa teleta» ft, TS&
Priporoča svojo veliko sa-logo raznega papirja, peresnikov, peres, škatljic sa peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tabljic, črnil, zavitkov (barvanih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov,
Sismenega papirja v mapah i škatljah, razglednic itd Svete podobe (male, velike in stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, molek!, svetinjice, škapulirj}. Štambilije sa urade in dr.
Mar odila trgovina
Alojz Brenčič v PTUJU
'priporoča za spomlad in leto lepo izbiro Štolfov in volne za moške in ženske obleke kakor tudi vsakovrstnega platna za životno n posteljno perilo. Nadalje nudi gotovo perilo, potem hlače, predpasnike, kravate, ovratnike, zavr&tnice, odeje, dežnike, prepr, ge, ratlične rute ter v obče vse, kar spada v to široko. Priporoča se Alojzij Brenčič-v Ptuju.
spomlad
priporoča domača in narodna trgovina
Franc Lenart
v PTUJU
večinoma razno novodošlo blago za obleke. Ker se vrši najbrž letos sv. birma, opozarjam eenj. botere in botre že naprej* da preskrbijo svojim birmancem lepo obleko, ki pase dobi primeroma današnjim razmeram po ugodnih cenah istotako pri
Fmcu Lenart v Ptuju.
Kdor bo z bkgom zadovoljen, naj pove svojim znancem.
Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni	192
ljudska hranilnica in posojilnica v 1 ssdnas® s neom, mmm			C elji		i j
	m m m m	Obrestuje hranite« vinse m Ostie »©solilo Uradne ure igl ‘l na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo «2 IÖ vrednostnih listin pod zelo ugo&nìmì pogéjir za vsak delavnik od 9. do 12. óre od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne. Rentni davek piaöa posojilnica sama, plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike, -		m m m m	
|w lastni hiši (Hotel »Pri belem volu’) v Celju, Graška cesta 9,1			1. muffir. 1		
Povodom smrti našega preijubega soproga oz. očeta
Franca Juričan
^Mestni« a, eerltW|«ž»rj«»,	In
mesarji!
izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo Vr.em, ki so lajšali pokoniku zadnje trenutke in nas tolažili ob tej pre-bridki izgubi. Posebno pa se zahvaljujemo najglobokeje preč. g. dekanu Marku Tomažič za preganljive besede, ki so jih govorili dragemu rajnemu v slovo, kakor tun mngč, gg. duhovnikoma, Antonu Drofenik in Ivanu Lah ter vsem sorodnikom in darovalcem lepih vencev in sploh vsem, ki so v tako obilnem številu spremili nepozabnega rajnega k zadnjemu počitku. Bog povrni vsem!
Lastnič pri Sv Miklavžu, li.sušea 1915.
Žalujoči mffgSi ž&m m otreci.

za ženske, moške in a otroke kakor tudi krila, a vi hr. e jope, bluze, zim- a she moške suknje in a raglane, se dobijo v a velikanski izbiri iu po S najnižjih cenah v ve a le trgovini ^
U. STERMECKI f
¥ CELJU It 3Ö1 •
IIP
Pišite po cenik. s»*
Točna postrežba
Vslltu zaloga or, dragacB-»asti. srebrnino in optičnih rtsi po vsaki soni.
Tudi na obroke. - ilustr. cenik
zastonj. - Gramofoni 20—200 K
N'ilei aita remont.-ura K 3‘60 Pristna srebrna ura E 7"— Original omega ura K	24'—
Kuhinjska ura	K	10'—
Budilka- niklasta	K	3- -
Poročni prstani	K	2'	—
Srebrne verižice	K	2- —
j	Večletno jamstvo.
j Masi. Dieimgcr
I liseoil. Feiirenbadi
urar in očalar
j lllfSOl, OosposHa ul. 26
j Kupujem zlatnino in srebro.
ÌWFÌE1WE
Velika svota denarja
se zamore naklja&ti vsakomur, ki postine naš narotnik — Brezplačna po asoila pošilja :
Srečkova*» zastopstvo 14, Ljubljana.
»*" Ure! Ure!
¥ veSiki izbiri in p® nizkih ceniti»
Srebrne ure z» fante od 7 K Srebrne ure damske od 8 K Srebrne verižice od K £ 40 Sreb. veriž-ee damske k 3‘HO Zla e damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Premijske ure, Schafhausen, Zenith, Omega, Sterne
: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
Znano Je.	JP%
fei	®	gfksetoref“
da se kupi
pri staroBnaai doma* ainesljvi trgovini a« «a-h» po seni tudi j»*»y «bVos
SökMft# Mij# fliofl s», m«8k« in dežk»}
NnvttffiedaO vato-« aa žensk« in dekleta, fi -»Jiiovt-jže pariine blago za obleke in blase -Platno baio io pisano za srajca in spodnje hlaè«,
B ag# z» postelje io rjuha, brez šiva in stattace,
SraJ e izgat -Vjene vseh velikosti na moške iu ženske, Predpasnikov velika izbir, za prali in iz črnega atlas»,
Zmiraj sevost! robcev iz svile in za prati, kakor vsak vrst blaga za domačo vporabo, s dimer si pri veliki izbiri in pri niških cenah tudi doma svoj nakup Jauk» dosežete po sela ugodnih izrednostih, zatorej pošljem na sahtsvaaje
DV ZASTONJ lp§
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev *na razpolago.
K. Worsche Maribor
yfa»io Bureš Maribg
urar, zlatomer in očalar,
Tegetthofova Gesti 39. Prvi urar od glav. kolodvora.
POZOR !
POZOR!
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kaleri so bdi poklicani pod orožje, podpora j: a zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kuriti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
^GiP©Skl UŠ« De
ffrierresra®» Dl
J. N. Šoštarič
Kupujem
seno, slamo, fižol, češplje in sploh vse poljske pridelke p@ najvišjijl Cepali
Ant. Birkmaier
IMarlfeor» Heljska «sla 29 (Meiiingerstr.)
Maribor,
Gosposka ulica 5« da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo zastonj.
~ Absolutno zajamčeno —
Kmetijsko društvo v Vipavi, Kranjska, oddaja vsied priporočila knezoškofijskega ordinariata v Ljubljani pristna belt mašna in namizna vina po zmernih cenah post vijena na poslao Ajdovščina. Belo namizno 1. 13 po 40—45 Kr., 1. 14 po 88—42 Kr. Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zänesjivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko dpuštvo v¥ipavi,
STRAŽA
se prodaja v naslednjih prodajalnah in tobakarnah:
¥ Mmlhom :
Prodajalna tiskarne sv. Cirila. Koroška ulica št. 5.
Papirna prodajalna g Pristernik, Tegett-i olova ulica.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan).
Trafika v G ajski ulici.
»	* Tegett holovi ulici (g. Žifko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalea.ki cerkvi).
V Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Rose Piči.
Ptuj :
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Celje :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu.
Sv. Jurij ob luž. žel. :
Trgovina g. Janko Artmana.
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Sv Trojica v Slov. gor. :
Trgovina g. Terezije Čauš.
Slov. Gradec *
Trgovina g. Basljančič.
Sv. Vid ori Ptuju :
Mostaiaar g. Anton Kmetec.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Brežice:
Trgovina g. Antona Umek.
Šoštanj
Trgovina g. Ane Topolnik.
Lule v Sav. dol. «
Posestnik g. Franc Dežman,
Vojnik :
Trgovina g. A. Brezovnik.
Celovec :
Trgovina g. J. Vaj aceri, Veliko vškajcesta 5.
Guštani (Koroško) :
Trgovina g. Vinko Brundula.
¥@rž@i :
Trgovina gosp. Koroša.
K$zi8 :
Trgovina gospoda D ruško viča.
Opomtom: C® kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tisksrni sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežni popust.
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,p o influenci.
Kdo naj jemlje Sirolin?
t Vsak. ki frpj na frajnem kašlju	1 Vadušljivi .kaferim Sirolin znafno
lažje le obvarovali se bolezni,nego jozdraviff.	olehca naduho.	..
Osebe s kroničnim kafarom bronkijev. <L Skrofuzni of roci,pri kafenh učinkuje Sirolin ki s Sirolinom ozdrave.	z ugodnim vspehom naspiosm pocufek.
sStRoćhi iawl» Son'll
•* BASEL
Utrni*»
Se debi v vseh lekarnah à K. h-.-
Spoditiešiaj. ljudska posofilstica v Mariborur z. z■.«.		
HI HI	£> se sPrejemaj° od vsakega in se obrestujejo: navadno po 47a°/o, proti trimesečni odpovedi po 43//'/o- Obresti se pripisujejo h kapitala •»O CäMllMlt V A v? tj «5 l, januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.	
	«rljaiskin *e ^anom *n Sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti pe 57*%, na vknjižbo sploh po S1/,0/», na vknjižbo in poroštvo po JL VP©kP|IiO. Aid.JM.J5s/,0/o in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.	
	1 v*«t» «iv*/* 80 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V aradnih urah se sprejema UFdAiHAS UX«S Ù, izplačuje denar.	
	Infilisi 51 CO fissi ’n prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. * JI Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike, "m	
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).		
Razširjajte naš list „Stražami
v Mariboru
Tiskarna sv
Pozor kmetovalci !
Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem časa, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, splob vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mauthner, ki se dobivajo pri 2 domači tvrdki
I. RÄYN1KÄR CELJE
Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda.
pjp- Solidna in točna postrežba.
Edina ši a! «grška steklarska narodna irgovm^
Na debelo!	Na drobno 1
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
priporoča po najttižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za rtodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnefša in ločna postrežba.
Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju
Uradne ure
m: Tsako sredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. do 12. are in vsako nedeljo od 8. do pol 10. are dopoldne. Vplačajo in izplačajo se redno samo ob aradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dop.
l>—»(ITH8
Uradni prostori
se nahajajo v minoritskem samostana v Ptuja.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge
obrestuje po 5*/o od 1. in 16. v mescu po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem janija in deoembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi »e pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob.
Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hr&nilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki.
Posojila
se dajejo na vknjižbo po 5V* do 8*/,, na vknjižbo in poroštvo po 8*/. j na menice po 6V*#/#i na zastavo md-nostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji.
Prevzamejo se dolgovi pri dragih uvodih in zasebnikih
prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe posojilnica brezplačno stranka plača samo kolek«.
Izdaiateli In založnik: Kon sordi «Straža.1
Odgovorni srodnik: Eranio Slobot.
Tisk tiskarne iv» Otrli?, v Maribora.