ANNALES 12/'98 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRušnv / ATTIVITA DEi N051RI ISTITUTI E OELLf NOSTRE soc1nA; ACTl\llTlfS BY OUR INST:TU!IONS ANO ASSOCIATiONS, 189,201 1 G.4.1998, je predstavil prelomno obdobje, v ka1erem se trenutno nahaja slovenska drutba: namesto socia- lizma kapitalizem, namesto solidarnosti tekmovanje, na- mesto socialnega razvoja ekonomska rast Poudarjen! so bili procesi sodobnega razslojevanja, razpada vrednot- nega sistema in sistema zaupanja, ki ga je nadomestil vrednotni sistem brezobzirnega tekmovanja, kjer manj agresivni ostajajo na dnu. Kritično sta bila orisana eko- nomistični pogled na družbeni razvoj (poudarjanje pro• fita) in položaj Slovenije v prepletu vrednotnih sistemov. 6. Zadnje predavanje je bilo zastavljeno s ciljem obeležitve prve obletnice obstoja in delovanja Pine, zato je bilo vsebinsko zastavljeno nekoliko drugače. Lo- rena Božac z Društva S.O.S. telefon za ženske in otroke žrtve nasilja in Katja Zabukovec z Društva za nenasilno komunikacijo sta v okviru predavanja "Nasilje v dru- žini", dne 11.6.1998, spregovorili o pogosto zamolčanih in tabuiziranih temah družinskega življenja: nasilju, izsiljevanju, emocionalnih pritiskih itd. Poleg tega sta predstavili delovanje neformalnih oblik pomoči žitvam družinskega nasilja, ki so se v zadnjih letih vzpostavile v slovenskem prostoru. Po poletnem premoru je za prihajajoče obdobje (november 1998 ~ maj 1999) v okviru Pinine Akademije zastavil!jen sklop predavanj/okroglih miz s skupnim naslovom "Alternativni pogledi". V okviru načrtovanih okroglih miz bomo tako poskušali zajeti alternativne pristope in prakse na različnih področjih družbenega življenja. Ta tema je bila izbrana, ker menimo, da iskanje novih in drugačnih poti, pri razreševanju druž~ benih problemov ter odgovarjanju na aktualna druž.bena vprašanja, prispeva k spreminjanju institucionaliziranih in že uveljavljenih pristopov, ki se pogosto kažejo kot konservativni in premalo učinkoviti. Predvidene okrogle mize/predavanja bodo vk!juče~ vale naslednjih osem tem: - Demistifikacija človekovega rojstva in smrti - Alternativni modeli in pristopi k vzgoji in izobra- ževanju ~ Sonaravna kultura bivanja - Zdravstvo: alternativne prakse napram uradni medi- cini ~ Drugačen pristop k drugačnim - Zakaj potrebujemo alternativno kulturo? - Mladi ustvarjajo svoj svet - mladinske subkulture - Mrežni marketing kot alternativi'! tržne ekonomije? Skozi sklop "alternativnih predavanj" se bomo tako sprehodili od esencialnih vprašanj modernega človeka, ki zadevajo rojstvo in smrt, življenja v sozvočju z na- ravo, vzgoje in vključevanja otrok v širšo drutbo in kulturo, do alternativnih pristopov, ki se kot izzivi po- nujajo trenutno prevladujoči svetovni ekonomistični lo- giki. Salvator Žitko POROČILO O DELU ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA ZA JULNO PRIMORSKO ZA LETO 1997/98 Delo zgodovinskega društva je bilo v tem obdobju dokaj razvejano in razgibano. V veliki meri je potekalo v okviru začetnega programa bodisi glede mednarodnih znanstvenih srečanj, bodisi glede publicistično-založ­ niške dejavnosti oziroma drugih dejavnosti društva. Med mednarodnimi znanstvenimi srečanji v so- organizaciji Zgodovinskega društva je osrednje mesto pripadalo simpoziju SISTEM! OBLAST! IN OBLASTI !NSTITUCIJ, ki je poteka! od 9.-11. oktobra v Pokra- jinskem muzeju Koper v sodelovanju z Znanstveno-ra- ziskovalnim središčem Republike Slovenije Koper, Filo- zofsko fakulteto Univerze v Benetkah, Oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Trstu, Od- delkom za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Hrvatskim institutom za povijest u Zagrebu, Zavodom za povijesne i društvene znanosti HAZU Ri, jeka, ltalo-germanskim zgodovinskim inštitutom v Tren- tu in Italijanskim društvom zgodovinarjev institucij. Udeležili so se ga zgodovinarji iz Slovenije, Hrvaške in Ha!ije, predvideni pa so bili tudi referenti iz Francije in Nemčije. V letu 1997 so tekle še priprave za organizacijo stro- kovnega posveta Josip Agneletto - slovenski kulturnik in politik v Istri in Trstu (1884-1960), ki se je odvijalo 18. aprila 1998 v Trstu v sodelovanju z Znanstveno-razisko* valnim središčem Republike Slovenije Koper, Narodno in študijsko knjižnico ~ Odsekom za zgodovino, Krož- kom za družbena vprašanja "Virgilij Šček v Trstu in Kul- turnim klubom lstra, Hkrati so tekle priprave za orga- nizacijo mednarodnega znanstvenega sestanka "Peter Pavel Vergeri ml. Polemični mislec v Evropi 16. stoletja" {ob S00-letnici rojstva), ki se je odvijal 1. in 2, oktobra letos v Pokrajinskem muzeju Koper. Soizdajateljska dejavnost z ZRS Koper v znan- stvenem publiciranju revije Anna!es je tako tudi v letu '! 997 podprla raziskovalno delo in ponudila širši jav- nosti vpogled v svoje znanstvene in strokovne dosežke , ,, zadnjih nekaj let. Zgodovinsko društvo je v soizdajateljstvu z ZRS Koper v letu 1997 pripravilo in izdelalo dve številki re- vije Annales (10. in 11. številko), prispevke znanstve- nega sestanka "Veliki reformator 18. stol. Gian Rinaldo Carli med Istro, Benetkami in Cesarstvom" v zbirki Acta Histriae, v knjižnici Anna!es pa lepo število del: Rastlinstvo Primorskega krasa in Istre - Travniki in pašniki dr. Mitje Kaligariča, Poštna zgodovina in fl!a-- telija na Primorskem B. Marenčiča in V. Guština ter pre- vod romana Marjana Tomšiča "Šavrinke" v italijanščino.- Zalot:niško-programsko zasnovo smo obravnavali in' 'i, potrdili tudi na Izvršilnem odboru društva leta 1997 ... ___ , Poleg teh del sta takoj na začetku leta 1998 v isti- , 196 ANNALES 12/'98 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ AHIVITA DEi NOSlRI ISTITUTi E DEI.H NOSTRf SOC!HA / ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, lll 9 _ 201 zbirki izšli še dve monografski deli in sicer Kontinuiteta v stanovanjski arhitekturi !stre avtorja dr. Maria Perosse in Geografska imena v severozahodni lst1·i avtorja dr. Julija Titla. Zgodovinsko društvo je v letu 1997 sodelovalo pri predstavitvi nekaterih publikacij, ki so izšle v okviru založniške dejavnosti društva in ZRS Koper: predstavitev zbornika Acte Histriae V. na sedežu Accademije dei Concordi v Rovigu 29,5.1997. Z akademijo v Rovigu je društvo oblikovalo program sodelovanja na razisko- valnem področju zlasti na proučevanju zgodovinopisja. Ravno tako je društvo sodelovalo pri predstavitvi 9. številke znanstvene revije Annales ~ series historia naturalis (9. 4. 1997) in 11 . številke 16. februarja 1998. Dejavnost društva je segala tudi na druga področja, in sicer prek šolske sekcije, ki jo vodi Vida Rotac Darovec. Tako je društvo sodelovalo pri oblikovanju Pinine akademije z vrsto predavanji iz različnih pod- ročij družbenega tivljenja, V letu 1997 je društvo v skladu z novim zakonom o društvih pripravljalo predlog novega statuta, ki ga je na podlagi dopolnil pristojnega urada dokončno sprejel Občni zbor društva na svoji seji 13. novembra 1998. , , MMnomdni, koiif""'""a,, ,PETElf PAVEL "'ERGERIJ lll!, I OLEMIČNIMJSLEC_V ]1:VROPI 16. si ', 'OB 50 'LETNIClROJSTVA ', ',' , , ,, , LETJA- 197 Občni zbor Zgodovinskega društva za južno Primorsko, Koper~ Societa storica del Litora!e - Capodistria je na svoji seji dne 13.11.1998 sprejel v skladu z Zakonom o društvih (U.I. RS št. 60/95) spremembe in dopolnitve statuta z dne 09 .11 .1989, tako da se prečiščeno besedilo glasi: STATUT Zgodovinskega društva za južno Primorsko, Koper Societa storica de! Utora!e - Capodistria SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen !me društva je Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper - Societ.a storica del litorale - Capodistria Sedet: društva je v Kopru, 6000 Koper, Garibaldijeva ulica 18. Društvo je pravna oseba zasebnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi. Društvo ima žig okrogle oblike z imenom društva ter emblemom. Emblem društva ponazarja sonce. 2. člen Društvo je prostovoljno, samostojno in neprofitno zdru- ženje in strokovna organizacija zgodovinarjev in ljubi- teljev zgodovine, znanstvenikov, učiteljev in strokov- njakov tudi iz drugih znanstvenih panog ter drugih, ki združujejo svoje interese, delo in sredstva za delovanje na raziskovalnem, kulturnem in izobraževalnem pod- ročju. Društvo deluje na celotnem ozemlju Republike Slo- venije in se vključuje v mednarodne organizacije in pro- jekte. DEJAVNOST DRUŠTVA 3. člen Društvena dejavnost je splošnega družbenega pomena in neprofitna. Deli se na pet organizacijsko vsebinskih sklopov (v oklepaju je navedenih nekaj temeljnih aktiv- nosti): Znanstveno-raziskovalna dejavnost (prirejanje kon- gresov, predavanj, seminarjev, izletov, ekskurzij in raziskovalnih akcij, organizacija drut:abnih srečanj in raziskovalnih taborov, izdajanje in distribucija raznovrstnega propagandnega materiala, posredo- vanje znanstvene in strokovne literature in sredstev za delo, podpiranje strokovnega izobraževanja in znanstvenega delovanja svojih članov, pospeševanje raziskovanja zgodovine, zlasti specifičnost! zgodo- vine območja, na katerem deluje, preučevanje teo- rije stroke in družboslovja nasploh); publicistična dejavnost (urejanje in izdajanje društ- ANNALES 12/'98 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ ATTIVITA DEi NOSTRI ISTITUTI t DELU NOSTRf. SOCIETA/ i\C'l'IVITl[S RY OLIR INSTITUTIONS AND ASSOC!A'IIONS, 189,201 venega glasila in drugih publikacij ter nosilcev zvoka in slike)i izobra2:evalna dejavnost {organiziranje seminarjev, tečajev in drugih strokovnih srečanj, izobra2evanje mladih, sodelovanje pd pripravi gradiv za potrebe izobraževanja, sodelovanje z učitelji zgodovine in pomoč pri pouku zgodovine in drugih družboslovnih predmetov, pomoč pri mladinskih raziskovalnih na- logah); knjigarniška dejavnost (neprofitna prodaja lastnih in sorodnih publikacij za izvajcmje dejavnosti); povezovalna dejavnost (povezuje zgodovinarje, za- in1ei-esirane dru2:boslovce, ljubitelje zgodovine ter drnge znanstvenike in strokovnjake, daje pobude in se konkretno angažira pri zbiranju in ohranitvi zgo- dovinskih, arheoloških, umetnostnih, etnoloških in muzejskih predmetov, ad,ivskega gradiva in zgo- dovinskih obeležij, naravne in kulturne dediščine). Društvo posamezno dejavnost razvija skladno z ve- ljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost (znanstveno~ raziskovalna dejavnost, izobraževanje, kultura, publi- cistika}. Društvo na vseh področjih svojega delovanja sodeluje in se povezuje s sorodnimi organizacijami na nacionalni in mednarodni ravni. Za mesničevanje svojih interesov se društvo kot član lahko vključuje v zveze društev ali zveze mednarodnih društev. Sklep o tem sprejme Občni zbor, 4. člen Društvo ima lahko za opravljanje svoje dejavnosti pre-- mično in nepremično premoženje ter druga sredstva, s katerimi razpolaga v skladu z zakonom in tem statutom. Delovanja društva ie javno. O svojem delu obvešča svoje člane in širšo javnost. Za zagotovitev javnosti je odgovoren predsednik društva. ČLANSTVO S. člen Član društva lahko postane vsak polnoleten občan ali tuj dr2:avljan pod enakimi pogoji na način, ki je določen s 1em statutom. Člani društva so v svojih pravicah in obveznostih ena- kopravni. 6. člen Društvo ima redne in častne člane te1· simpatizerje. Redni član lahko postane, kdor vlo2:i pisno pristopno izjavo, s katero se obve2:e izpolnjevati določila statuta in druge pravilnike društva. Častni član lahko postane oseba, ki ima posebne zasluge za razvoj in napredek društva ali dejavnosti društva. Slovesno imenovanje opravi Občni zbor. Naziv častnega člana se lahko podeli tudi rednemu članu društva. Simpatizerji so pravne osebe in posamezniki, ki gmotno podpirajo delovanje društva. Pravice častnih članov društva so enake pravicam red- nih članov. Častni člani so opravičeni plačevanja čla­ narine. 7. člen O sprejemu kandidata, ki je vložil pismeno pristopno izjavo na sede2: društva odloča Izvršilni odbor (dalje: 10). !O lahko odkloni članstvo osebam, katerih ravnanje ni v skladu s statutom. O odklonitvi članstva mora !O izdati v 45 dneh ob- razložitev odklonitve s podukom. Zoper to odklonitev lahko bndidat v 30 dneh po prejemu vloži zahtevo, da o njegovem sprejemu odloča Občni zbor društva na prvem naslednjem zasedanju. Enako zahtevo lahko vloti kandidat, ki v treh mesecih ni prejel odgovora na prošnjo za včlanitev. 8. člen Članstvo je nezdru2.ljivo z uničevanjem naravne in kul- turne dediščine ali dajanjem soglasij k takim posegom. 9. člen Pravice in dolžnosti članov. Prn.vice članov društva: spoštovati določbe statuta in drugih aktov ter odlo- čitev drnštva; ucleletevati se Občnega zbora društva in aktivno sodelovati pri drugih organih društva, dajati kon- struktivne predloge, pripombe, pobude, kritike, po- hvale, prošnje in prito2be; voliti in biti izvoljen v organe društva; izvajati projekte s področij dejavnosti po 3. členu tega statuta pod ok1·iljem društva; predlagati vsebinsko točko za sejo 10 in priso- stvovati sejam; zastopati intNese društva, skrbeti za njegov ugled ter nositi društveni znak in društvena priznanja; uporabljati skupne dosežke in rezultate delovanja društva; informirati se o dejavnosti in poslovanju društva. Dolžnosti članov društva: izpolnjevanje nalog cli·uštva v skladu s statutom in sklepi organov društva; redno plačevanje članarine. 10. člen Članstvo v drnštvu preneha: 198 z izstopom (pisno ali ustno izjavo podano JO), z izključitvijo s sklepom 10, s sm1tjo, s č1tanjem iz članstva, če član dve leti ne poravna članarine in članskih obveznosti, kljub opominu, in če grobo krši dolžnosti, naštete v 9. členu tega sta- ANNALES 12/'98 DcLO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ A 111VITA DEi NOSTRI rsnnm E Dfl.Lf NO STRE SOCIF.TA/ ACTIVffl[S BY OUR INSTITUTlONS ANO ASSOCli\TIONS, 189-201 tuta, ali če zavestno ravn;i proti interesom in ciljem drnštva (odloča !O), s pi-enehanjem društva. Črtani oziroma izključeni član ima priwico do pritožbe na Občni zbor, ki o zadevi dokončno odloča. ORCANI DRUŠTVA 11. člen OBČNI ZBOR DRUŠTVA Najvišji organ društva je Občni zbor. Sestavljajo ga vsi člani društva. Občni zbor se sklicuje vsaj enkrat letno, lahko je redni ali izredni. Skliče ga predsednik društva oziroma 10, tako da pismeno obvesti vse člane. Občni zbor je sklep- čen, če so bili člani clrnštva o sklicu in dnevnem redu Občnega zbora obveščeni vsaj 7 dni pred datumom zasedanja Občnega zbora in če je ob predvidenem nčetku navzočih več kot polovica članov. Če ob pred- videnem začetku ni navzočih več kot polovica članov, se začetek odloti za 30 minut, nakar občni zboi- sklepa pravnoveljavno, če je navzočih vsaj 10% članov. Občni zbor sklepa z 51 % glasov navzočih članov, o spremembi statuta pa s 66%. Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se na samem zasedanju odloči, da je tajno. 10 je dolžan sklicati Občni zbor v 45 dneh, če to zahteva skupina članov. Zahtevo mora podpisati vsaj 10% članov. Če !O tega ne stori, po predpisanem roku lahko skliče Občni zbor skupina članov neposredno po istem postopku. Izredni Občni zbor lahko odloča le o zadevah, zaradi katerih je bi! sklion. O delu in sklepih Občnega zbora se vodi zapisnik, ki se hrani v društvenem arhivu. Delovno wedsedstvo, za- pisnikarja in overitelja zapisnika izvoli Občni zbor. Naloge in pristojnosti Občnega zbora: sprejema statut in spremembe ter dopolnila k statutu; odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi organizacijami; voli člane temeljnih organov, razen kadar ni s tem statutom določeno drugače; sprejema letno finančno poročilo in proračun ter programe dela; sprejema letno roročilo nadzornega odbora; odloča o pritožbah zoper odločitve !O, nadzornega odbora in disciplinske komisije; odloča o višini članarine; dodeluje častno članstvo; odloča o prenehanju društva; na predlog JO sprejema obče pomembne odločitve in stališča. 12. člen TEMELJNI ORGANI DRUŠTVA Temeljni organi druš1va so: 199 izvršilni odbor, predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik, nadzorni odbor, disciplinska komisija, glavni in odgovorni urednik. Mandat vseh temeljnih organov društva traja 4 leta. če ni s tem statutom drugače določeno, vo!i člane te- meljnih organov Občni zbm. Člane temeljnih organov, ki jih voli Občni zbor, p1·edlciga !O ali skupina vsaj '10% članov društva, ki mora kandidaturo podpreti s podpisi. Če člani temeljnih organov delujejo proti interesom drnštva ali če so neaktivni, jih z izjemo članov nad- zornega odbora z dvotretjinsko večino razrešuje Občni zbor društva. Ob prenehanju vodstvenih funkcij v temeljnih org;rnih, !O izvoli za obdobje do naslednjega Občnega zbora vršilce dol2nosti. Temeljni organi medsebojno usklajujejo svoje delo In se po potrebi povezujejo. Za svoje delo odgovarjajo Obč­ nemu zboru. IZVRŠILNI ODBOR !zv1•šilni odbor (10) je za Občnim zborom najvišji organ društva, ki med clvem;i Občnima zboroma upravlja d1·uštvo. Njemu so, razen v strokovnih zadevah, pod- rejeni vsi ostali terne!jni in delovni organi društva 1·azen nadzornega odbma in disciplinske komisije. Poleg nalog upravljanja društva, 10 operativno vodi de- lo na področju raziskovalne in organizacijske dejavnosti društva. 10 sestavljajo najmanj 3 redni člani, po funkciji pa še predsednik, tajnik in blagajnik. 10 deluje in odloča na svojih sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik. Seja JO je sklepčna, če je prisotna vsaj polovica članov. 10 sklepa z 51% glasov prisotnih čla­ nov, v primeru neodločenega izida glasovanja pa pre- vlnda predsednikov glas. Točko na dnevni red seje 10 lahko predlaga vsak član d1·uštva in !O je dolžan o njej razpravljati. Seje 10 so odprte za vse člane društva. Naloge 10: a) na področju upravljanja društva: v okviru določil statuta in programa dela sprejema cilje delovanja društva; pripravlja načrt dela društva in nadzira njegovo ures- ničevanje; sprejema pravilnike in poslovnike o svojem delu ter JO podrejenih organov; Občnemu zboru predlaga v izvolitev člane temeljnih organov društva; Občnemu zboru predlaga amandmaje k statutu; Občnemu zboru poroča o delu društva; Občnemu zboru predlo2f letno finančno poročilo in ANNALES 12/'98 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ ATTIVITA DEi NOSTRI ISTITUTI t DELU NOSTRf. SOCIETA/ i\C'l'IVITl[S RY OLIR INSTITUTIONS AND ASSOC!A'IIONS, 189,201 venega glasila in drugih publikacij ter nosilcev zvoka in slike)i izobra2:evalna dejavnost {organiziranje seminarjev, tečajev in drugih strokovnih srečanj, izobra2evanje mladih, sodelovanje pd pripravi gradiv za potrebe izobraževanja, sodelovanje z učitelji zgodovine in pomoč pri pouku zgodovine in drugih družboslovnih predmetov, pomoč pri mladinskih raziskovalnih na- logah); knjigarniška dejavnost (neprofitna prodaja lastnih in sorodnih publikacij za izvajcmje dejavnosti); povezovalna dejavnost (povezuje zgodovinarje, za- in1ei-esirane dru2:boslovce, ljubitelje zgodovine ter drnge znanstvenike in strokovnjake, daje pobude in se konkretno angažira pri zbiranju in ohranitvi zgo- dovinskih, arheoloških, umetnostnih, etnoloških in muzejskih predmetov, ad,ivskega gradiva in zgo- dovinskih obeležij, naravne in kulturne dediščine). Društvo posamezno dejavnost razvija skladno z ve- ljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost (znanstveno~ raziskovalna dejavnost, izobraževanje, kultura, publi- cistika}. Društvo na vseh področjih svojega delovanja sodeluje in se povezuje s sorodnimi organizacijami na nacionalni in mednarodni ravni. Za mesničevanje svojih interesov se društvo kot član lahko vključuje v zveze društev ali zveze mednarodnih društev. Sklep o tem sprejme Občni zbor, 4. člen Društvo ima lahko za opravljanje svoje dejavnosti pre-- mično in nepremično premoženje ter druga sredstva, s katerimi razpolaga v skladu z zakonom in tem statutom. Delovanja društva ie javno. O svojem delu obvešča svoje člane in širšo javnost. Za zagotovitev javnosti je odgovoren predsednik društva. ČLANSTVO S. člen Član društva lahko postane vsak polnoleten občan ali tuj dr2:avljan pod enakimi pogoji na način, ki je določen s 1em statutom. Člani društva so v svojih pravicah in obveznostih ena- kopravni. 6. člen Društvo ima redne in častne člane te1· simpatizerje. Redni član lahko postane, kdor vlo2:i pisno pristopno izjavo, s katero se obve2:e izpolnjevati določila statuta in druge pravilnike društva. Častni član lahko postane oseba, ki ima posebne zasluge za razvoj in napredek društva ali dejavnosti društva. Slovesno imenovanje opravi Občni zbor. Naziv častnega člana se lahko podeli tudi rednemu članu društva. Simpatizerji so pravne osebe in posamezniki, ki gmotno podpirajo delovanje društva. Pravice častnih članov društva so enake pravicam red- nih članov. Častni člani so opravičeni plačevanja čla­ narine. 7. člen O sprejemu kandidata, ki je vložil pismeno pristopno izjavo na sede2: društva odloča Izvršilni odbor (dalje: 10). !O lahko odkloni članstvo osebam, katerih ravnanje ni v skladu s statutom. O odklonitvi članstva mora !O izdati v 45 dneh ob- razložitev odklonitve s podukom. Zoper to odklonitev lahko bndidat v 30 dneh po prejemu vloži zahtevo, da o njegovem sprejemu odloča Občni zbor društva na prvem naslednjem zasedanju. Enako zahtevo lahko vloti kandidat, ki v treh mesecih ni prejel odgovora na prošnjo za včlanitev. 8. člen Članstvo je nezdru2.ljivo z uničevanjem naravne in kul- turne dediščine ali dajanjem soglasij k takim posegom. 9. člen Pravice in dolžnosti članov. Prn.vice članov društva: spoštovati določbe statuta in drugih aktov ter odlo- čitev drnštva; ucleletevati se Občnega zbora društva in aktivno sodelovati pri drugih organih društva, dajati kon- struktivne predloge, pripombe, pobude, kritike, po- hvale, prošnje in prito2be; voliti in biti izvoljen v organe društva; izvajati projekte s področij dejavnosti po 3. členu tega statuta pod ok1·iljem društva; predlagati vsebinsko točko za sejo 10 in priso- stvovati sejam; zastopati intNese društva, skrbeti za njegov ugled ter nositi društveni znak in društvena priznanja; uporabljati skupne dosežke in rezultate delovanja društva; informirati se o dejavnosti in poslovanju društva. Dolžnosti članov društva: izpolnjevanje nalog cli·uštva v skladu s statutom in sklepi organov društva; redno plačevanje članarine. 10. člen Članstvo v drnštvu preneha: 198 z izstopom (pisno ali ustno izjavo podano JO), z izključitvijo s sklepom 10, s sm1tjo, s č1tanjem iz članstva, če član dve leti ne poravna članarine in članskih obveznosti, kljub opominu, in če grobo krši dolžnosti, naštete v 9. členu tega sta- ANNALES 12/'98 DcLO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ A 111VITA DEi NOSTRI rsnnm E Dfl.Lf NO STRE SOCIF.TA/ ACTIVffl[S BY OUR INSTITUTlONS ANO ASSOCli\TIONS, 189-201 tuta, ali če zavestno ravn;i proti interesom in ciljem drnštva (odloča !O), s pi-enehanjem društva. Črtani oziroma izključeni član ima priwico do pritožbe na Občni zbor, ki o zadevi dokončno odloča. ORCANI DRUŠTVA 11. člen OBČNI ZBOR DRUŠTVA Najvišji organ društva je Občni zbor. Sestavljajo ga vsi člani društva. Občni zbor se sklicuje vsaj enkrat letno, lahko je redni ali izredni. Skliče ga predsednik društva oziroma 10, tako da pismeno obvesti vse člane. Občni zbor je sklep- čen, če so bili člani clrnštva o sklicu in dnevnem redu Občnega zbora obveščeni vsaj 7 dni pred datumom zasedanja Občnega zbora in če je ob predvidenem nčetku navzočih več kot polovica članov. Če ob pred- videnem začetku ni navzočih več kot polovica članov, se začetek odloti za 30 minut, nakar občni zboi- sklepa pravnoveljavno, če je navzočih vsaj 10% članov. Občni zbor sklepa z 51 % glasov navzočih članov, o spremembi statuta pa s 66%. Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se na samem zasedanju odloči, da je tajno. 10 je dolžan sklicati Občni zbor v 45 dneh, če to zahteva skupina članov. Zahtevo mora podpisati vsaj 10% članov. Če !O tega ne stori, po predpisanem roku lahko skliče Občni zbor skupina članov neposredno po istem postopku. Izredni Občni zbor lahko odloča le o zadevah, zaradi katerih je bi! sklion. O delu in sklepih Občnega zbora se vodi zapisnik, ki se hrani v društvenem arhivu. Delovno wedsedstvo, za- pisnikarja in overitelja zapisnika izvoli Občni zbor. Naloge in pristojnosti Občnega zbora: sprejema statut in spremembe ter dopolnila k statutu; odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi organizacijami; voli člane temeljnih organov, razen kadar ni s tem statutom določeno drugače; sprejema letno finančno poročilo in proračun ter programe dela; sprejema letno roročilo nadzornega odbora; odloča o pritožbah zoper odločitve !O, nadzornega odbora in disciplinske komisije; odloča o višini članarine; dodeluje častno članstvo; odloča o prenehanju društva; na predlog JO sprejema obče pomembne odločitve in stališča. 12. člen TEMELJNI ORGANI DRUŠTVA Temeljni organi druš1va so: 199 izvršilni odbor, predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik, nadzorni odbor, disciplinska komisija, glavni in odgovorni urednik. Mandat vseh temeljnih organov društva traja 4 leta. če ni s tem statutom drugače določeno, vo!i člane te- meljnih organov Občni zbm. Člane temeljnih organov, ki jih voli Občni zbor, p1·edlciga !O ali skupina vsaj '10% članov društva, ki mora kandidaturo podpreti s podpisi. Če člani temeljnih organov delujejo proti interesom drnštva ali če so neaktivni, jih z izjemo članov nad- zornega odbora z dvotretjinsko večino razrešuje Občni zbor društva. Ob prenehanju vodstvenih funkcij v temeljnih org;rnih, !O izvoli za obdobje do naslednjega Občnega zbora vršilce dol2nosti. Temeljni organi medsebojno usklajujejo svoje delo In se po potrebi povezujejo. Za svoje delo odgovarjajo Obč­ nemu zboru. IZVRŠILNI ODBOR !zv1•šilni odbor (10) je za Občnim zborom najvišji organ društva, ki med clvem;i Občnima zboroma upravlja d1·uštvo. Njemu so, razen v strokovnih zadevah, pod- rejeni vsi ostali terne!jni in delovni organi društva 1·azen nadzornega odbma in disciplinske komisije. Poleg nalog upravljanja društva, 10 operativno vodi de- lo na področju raziskovalne in organizacijske dejavnosti društva. 10 sestavljajo najmanj 3 redni člani, po funkciji pa še predsednik, tajnik in blagajnik. 10 deluje in odloča na svojih sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik. Seja JO je sklepčna, če je prisotna vsaj polovica članov. 10 sklepa z 51% glasov prisotnih čla­ nov, v primeru neodločenega izida glasovanja pa pre- vlnda predsednikov glas. Točko na dnevni red seje 10 lahko predlaga vsak član d1·uštva in !O je dolžan o njej razpravljati. Seje 10 so odprte za vse člane društva. Naloge 10: a) na področju upravljanja društva: v okviru določil statuta in programa dela sprejema cilje delovanja društva; pripravlja načrt dela društva in nadzira njegovo ures- ničevanje; sprejema pravilnike in poslovnike o svojem delu ter JO podrejenih organov; Občnemu zboru predlaga v izvolitev člane temeljnih organov društva; Občnemu zboru predlaga amandmaje k statutu; Občnemu zboru poroča o delu društva; Občnemu zboru predlo2f letno finančno poročilo in ANNALES 12/'98 DELO NA$1H ZAVODOV IN DRUSTEV / ATTlVIT,\ DE! NOSTRI ISTITUTI E DEL LE NOSTRE SOCIITA / ACTIV!TlfS BY OUR INSTITUT!ONS ANO ASSOCIATIONS, 189-2IJ1 proračun za prihodnje leto; daje soglasja k ustanavljanju delovnih organov ter k društvenim akcijam in projektom na raziskovalnem področju; nadzira delo šolske sekcije; odloča o finančnem poslovanju društva; odloča o pritotbah članov. b) na področju splošne in organizacijske dej;wnosti: ustanavlja in ukinja delovne organe društva in ime- nuje ter razrešuje njihove člane; potrjuje in pripravlja društvene akcije in imenuje njihove koordinatorje; nadzira delo društvenih organov in društvenih akcij. PREDSEDNIK DRUŠTVA Predsednik društva je zakoniti zastopnik dwštva. Naloge in pristojnosti predsednika društva so: odgovarja za zakonito poslovanje društva in nje- govih organov; predstavlja društvo in zanj podpisuje pomembnejše dokumente; organizira in vodi Občni zbor; odgovarja za idejno in programsko zasnovo društ- venega delovanja. PODPREDSEDNIK DRUŠTVA Podpredsednik v primeru predsednikove odsotnosti pre- vzame njegove naloge. TAJNIK DRUŠTVA Tajnik organizacijsko in administrativno vodi delo društva. Je zakoniti zastopnik društva. Njegove naloge so: pripravlja, sklicuje in vodi seje !O; koordinira stike z drugimi organizacijami; vodi društveni arhiv in korespondenco; podpisuje manj pomembne in tekoče zadeve; vodi evidenco članstva. BLACAJNIK DRUŠTVA Naloge blagajnika so: izvaja in nadzira finančno poslovanje društva in skrbi za njegovo korektnost; skrbi za ažurnost pravilnika o finančnem poslovanju; izdela letno finančno poročilo; na sejah !O redno poroča o finančnih zadevah. V primeru odsotnosti ga nadomešča namestnik bla- gajnika, ki ga imenuje 10 na prvi seji po volilnem Obč­ nemu zboru. Predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik za svoje delo odgovarjajo 10. NADZORNI ODBOR Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in dva člana. Nadzorni odbor ima pravico vpogleda v arhive in do- kumente vseh društvenih organov. Odgovoren je edi- nole Občnemu zboru, za katerega pripravlja poročilo v skladu s svojimi nalogami. Nadzorni odbor je sklepčen v polni sestavi in soglasno sprejema veljavne odločitve. Temeljna funkcija nadzornega odbora: nadzira skladnost cle!a temeljnih organov društva in finančnega poslovanja društva s tem statutom in z interesi društva. Nadzorni odbor v svoji nadzorni funkciji nima izvršilne moči, pač pa je dolžan na vsakem Občnem zboru poročati o svojih ugotovitvah. DISCIPLINSKA KOMISIJA Disciplinsko komisijo sestavljajo predsednik ln dva člana. Disciplinska komisija je sklepčna v polni sestavi in soglasno sprejema veljavne odločitve. Disciplinska komisija: razsoja v sporih med člani in med člani in društvenimi organi (funkcija častnega razsodišča); odloč.a o discipliniranju in izključitvi članov iz društva (funkcija disciplinskega razsodišča). Disciplinska komisija je odgovorna le Občnemu zboru, za katerega pripravlja poročilo v skladu s svojimi na- logami. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Doltnosti in pravice glavnega in odgovornega urednika ureja poseben pravilnik. 13. člen DELOVNI ORGANI DRUŠTVA Delovne organe ustanavljata Občni zbor in Izvršilni odbor. 1( ustanovitvi delovnega organa in k njegovem pravilniku daje soglasje 10. Delovni organi društva so predvsem: uredniški odbor, šolska sekcija, koordinatorji akcij, druga delovna telesa in skupine. UREDNIŠKI ODBOR Uredniški odbor oblikuje in vodi uredniško politiko publicistične dejavnosti društva_ Sprejema uredniški program društvene revije in drugih publikacij. Uredniški odbor je lahko sestavljen tudi iz nečlanov društva. Podrobnejše opredelitve delovanja uredniškega odbora ureja poseben pravilnik. 200 ANNALES 12/'98 OHO N,\ŠIH ZAVODOV IN DRUŠHV / ATTIVITA Ofl NOS TRI ISTITUTI E OHI.E NOSTRf SOCIETA/ ACTIVI, IES BY Ol/R INSTITUTIONS ,\ND ASSOCIATIONS, 1 39 _ 201 Uredniški odbor potrdi 10. Mandat članov odbora traja štiri leta, ŠOLSKA SEKCIJA Naloga in pristojnost šolske sekcije je operativno vo~ denje dela na področju lzobratevanja. V njeni pristojnosti je odločanje o vseh zadevah s področja izobratevanja, razen o tistih, ki so s tem statutom priclrtane 10. Delo sekcije vodi vodja sekcije. Sekcijo sestavljajo še najmanj en član, ki ga na predlog vodje sekcije imenuje 10. Naloge šolske sekcije so: nač1-tuje in vodi delo na izobraževalnem področju; naCl'tuje ustanavljanje delovnih organov in društ- venih akcij na področju izobratcvanja, jih predlaga 10 v pot1·clitev in imenuje njihove člane in koor- dinatorje; nadzoruje delo delovnih organov na področju iz- ob1·azevanja. SREDSTVA DRUŠTVA 14. člen Društvo lahko pr·idobiva sredstva za svoje delovanje: s clanarino, iz naslova materialnih pravic in dejavnosti dr•uštva, z da1·ili in volili, s prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, iz drugih vimv. Če društvo pri oprav!j,mju svoje dejavnosti ustva1·i wese2ek p1·ihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti_ Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična. 15. člen D1•uštvo lahko neposredno opravlja pridobitno dejavnost v obsegu, ki je potreben za doseganje namenov in nalog društva skladno s 3. členom statuta. Društvo lahko poveri neposredno opravljcmje p1·idobitne dejavnosti z društvenimi sredstvi drugim osebam na temelju zakupne ali somdne pogodbe. 16. člen Premozenje društva sestavljajo vse p1-emičnine in ne- premitnine, ki so last društva in so vpisane v inventarne knjige. Z društvenim premo2.enjem upravlja JO. Do vsote, ki jo določi 10, lahko 1·azpolaga predsednik društva in po njegovem pooblastilu tudi tajnik društva. 201 17. člen Finančno poslovanje druš1va vodi blagajnik po pravilih o mc1terialno finančnem poslovanju. Društvo posluje preko žiro računa O finančnem poslovanju v skladu s pmračunom odloča 10. Denarna sredstva društva vodi blagajnik v blagajniški knjigi. Blagajnik poroča o finančnem poslovanju izvrš~ nemu odbmu. Delo blagajnika je javno. Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik društva. Podrobneje določa finančno poslovanje p1·avilnik o finančnem poslovanju, ki ga sprejme 10 in v katerem se določi tudi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančnem poslovanju druš1va. 18. člen Za pomoč pri blagajniških in računovodskih poslih lahko drnštvo najame zunanjega strokovnega sodelavca prali ustreznemu plačilu po pogodbi. Društvo preneha: KONČNE DOLOČBE 19. člen s sklepen, Občnega zbora društva z dvot1·etjinsko večino vseh članov, po zakonu_ V odločbi o prenehanju društva se odloči tudi o usodi njegovega rxemotenja. Kolikor Občni zbor ne sprejme drugačnega sklepa, se dr•uštveno p1·emotenie prenese na Zvezo zgodovinskih društev Slovenije. Proračunska sredstva se vrnejo pmračunu. 20. člen Ta statut je bil sprejet 13.11.1998 na Občnem zboru Zgodovinskega d1•uštva za jutno Primorsko, Kope1· ~ Sociegi storica del Litorale - Capociistri;,_ V veljavo stopi, ko ga pot1-cli pristojni mgan z vpisom v register društev. V Koprn, dne 13 novembra 1998 Tajnik društva: Darko Darovec P1·edsednik društva: Salvator 2'.itko Republika Slovenija, Up1·avna enota Kope1·, Oddelek za upravne notranje zadeve je z Odločbo z dne 3. 12. 1998 ta Statut vpisal v Register društev pod zapmedno številko 242. ANNALES 12/'98 DELO NA$1H ZAVODOV IN DRUSTEV / ATTlVIT,\ DE! NOSTRI ISTITUTI E DEL LE NOSTRE SOCIITA / ACTIV!TlfS BY OUR INSTITUT!ONS ANO ASSOCIATIONS, 189-2IJ1 proračun za prihodnje leto; daje soglasja k ustanavljanju delovnih organov ter k društvenim akcijam in projektom na raziskovalnem področju; nadzira delo šolske sekcije; odloča o finančnem poslovanju društva; odloča o pritotbah članov. b) na področju splošne in organizacijske dej;wnosti: ustanavlja in ukinja delovne organe društva in ime- nuje ter razrešuje njihove člane; potrjuje in pripravlja društvene akcije in imenuje njihove koordinatorje; nadzira delo društvenih organov in društvenih akcij. PREDSEDNIK DRUŠTVA Predsednik društva je zakoniti zastopnik dwštva. Naloge in pristojnosti predsednika društva so: odgovarja za zakonito poslovanje društva in nje- govih organov; predstavlja društvo in zanj podpisuje pomembnejše dokumente; organizira in vodi Občni zbor; odgovarja za idejno in programsko zasnovo društ- venega delovanja. PODPREDSEDNIK DRUŠTVA Podpredsednik v primeru predsednikove odsotnosti pre- vzame njegove naloge. TAJNIK DRUŠTVA Tajnik organizacijsko in administrativno vodi delo društva. Je zakoniti zastopnik društva. Njegove naloge so: pripravlja, sklicuje in vodi seje !O; koordinira stike z drugimi organizacijami; vodi društveni arhiv in korespondenco; podpisuje manj pomembne in tekoče zadeve; vodi evidenco članstva. BLACAJNIK DRUŠTVA Naloge blagajnika so: izvaja in nadzira finančno poslovanje društva in skrbi za njegovo korektnost; skrbi za ažurnost pravilnika o finančnem poslovanju; izdela letno finančno poročilo; na sejah !O redno poroča o finančnih zadevah. V primeru odsotnosti ga nadomešča namestnik bla- gajnika, ki ga imenuje 10 na prvi seji po volilnem Obč­ nemu zboru. Predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik za svoje delo odgovarjajo 10. NADZORNI ODBOR Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in dva člana. Nadzorni odbor ima pravico vpogleda v arhive in do- kumente vseh društvenih organov. Odgovoren je edi- nole Občnemu zboru, za katerega pripravlja poročilo v skladu s svojimi nalogami. Nadzorni odbor je sklepčen v polni sestavi in soglasno sprejema veljavne odločitve. Temeljna funkcija nadzornega odbora: nadzira skladnost cle!a temeljnih organov društva in finančnega poslovanja društva s tem statutom in z interesi društva. Nadzorni odbor v svoji nadzorni funkciji nima izvršilne moči, pač pa je dolžan na vsakem Občnem zboru poročati o svojih ugotovitvah. DISCIPLINSKA KOMISIJA Disciplinsko komisijo sestavljajo predsednik ln dva člana. Disciplinska komisija je sklepčna v polni sestavi in soglasno sprejema veljavne odločitve. Disciplinska komisija: razsoja v sporih med člani in med člani in društvenimi organi (funkcija častnega razsodišča); odloč.a o discipliniranju in izključitvi članov iz društva (funkcija disciplinskega razsodišča). Disciplinska komisija je odgovorna le Občnemu zboru, za katerega pripravlja poročilo v skladu s svojimi na- logami. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Doltnosti in pravice glavnega in odgovornega urednika ureja poseben pravilnik. 13. člen DELOVNI ORGANI DRUŠTVA Delovne organe ustanavljata Občni zbor in Izvršilni odbor. 1( ustanovitvi delovnega organa in k njegovem pravilniku daje soglasje 10. Delovni organi društva so predvsem: uredniški odbor, šolska sekcija, koordinatorji akcij, druga delovna telesa in skupine. UREDNIŠKI ODBOR Uredniški odbor oblikuje in vodi uredniško politiko publicistične dejavnosti društva_ Sprejema uredniški program društvene revije in drugih publikacij. Uredniški odbor je lahko sestavljen tudi iz nečlanov društva. Podrobnejše opredelitve delovanja uredniškega odbora ureja poseben pravilnik. 200 ANNALES 12/'98 OHO N,\ŠIH ZAVODOV IN DRUŠHV / ATTIVITA Ofl NOS TRI ISTITUTI E OHI.E NOSTRf SOCIETA/ ACTIVI, IES BY Ol/R INSTITUTIONS ,\ND ASSOCIATIONS, 1 39 _ 201 Uredniški odbor potrdi 10. Mandat članov odbora traja štiri leta, ŠOLSKA SEKCIJA Naloga in pristojnost šolske sekcije je operativno vo~ denje dela na področju lzobratevanja. V njeni pristojnosti je odločanje o vseh zadevah s področja izobratevanja, razen o tistih, ki so s tem statutom priclrtane 10. Delo sekcije vodi vodja sekcije. Sekcijo sestavljajo še najmanj en član, ki ga na predlog vodje sekcije imenuje 10. Naloge šolske sekcije so: nač1-tuje in vodi delo na izobraževalnem področju; naCl'tuje ustanavljanje delovnih organov in društ- venih akcij na področju izobratcvanja, jih predlaga 10 v pot1·clitev in imenuje njihove člane in koor- dinatorje; nadzoruje delo delovnih organov na področju iz- ob1·azevanja. SREDSTVA DRUŠTVA 14. člen Društvo lahko pr·idobiva sredstva za svoje delovanje: s clanarino, iz naslova materialnih pravic in dejavnosti dr•uštva, z da1·ili in volili, s prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, iz drugih vimv. Če društvo pri oprav!j,mju svoje dejavnosti ustva1·i wese2ek p1·ihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti_ Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična. 15. člen D1•uštvo lahko neposredno opravlja pridobitno dejavnost v obsegu, ki je potreben za doseganje namenov in nalog društva skladno s 3. členom statuta. Društvo lahko poveri neposredno opravljcmje p1·idobitne dejavnosti z društvenimi sredstvi drugim osebam na temelju zakupne ali somdne pogodbe. 16. člen Premozenje društva sestavljajo vse p1-emičnine in ne- premitnine, ki so last društva in so vpisane v inventarne knjige. Z društvenim premo2.enjem upravlja JO. Do vsote, ki jo določi 10, lahko 1·azpolaga predsednik društva in po njegovem pooblastilu tudi tajnik društva. 201 17. člen Finančno poslovanje druš1va vodi blagajnik po pravilih o mc1terialno finančnem poslovanju. Društvo posluje preko žiro računa O finančnem poslovanju v skladu s pmračunom odloča 10. Denarna sredstva društva vodi blagajnik v blagajniški knjigi. Blagajnik poroča o finančnem poslovanju izvrš~ nemu odbmu. Delo blagajnika je javno. Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik društva. Podrobneje določa finančno poslovanje p1·avilnik o finančnem poslovanju, ki ga sprejme 10 in v katerem se določi tudi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančnem poslovanju druš1va. 18. člen Za pomoč pri blagajniških in računovodskih poslih lahko drnštvo najame zunanjega strokovnega sodelavca prali ustreznemu plačilu po pogodbi. Društvo preneha: KONČNE DOLOČBE 19. člen s sklepen, Občnega zbora društva z dvot1·etjinsko večino vseh članov, po zakonu_ V odločbi o prenehanju društva se odloči tudi o usodi njegovega rxemotenja. Kolikor Občni zbor ne sprejme drugačnega sklepa, se dr•uštveno p1·emotenie prenese na Zvezo zgodovinskih društev Slovenije. Proračunska sredstva se vrnejo pmračunu. 20. člen Ta statut je bil sprejet 13.11.1998 na Občnem zboru Zgodovinskega d1•uštva za jutno Primorsko, Kope1· ~ Sociegi storica del Litorale - Capociistri;,_ V veljavo stopi, ko ga pot1-cli pristojni mgan z vpisom v register društev. V Koprn, dne 13 novembra 1998 Tajnik društva: Darko Darovec P1·edsednik društva: Salvator 2'.itko Republika Slovenija, Up1·avna enota Kope1·, Oddelek za upravne notranje zadeve je z Odločbo z dne 3. 12. 1998 ta Statut vpisal v Register društev pod zapmedno številko 242.